This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32015D1402
Commission Decision (EU) 2015/1402 of 15 July 2015 determining the European Union position with regard to a decision of the management entities under the Agreement between the Government of the United States of America and the European Union on the coordination of energy-efficiency labelling programmes for office equipment on the revision of specifications for computers included in Annex C to the Agreement (Text with EEA relevance)
Sklep Komisije (EU) 2015/1402 z dne 15. julija 2015 o stališču Evropske unije glede sklepa upravljalnih organov, katerega podlaga je Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz Priloge C k Sporazumu (Besedilo velja za EGP)
Sklep Komisije (EU) 2015/1402 z dne 15. julija 2015 o stališču Evropske unije glede sklepa upravljalnih organov, katerega podlaga je Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz Priloge C k Sporazumu (Besedilo velja za EGP)
UL L 217, 18.8.2015, p. 9–38
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
18.8.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 217/9 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/1402
z dne 15. julija 2015
o stališču Evropske unije glede sklepa upravljalnih organov, katerega podlaga je Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz Priloge C k Sporazumu
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/107/EU z dne 13. novembra 2012 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme (1) ter zlasti člena 4 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sporazum omogoča, da Evropska komisija skupaj z Agencijo Združenih držav Amerike za varovanje okolja razvije in redno revidira skupne specifikacije za pisarniško opremo, s čimer se spremeni Priloga C k Sporazumu. |
(2) |
Stališče Evropske unije glede spremembe specifikacij oblikuje Komisija. |
(3) |
V ukrepih, predvidenih v tem sklepu, je upoštevano mnenje Odbora Evropske unije za ENERGY STAR iz člena 8 Uredbe (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
(4) |
Specifikacije za računalnike iz dela I Priloge C bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s specifikacijami, priloženimi k temu sklepu – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Edini člen
Priloženi osnutek sklepa je podlaga za stališče, ki ga sprejme Evropska unija glede sklepa upravljalnih organov, katerega podlaga je Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz dela I Priloge C k Sporazumu.
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 15. julija 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 63, 6.3.2013, str. 5.
(2) Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (UL L 39, 13.2.2008, str. 1).
PRILOGA
OSNUTEK SKLEPA
z dne …
upravljalnih organov, katerega podlaga je Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz Priloge C k Sporazumu
UPRAVLJALNA ORGANA STA –
ob upoštevanju Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme in zlasti člena XII Sporazuma,
pri čemer bi bilo treba revidirati specifikacije za „računalnike“ –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Del I „Računalniki“, ki je sedaj vključen v Prilogo C Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko unijo o usklajevanju programov za označevanje energijske učinkovitosti pisarniške opreme, se nadomesti z delom „Računalniki“, ki je v nadaljevanju.
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi. Ta sklep, sestavljen v dveh izvodih, podpišeta sopredsednika.
Podpisano v Washingtonu dne […]
v imenu Agencije Združenih držav Amerike za varovanje okolja
Podpisano v Bruslju dne […]
v imenu Evropske unije
PRILOGA
PRILOGA C
DEL II SPORAZUMA
V. SPECIFIKACIJE ZA RAČUNALNIKE (VERZIJA 6.1)
1. Opredelitev pojmov
A. |
Vrste izdelkov: 1. Računalnik: Naprava, ki izvaja logične operacije in obdeluje podatke. Za namene te specifikacije računalniki obsegajo nepremične in prenosne enote, vključno z namiznimi računalniki, integriranimi namiznimi računalniki, prenosnimi računalniki, malimi strežniki, lahkimi odjemalci in delovnimi postajami. Čeprav računalniki lahko uporabljajo vhodne naprave in prikazovalnike, se za te naprave ne zahteva, da se odpremijo skupaj z računalnikom. Deli računalnikov so vsaj:
2. Namizni računalnik: Računalnik, katerega glavna enota naj bi ostala na stalni lokaciji, pogosto na pisalni mizi ali na tleh. Namizni računalniki niso zasnovani za prenašanje in so zasnovani za uporabo z zunanjim prikazovalnikom, tipkovnico in miško. Namizni računalniki so namenjeni širokemu naboru uporab doma in v pisarni, vključno z uporabami na prodajnih mestih. (a) Integrirani namizni računalnik: Namizni računalnik, kjer sta računalniška strojna oprema in prikazovalnik vgrajena v eno ohišje in ki je na napajanje iz izmeničnega električnega omrežja povezan prek enega kabla. Možni obliki integriranih namiznih računalnikov sta: (1) sistem, kjer sta prikazovalnik in računalnik fizično združena v eno enoto; ali (2) sistem, sestavljen kot enotni sistem, pri katerem je prikazovalnik ločen, vendar povezan z glavnim ogrodjem z napajalnim kablom za enosmerni tok, računalnik in prikazovalnik pa se napajata iz enega vira. Kot podniz namiznih računalnikov so integrirani namizni računalniki običajno zasnovani tako, da zagotavljajo podobne funkcije kot namizni sistemi. 3. Prenosni računalnik: Računalnik, posebej zasnovan za prenašanje in zato, da daljše obdobje deluje z neposredno povezavo na vir napajanja izmeničnega toka in brez nje. Prenosni računalniki imajo vgrajen prikazovalnik, nesnemljivo mehansko tipkovnico (z uporabo fizičnih premičnih tipk) in kazalno napravo. Opomba: Prenosni računalniki so običajno zasnovani tako, da omogočajo podobne funkcije kot namizni računalniki, vključno z delovanjem programske opreme, ki ima podobne funkcije kot programska oprema, ki se uporablja pri namiznih računalnikih. Za namene te specifikacije prenosni računalniki obsegajo modele z zasloni, občutljivimi na dotik. (a) Premični lahki odjemalec: Računalnik, ki ustreza opredelitvi lahkega odjemalca, zasnovan posebej za prenosljivost, ki pa ustreza tudi opredelitvi prenosnega računalnika. Ti izdelki se za namene te specifikacije štejejo kot prenosni računalniki. (b) Hibridni prenosni računalniki: Računalnik, ki je podoben tradicionalnemu prenosnemu računalniku oblike školjke, vendar ima snemljiv prikazovalnik, ki lahko deluje kot neodvisna tablica/tablični računalnik, ko je odklopljen. Tipkovnica in prikazovalni del izdelka se morajo dobaviti kot združena enota. Hibridni računalniki se v nadaljevanju te specifikacije obravnavajo kot prenosni računalniki, zato se jih ne omenja posebej. 4. Tablica/tablični računalnik: Računalniška naprava, zasnovana za prenosljivost, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:
5. Prenosljivi računalnik vse v enem: Računalniška naprava, zasnovana za omejeno prenosljivost, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:
6. E-bralnik: Naprava, zasnovana za prikaz in uporabo statičnih podob. Za prikazovalnik je značilna nizka stopnja osveževanja in izdelava iz bistabilnih materialov, kjer energija ni potrebna za ohranjanje prikazane podobe ampak samo za njeno spremembo. 7. Mali strežnik: Računalnik, ki ima običajno sestavne dele namiznega računalnika v standardizirani namizni obliki, vendar je zasnovan predvsem za to, da je gostitelj za shranjevanje podatkov za druge računalnike. Mali strežniki so zasnovani tako, da lahko opravljajo funkcije, kot so omogočanje storitev omrežne infrastrukture (npr. arhiviranje) in gostitev podatkov/medijev. Ti izdelki niso zasnovani za obdelavo podatkov za druge sisteme ali vodenje spletnih strežnikov kot glavno funkcijo. Mali strežnik ima naslednje značilnosti:
8. Lahki odjemalec: Računalnik z neodvisnim napajanjem, ki je odvisen od povezave z oddaljenimi računalniškimi viri (npr. računalniškim strežnikom, oddaljeno delovno postajo) za zagotavljanje osnovnih funkcij. Glavne računalniške funkcije (npr. izvajanje programov, shranjevanje podatkov, povezovanje z drugimi viri na internetu) se zagotavljajo z oddaljenimi računalniškimi viri. Lahki odjemalci, zajeti v tej specifikaciji, so (1) omejeni na naprave brez rotacijskih hranilnih medijev, vgrajenih v računalnik, in (2) zasnovani za postavitev na stalni lokaciji (npr. na pisalni mizi) in ne za prenašanje. (a) Integrirani lahki odjemalec: Lahki odjemalec, kjer sta računalniška strojna oprema in prikazovalnik na napajanje iz izmeničnega električnega omrežja povezana prek enega kabla. Možni obliki integriranih lahkih odjemalcev sta: (1) sistem, kjer sta prikazovalnik in računalnik fizično združena v eno enoto; ali (2) sistem, sestavljen kot enotni sistem, pri katerem je prikazovalnik ločen, vendar povezan z glavnim ogrodjem z napajalnim kablom za enosmerni tok, računalnik in prikazovalnik pa se napajata iz enega vira. Kot podniz lahkih odjemalcev so integrirani lahki odjemalci običajno zasnovani tako, da zagotavljajo podobne funkcije kot sistemi lahkih odjemalcev. (b) Ultralahki odjemalci: Računalnik z manjšimi lokalnimi viri kot standardni lahki odjemalec, ki od miške in tipkovnice pošilja neobdelane vhodne podatke do oddaljenega računalniškega vira in od njega dobi nazaj neobdelane video podatke. Ultralahki odjemalec se ne more povezati z več napravami hkrati ali izvajati oddaljenih okenskih aplikacij, ker na njem ni uporabniško vidnega operacijskega sistema odjemalca (je pod strojno programsko opremo in nedostopen uporabniku). 9. Delovna postaja: Računalnik visoke zmogljivosti, ki je namenjen enemu uporabniku in se običajno uporablja za grafiko, CAD, razvoj programske opreme, finančno in znanstveno uporabo ter druge zahtevne računalniške naloge. Delovne postaje iz te specifikacije (a) se tržijo kot delovne postaje; (b) zagotavljajo povprečni čas med okvarami (MTBF) vsaj 15 000 ur (na podlagi Bellcore TR-NWT-000332, 6. izdaja, 12/97, ali na podlagi podatkov, zbranih na terenu); (c) podpirajo ECC (error-correcting code – sprotno zaznavanje in odprava napak) in/ali medpomnilnik. Poleg tega delovna postaja izpolnjuje tri ali več izmed naslednjih pogojev:
|
B. |
Kategorija izdelkov: Klasifikacija drugega reda ali podvrsta vrste izdelkov, ki temelji na funkcijah izdelkov in nameščenih sestavnih delih. Kategorije izdelkov se v tej specifikaciji uporabljajo za določitev ustreznosti in zahtev za preskus. |
C. |
Računalniški sestavni deli: 1. Grafična procesna enota (GPE): integrirano vezje, ločeno od CPE, zasnovano za pospešeno izris dvodimenzionalnih in/ali tridimenzionalnih vsebin na prikazovalnike. GPE je lahko združena s CPE na sistemski plošči računalnika ali drugje, da razbremeni prikazovalne zmogljivosti CPE. 2. Diskretna grafika (dGfx): grafični procesor (GPE), ki ima lokalni vmesnik za pomnilniški krmilnik in lokalni grafični pomnilnik. 3. Integrirana grafika (iGfx): grafična rešitev, ki ne vsebuje diskretne grafike. 4. Prikazovalnik: komercialno dostopen izdelek z zaslonom in pripadajočo elektronsko opremo, ki sta pogosto nameščena v enem ohišju, katerega glavna funkcija je prikaz vizualnih podatkov iz (1) računalnika, delovne postaje ali strežnika prek enega ali več vhodov (npr. VGA, DVI, HDMI, DisplayPort, IEEE 1394, USB), (2) zunanje naprave za shranjevanje (npr. pomnilniškega ključka USB, pomnilniške kartice) ali (3) omrežne povezave. (a) Integrirani prikazovalnik z izboljšano zmogljivostjo: integriran računalniški prikazovalnik, z vsemi naslednjimi značilnostmi in funkcijami:
5. Zunanji napajalnik: imenovan tudi zunanji omrežni napajalnik. Zunanje napajalno vezje, ki se zaradi delovanja potrošniškega izdelka uporablja za pretvorbo hišnega električnega toka v enosmerni tok ali izmenični tok nižje napetosti. 6. Notranji napajalnik: Sestavni del znotraj ohišja računalnika, oblikovan za pretvorbo izmenične napetosti iz električnega omrežja v enosmerne napetosti za namen napajanja sestavnih delov računalnika. Za namene te specifikacije mora biti notranji napajalnik znotraj ohišja računalnika, vendar ločen od matične plošče računalnika. Napajalnik mora biti z električnim omrežjem povezan prek enega kabla brez vmesnih vezij med napajalnikom in električnim omrežjem. Poleg tega morajo vse napajalne povezave iz napajalnika do sestavnih delov računalnika, razen povezave za enosmerni tok s prikazovalnikom pri integriranem namiznem računalniku, potekati znotraj ohišja računalnika (tj. brez zunanjih kablov, ki bi potekali od napajalnika do računalnika ali posameznih sestavnih delov). Notranji pretvorniki iz enosmerne napetosti v enosmerno napetost, ki se uporabljajo za pretvorbo enotne enosmerne napetosti iz zunanjega napajalnika v več napetosti, ki jih potrebuje računalnik, se ne štejejo za notranje napajalnike. |
D. |
Načini delovanja: 1. Aktivno stanje: stanje porabe energije, v katerem računalnik opravlja uporabno delo kot odziv na (a) predhodni ali sočasni uporabnikov vnos ali (b) predhodni ali sočasni ukaz prek omrežja. Aktivno stanje vključuje aktivno obdelavo, iskanje podatkov v pomnilniški napravi, pomnilniku ali predpomnilniku, vključno s časom v stanju nedejavnosti med čakanjem na nadaljnji uporabnikov vnos in pred prehodom v načine z nizko porabo. 2. Stanje nedejavnosti: stanje porabe energije, v katerem sta operacijski sistem in druga programska oprema dokončala nalaganje, uporabniški profil je ustvarjen, dejavnost je omejena na osnovne aplikacije, ki se zaženejo po privzetih nastavitvah, računalnik pa ni v načinu mirovanja. Stanje nedejavnosti je sestavljeno iz dveh stanj: krajše nedejavnosti in daljše nedejavnosti. (a) Daljša nedejavnost: Način, v katerem je računalnik dosegel pogoje nedejavnosti (tj. 15 minut po tem, ko se je zagnal operacijski sistem ali po dokončanju aktivne naloge ali po vrnitvi iz načina mirovanja), glavni računalniški prikazovalnik pa je prešel v stanje majhne porabe, kjer vsebina na zaslonu ni vidna (tj. se je osvetlitev v ozadju izključila), vendar ostaja v delovnem načinu (ACPI G0/S0). Če so v tovarniški konfiguraciji v scenariju, opisanem v tej opredelitvi, omogočene funkcije za upravljanje porabe energije, se takšne funkcije aktivirajo pred oceno dolge nedejavnosti (npr. prikazovalnik je v stanju majhne porabe, trdi disk je morda zaustavljen), vendar računalniku ni omogočeno, da preide v način mirovanja. PDALJŠA_NEDEJAVNOST pomeni povprečno moč, izmerjeno v načinu daljše nedejavnosti. (b) Krajša nedejavnost: Način, v katerem je računalnik dosegel pogoje nedejavnosti (tj. 5 minut po tem, ko se je zagnal operacijski sistem ali po dokončanju aktivne naloge ali po vrnitvi iz načina mirovanja), zaslon je vključen, funkcije za upravljanje porabe energije za dolgo nedejavnost pa se niso vključile (npr. trdi disk se vrti, računalniku pa ni omogočeno, da preide v način mirovanja). PKRAJŠA_NEDEJAVNOST pomeni povprečno moč, izmerjeno v načinu krajše nedejavnosti. 3. Način izklopa: Način najnižje porabe energije, ki ga uporabnik ne more izklopiti (vplivati nanj) in lahko traja nedoločen čas, ko je naprava povezana z glavnim virom električne energije in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca. Za sisteme, za katere veljajo standardi ACPI, način izklopa ustreza stanju ACPI System Level S5. 4. Način mirovanja: Način z nizko porabo, v katerega računalnik preide avtomatsko po obdobju nedejavnosti ali z ročno izbiro. Računalnik z zmožnostjo mirovanja se lahko hitro ‚zbudi‘ kot odziv na omrežne povezave ali uporabniške vmesnike z zamikom, ki je krajši ali enak 5 sekund od sprožitve budilnega dražljaja do polne uporabnosti sistema, vključno s prikazovalnikom. Za sisteme, za katere veljajo standardi ACPI, način mirovanja najpogosteje ustreza stanju ACPI System Level S3 (suspend to RAM – odloženo v RAM). |
E. |
Omrežno povezovanje in dodatne zmogljivosti: 1. Dodatna notranja naprava za shranjevanje: Kateri koli in vsi notranji trdi diski (HDD) ali polprevodniški diski, ki se z računalnikom dobavijo poleg prvotnih. Ta opredelitev ne vključuje zunanjih diskov. 2. Energijsko učinkoviti ethernet (EUE): Tehnologija, ki omogoča zmanjšano porabo energije vmesnikov za ethernet v obdobjih manjšega prenosa podatkov. Specificirano z IEEE 802.3az. 3. Polna omrežna povezljivost: Zmožnost računalnika, da ohrani navzočnost v omrežju v načinu mirovanja ali alternativnem način z nizko porabo, kjer je moč enaka ali manjša od 10 wattov, in se inteligentno prebudi, ko je potrebna nadaljnja obdelava (vključno z občasno obdelavo, potrebno za ohranjanje navzočnosti v omrežju). Navzočnost računalnika, njegovih omrežnih storitev in aplikacij se ohranja tudi, ko je v načinu z nizko porabo. Računalnik s polno omrežno povezljivostjo, ki je v načinu z nizko porabo, je z vidika omrežja funkcijsko enakovreden računalniku v stanju nedejavnosti, kar zadeva običajne aplikacije in modele uporabe. Polna omrežna povezljivost v načinu z nizko porabo ni omejena na poseben sklop protokolov, temveč lahko zajema aplikacije, nameščene po prvotni namestitvi. Imenuje se tudi funkcija omrežnega posredniškega strežnika (‚network proxy‘) in je opisana v standardu Ecma-393. (a) Omrežni posredniški strežnik – osnovna zmogljivost: vzdrževanje naslovov in prisotnosti na omrežju medtem ko je v načinu z nizko porabo, sistem podpira IPv4 ARP in IPv6 NS/ND. (b) Omrežni posredniški strežnik – polna zmogljivost: medtem ko je v načinu z nizko porabo, sistem podpira osnovno zmogljivost, bujenje na daljavo, odkrivanje storitve/imenske storitve. (c) Omrežni posredniški strežnik – bujenje na daljavo: medtem ko je v načinu z nizko porabo, se je sistem zmožen prebuditi na daljavo na zahtevo izven lokalnega omrežja. Vključuje osnovno zmogljivost. (d) Omrežni posredniški strežnik – odkrivanje storitve/imenske storitve: medtem ko je v načinu z nizko porabo, sistem omogoča prikaz gostujočih storitev in omrežnega imena. Vključuje osnovno zmogljivost. 4. Omrežni vmesnik: Sestavni deli (strojna in programska oprema), katerih glavna naloga je omogočiti, da računalnik lahko komunicira s pomočjo ene ali več omrežnih tehnologij. Primera omrežnih vmesnikov sta IEEE 802.3 (ethernet) in IEEE 802.11 (wi-fi). 5. Budilni dogodek: Od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod računalnika iz načina mirovanja ali izklopa v stanje aktivnega delovanja. Primeri budilnih dogodkov med drugim vključujejo: premik miške, dejavnost na tipkovnici, vnos krmilnika, dogodek, katerega sprožitev povzroči ura v realnem času, ali pritisk na gumb na ohišju, zunanji dogodki pa dražljaje, posredovane prek daljinskega upravljanja, omrežja, modema itd. 6. Bujenje prek LAN (WOL): Funkcija, ki računalniku omogoča, da preide iz načina mirovanja ali izklopa v stanje aktivnega delovanja na podlagi omrežnega budilnega dogodka prek etherneta. 7. Preklopna grafika: Funkcija, ki v korist integrirane grafike omogoča izklop diskretne grafike, ko ta ni več potrebna. Opomba: Ta funkcija integriranim GPE omogoča manjše moči in manjše zmogljivosti za prikaz vsebin med napajanjem iz baterije ali ko izhodna grafika ni zelo zapletena, ko uporabnik tako zahteva, pa omogoča uporabo prikazovalnih zmogljivosti diskretne GPE, ki zahteva večjo moč, je pa tudi bolj zmogljiva. |
F. |
Poti trženja in dobave: 1. Podjetniški kanali: Prodajne poti, ki jih običajno uporabljajo velika in srednje velika podjetja, vlade, izobraževalne ustanove ali druge organizacije za nakup računalnikov za uporabo v upravljanih okoljih odjemalec-strežnik. 2. Ime modela: Tržno ime, ki vključuje sklic na številko modela računalnika, opis proizvoda ali druge sklice na blagovno znamko. 3. Številka modela: Edinstveno tržno ime ali identifikacijski sklic, ki se uporablja za določeno strojno ali programsko konfiguracijo (npr. operacijski sistem, tip procesorja, pomnilnik, GPE) in je opredeljeno vnaprej ali ga izbere uporabnik. |
G. |
Družina izdelkov: Opis na višji ravni, ki se nanaša na skupino računalnikov, ki imajo eno skupno kombinacijo ohišja/matične plošče, ki pogosto vsebuje na stotine možnih konfiguracij strojne in programske opreme. Modeli izdelkov v družini se med sabo razlikujejo glede na eno ali več značilnosti ali funkcij, ki (1) ne vplivajo na učinkovitost izdelka glede meril za dodelitev oznake ENERGY STAR ali (2) so v tem dokumentu navedene kot sprejemljive razlike v družini izdelkov. Sprejemljive razlike v družini izdelkov v primeru računalnikov vključujejo:
|
2. Področje uporabe
2.1 Vključeni izdelki
2.1.1 |
Izdelki, ki ustrezajo opredelitvi računalnika in eni izmed naslednjih opredelitev vrste izdelka, kot je navedeno v tem dokumentu, so upravičeni do oznake ENERGY STAR, z izjemo izdelkov, navedenih v oddelku 2.2:
|
2.2 Izvzeti izdelki
2.2.1 |
Izdelki, ki jih zajemajo druge specifikacije izdelkov ENERGY STAR, niso upravičeni do oznake v skladu s to specifikacijo. Seznam trenutno veljavnih specifikacij je na voljo na spletnem mestu www.energystar.gov/products. |
2.2.2 |
Naslednji izdelki niso upravičeni do oznake v skladu s to specifikacijo:
|
3. Merila za dodelitev oznake
3.1 Signifikantne števke in zaokroževanje
3.1.1 |
Vsi izračuni se opravijo z neposredno izmerjenimi (nezaokroženimi) vrednostmi. |
3.1.2 |
Skladnost z mejnimi vrednostmi specifikacije se ocenjuje z neposredno izmerjenimi ali izračunanimi vrednostmi brez zaokroževanja, razen če ni navedeno drugače v tej specifikaciji. |
3.1.3 |
Neposredno izmerjene ali izračunane vrednosti, predložene za objavo na spletnem mestu ENERGY STAR, se zaokrožijo na najbližjo signifikantno števko, kot določajo mejne vrednosti ustrezne specifikacije. |
3.2 Splošne zahteve
3.2.1 |
Zahteve za notranji napajalnik: Notranji napajalniki, uporabljeni v računalnikih, ki so upravičeni do oznake v skladu s to specifikacijo, morajo pri preskusu z uporabo Splošnega protokola za preskus učinkovitosti notranjih napajalnikov, revizija 6.6 (na voljo na http://www.plugloadsolutions.com/docs/collatrl/print/Generalized_Internal_Power_Supply_Efficiency_Test_Protocol_R6.6.pdf), izpolnjevati naslednje zahteve, preskus pa se opravi pri ustrezni kombinaciji vhodne napetosti/frekvence za vsak trg, na katerem se bodo prodajali in oglaševali kot izdelki z oznako ENERGY STAR:
Tabela 1 Zahteve za notranje napajalnike
|
3.2.2 |
Zahteve za zunanje napajalnike: Enonapetostni in večnapetostni zunanji napajalniki izpolnjujejo zahteve stopnje V ali višje zahteve glede učinkovitosti iz Mednarodnega protokola za označevanje učinkovitosti, ko se preskušajo v skladu z enotno preskusno metodo za merjenje porabe energije zunanjih napajalnikov (‚Uniform Test Method for Measuring the Energy Consumption of External Power Supplies‘), dodatki Z do 10 CFR del 430.
|
3.3 Zahteve za upravljanje porabe energije
3.3.1 |
Izdelki imajo v ‚tovarniški‘ konfiguraciji funkcijo upravljanja porabe energije, kot je določeno v tabeli 2, in sicer ob naslednjih pogojih:
Tabela 2 Zahteve za upravljanje porabe energije
|
3.4 Zahteve po obveščanju uporabnikov
3.4.1 |
Izdelki se dobavijo z informacijskim materialom, s katerim se uporabnike obvesti o naslednjem:
|
3.4.2 |
Izdelki se dobavijo z eno ali več od naslednjih postavk:
|
3.4.3 |
Zahteve iz točk 3.4.1 in 3.4.2 je možno izpolniti z elektronsko ali natiskano dokumentacijo o izdelku, pod pogojem, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:
|
3.5 Zahteve za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike in prenosne računalnike
3.5.1 |
Izračunana tipična poraba energije (ETPE) za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike in prenosne računalnike iz enačbe 1 je manjša ali enaka zahtevi za največjo TPE (ETPE_MAX) iz enačbe 2 pod naslednjimi pogoji:
|
Enačba 1: Izračun TPE (ETPE) za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike, lahke odjemalce in prenosne računalnike
Kjer je:
— |
PIZKLOP = izmerjena moč v načinu izklopa (W); |
— |
PMIROVANJE = izmerjena moč v načinu mirovanja (W); |
— |
PDALJŠA_NEDEJAVNOST = izmerjena moč v načinu daljše nedejavnosti (W); |
— |
PKRAJŠA_NEDEJAVNOST = izmerjena moč v načinu krajše nedejavnosti (W); in |
— |
TIZKLOP , TMIROVANJE , TDALJŠA_NEDEJAVNOST in TKRAJŠA_NEDEJAVNOST so uteži za načine delovanja, kot so določene v tabeli 3 (za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike in lahke odjemalce) ali v tabeli 4 (za prenosne računalnike). |
Tabela 3
Uteži za načine delovanja za namizne računalnike, lahke odjemalce in integrirane namizne računalnike
Utež za način delovanja |
Konvencionalna (%) |
Polna omrežna povezljivost |
|||
Osnovna zmogljivost (%) |
Bujenje na daljavo (%) |
Odkrivanje storitve/imenske storitve (%) |
Polna zmogljivost (%) |
||
TIZKLOP |
45 |
40 |
30 |
25 |
20 |
TMIROVANJE |
5 |
15 |
28 |
36 |
45 |
TDALJŠA_NEDEJAVNOST |
15 |
12 |
10 |
8 |
5 |
TKRAJŠA_NEDEJAVNOST |
35 |
33 |
32 |
31 |
30 |
Tabela 4
Uteži za načine delovanja za prenosne računalnike
Utež za način delovanja |
Konvencionalna (%) |
Polna omrežna povezljivost |
|||
Osnovna zmogljivost (%) |
Bujenje na daljavo (%) |
Odkrivanje storitve/imenske storitve (%) |
Polna zmogljivost (%) |
||
TIZKLOP |
25 |
25 |
25 |
25 |
25 |
TMIROVANJE |
35 |
39 |
41 |
43 |
45 |
TDALJŠA_NEDEJAVNOST |
10 |
8 |
7 |
6 |
5 |
TKRAJŠA_NEDEJAVNOST |
30 |
28 |
27 |
26 |
25 |
Enačba 2: Izračun ETPE_MAX za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike in prenosne računalnike
ETPE_MAX = (1 + DODELITEVNAP) × (TPEOSNOVNA + TPEPOMNILNIK + TPEGRAFIKA + TPESHRANJEVANJE + TPEINT_PRIKAZOVALNIK + TPEPREKLOPNA + TPEEUE)
Kjer je:
— |
DODELITEVNAP dodelitev porabe energije za napajalnike, ki izpolnjujejo neobvezne strožje zahteve za učinkovitost iz tabele 5; za napajalnike, ki ne izpolnjujejo zahtev, je dodelitev porabe energije enaka 0; |
— |
TPEOSNOVNA osnovna dodelitev porabe energije iz tabele 6; in |
— |
TPEGRAFIKA dodelitev porabe energije za grafiko iz tabele 7, z izjemo sistemov z integrirano grafiko, ki se jim ne dodeli poraba energije, ali namiznih računalnikov ali integriranih namiznih računalnikov s preklopno grafiko, ki je privzeto omogočena, ki se jim dodeli poraba energije prek TPEPREKLOPNA ; in |
— |
TPEPOMNILNIK , TPESHRANJEVANJE , TPEINT_PRIKAZOVALNIK , TPEPREKLOPNA , in TPEEUE so dodelitve porabe energije, določene v tabeli 7. |
Tabela 5
Dodelitev porabe energije na podlagi učinkovitosti napajalnikov
Vrsta napajalnika |
Vrsta računalnika |
Najmanjša učinkovitost pri določenem deležu nazivnega izhodnega toka (2) |
Najmanjša povprečna učinkovitost (3) |
DodelitevNAP |
|||
10 % |
20 % |
50 % |
100 % |
||||
Notranji napajalnik |
Namizni računalnik |
0,81 |
0,85 |
0,88 |
0,85 |
— |
0,015 |
0,84 |
0,87 |
0,90 |
0,87 |
— |
0,03 |
||
Integrirani namizni računalnik |
0,81 |
0,85 |
0,88 |
0,85 |
— |
0,015 |
|
0,84 |
0,87 |
0,90 |
0,87 |
— |
0,04 |
||
Zunanji napajalnik |
Prenosni računalnik ali namizni računalnik |
0,83 |
— |
— |
— |
0,88 |
0,015 |
0,84 |
— |
— |
— |
0,89 |
0,03 |
||
Integrirani namizni računalnik |
0,83 |
— |
— |
— |
0,88 |
0,015 |
|
0,84 |
— |
— |
— |
0,89 |
0,04 |
Tabela 6
Osnovne dodelitve za TPE (TPEOSNOVNA)
Ime kategorije |
Grafične zmogljivosti (4) |
Namizni računalnik ali integrirani namizni računalnik |
Prenosni računalnik |
||
Ocena zmogljivosti, P (5) |
Osnovna dodelitev |
Ocena zmogljivosti, P v |
Osnovna dodelitev |
||
0 |
Katera koli grafika dGfx ≤ G7 |
P ≤ 3 |
69,0 |
P ≤ 2 |
14,0 |
I1 |
Integrirana ali preklopna grafika |
3 < P ≤ 6 |
112,0 |
2 < P ≤ 5,2 |
22,0 |
I2 |
6 < P ≤ 7 |
120,0 |
5,2 < P ≤ 8 |
24,0 |
|
I3 |
P > 7 |
135,0 |
P > 8 |
28,0 |
|
D1 |
Diskretna grafika dGfx ≤ G7 |
3 < P ≤ 9 |
115,0 |
2 < P ≤ 9 |
16,0 |
D2 |
P > 9 |
135,0 |
P > 9 |
18,0 |
Tabela 7
Dodelitve za funkcijske seštevalnike za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike, lahke odjemalce in prenosne računalnike
Funkcija |
Namizni računalnik |
Integrirani namizni računalnik |
Prenosni računalnik |
||
TPEPOMNILNIK (kWh) (6) |
0,8 |
||||
TPEGRAFIKA (kWh) (7) |
Kategorija grafike (8) |
G1 (FB_BW ≤ 16) |
36 |
14 |
|
G2 (16< FB_BW ≤ 32) |
51 |
20 |
|||
G3 (32 < FB_BW ≤ 64) |
64 |
26 |
|||
G4 (64 < FB_BW ≤ 96) |
83 |
32 |
|||
G5 (96 < FB_BW ≤ 128) |
105 |
42 |
|||
G6 (FB_BW > 128; širina slikovnega medpomnilnika < 192 bit) |
115 |
48 |
|||
G7 (FB_BW > 128; širina slikovnega medpomnilnika ≥ 192 bit) |
130 |
60 |
|||
TPEPREKLOPNA (kWh) (9) |
0,5 × G1 |
n. r. |
|||
TPEEUE (kWh) (10) |
8,76 × 0,2 × (0,15 + 0,35) |
8,76 × 0,2 × (0,10 + 0,30) |
|||
TPESHRANJEVANJE (kWh) (11) |
26 |
2,6 |
|||
TPEINT_PRIKAZOVALNIK (kWh) (12) |
n. r. |
8,76 × 0,35 × (1 + IZ) × (4 × r + 0,05 × A) |
8,76 × 0,30 × (1 + IZ) × (2 × r + 0,02 × A) |
Enačba 3: Izračun dodelitve porabe energije za integrirane prikazovalnike z izboljšano zmogljivostjo
IZ = |
0, |
prikazovalnik brez izboljšane zmogljivosti |
0,3, |
prikazovalnik z izboljšano zmogljivostjo, d < 27 |
|
0,75, |
prikazovalnik z izboljšano zmogljivostjo, d ≥ 27 |
Kjer je:
— |
d diagonala zaslona v palcih. |
3.6 Zahteve za tablice/tablične računalnike in prenosljive računalnike vse v enem
3.6.1 |
Tablice/tablični računalniki izpolnjujejo vse zahteve za prenosne računalnike iz oddelka 3.5 zgoraj, vključno z naslednjimi izračuni:
|
3.6.2 |
Prenosljivi računalniki vse v enem izpolnjujejo vse zahteve za integrirane namizne računalnike iz oddelka 3.5 zgoraj, vključno z naslednjimi izračuni:
|
Opomba: Zaradi razvoja prihodnjih zahtev glede porabe energije nameravata EPA in Evropska komisija dodatno oceniti podatke o tablicah/tabličnih računalnikih in prenosljivih računalnikih vse v enem.
3.7 Zahteve za delovne postaje
3.7.1 |
Utežena moč (PTPE), izračunana z enačbo 4, je manjša ali enaka zahtevi za največjo uteženo moč (PTPE_MAX), izračunana z enačbo 5. Enačba 4: Izračun PTPE za delovne postaje PTPE = PIZKLOP × TIZKLOP + PMIROVANJE × TMIROVANJE + PDALJŠA_NEDEJAVNOST × TDALJŠA_NEDEJAVNOST + PKRAJŠA_NEDEJAVNOST × TKRAJŠA_NEDEJAVNOST Kjer je:
Tabela 8 Uteži za načine delovanja za delovne postaje
Enačba 5: Izračun PTPE_MAX za delovne postaje PTPE_MAX = 0,28 × (PMAX + NHDD × 5) + 8,76 × PEUE × (TMIROVANJE + TDALJŠA_NEDEJAVNOST + TKRAJŠA_NEDEJAVNOST) Kjer je:
|
3.7.2 |
Primerjalni preskus za aktivno stanje: Da je upravičena do oznake ENERGY STAR, mora biti delovna postaja za dodelitev oznake predložena z naslednjimi podatki, navedenimi v celoti:
|
3.7.3 |
Namizne delovne postaje: Izdelki, ki se tržijo kot delovne postaje, so lahko do oznake ENERGY STAR upravičeni na podlagi zahtev za namizne računalnike iz oddelka 3.5 namesto zahtev za delovne postaje iz oddelka 3.6, glede na partnerjevo presojo. EPA ali Evropska komisija bo delovne postaje, upravičene do oznake kot namizni računalnik, v vsem trženjskem gradivu ENERGY STAR, na seznamu upravičenih izdelkov itd. opredelila kot ‚namizne računalnike‘. |
3.8 Zahteve za male strežnike
3.8.1 |
Izmerjena moč v načinu izklopa (PIZKLOP) je manjša ali enaka zahtevi za največjo moč v načinu izklopa (PIZKLOP_MAX), izračunani z enačbo 6, in sicer pod naslednjimi pogoji:
Enačba 6: Izračun PIZKLOP_MAX za male strežnike PIZKLOP_MAX = PIZKLOP_OSNOVNA + PIZKLOP_WOL Kjer je:
Tabela 9 Dodelitve moči za male strežnike v načinu izklopa
|
3.8.2 |
izmerjena moč v stanju daljše nedejavnosti (PDALJŠA_NEDEJAVNOST) je manjša ali enaka zahtevi za največjo moč v stanju nedejavnosti (PNEDEJAVNOST_MAX), izračunani z enačbo 7. Enačba 7: Izračun PNEDEJAVNOST_MAX za male strežnike PNEDEJAVNOST_MAX = PNEDEJAVNOST_OSNOVNA + (N – 1) × PNEDEJAVNOST_HDD + PEUE Kjer je:
Tabela 10 Dodelitve moči za male strežnike v načinu nedejavnosti
|
3.9 Zahteve za lahke odjemalce
3.9.1 |
Izračunana tipična poraba energije (ETPE) iz enačbe 1 je manjša ali enaka zahtevi za največjo TPE (ETPE_MAX) iz enačbe 8 pod naslednjimi pogoji:
Enačba 8: Izračun ETPE_MAX za lahke odjemalce ETPE_MAX = TPEOSNOVNA + TPEGRAFIKA + TPEWOL + TPEINT_PRIKAZOVALNIK + TPEEUE Kjer je:
Tabela 11 Dodelitve za seštevalnike za lahke odjemalce
|
4. Preskušanje
4.1 Preskusne metode
4.1.1 |
Za izdelke, ki se dajejo na trg Evropske unije, morajo proizvajalci opraviti preskuse in samocertificirati tiste modele, ki so skladni s smernicami za oznako ENERGY STAR. Pri preskušanju računalniških izdelkov se za določitev ustreznosti za oznako ENERGY STAR uporabijo preskusne metode, navedene v tabeli 12. Tabela 12 Preskusne metode za dodelitev oznake ENERGY STAR
|
4.2 Število enot, potrebnih za preskus
4.2.1 |
Vzorčni modeli za preskus se izberejo v skladu z naslednjimi zahtevami:
Opomba: Delovne postaje, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR z eno grafično napravo, so lahko do oznake ENERGY STAR upravičene tudi v konfiguraciji z več kot eno grafično napravo, če je dodatna konfiguracija strojne opreme enaka, razen glede dodatnih grafičnih naprav. Uporaba več grafičnih naprav vključuje, vendar ne izključno, upravljanje več prikazovalnikov in združevanje za hitrejše delovanje konfiguracij z več GPE (npr. ATI Crossfire, NVIDIA SLI). Proizvajalci lahko v takih primerih in dokler SPECviewperf® podpira več grafičnih niti, predložijo preskusne podatke za delovno postajo z eno grafično napravo za obe konfiguraciji brez vnovičnega preskušanja sistema. |
4.2.2 |
Za preskus se izbere ena enota vsakega vzorčnega modela. |
4.2.3 |
Vse enote/konfiguracije, za katere partner želi pridobiti oznako ENERGY STAR, morajo izpolnjevati zahteve za to oznako. Če partner želi pridobiti oznako za konfiguracije modela, za katerega obstajajo alternativne konfiguracije, ki niso upravičene do oznake, mora konfiguracijam, upravičenim do oznake, dodeliti označbo z uporabo imena ali številke modela, ki je edinstvena za konfiguracije, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR. Ta označba se mora uporabljati dosledno v povezavi s konfiguracijami, upravičenimi do oznake, v gradivih za trženje/prodajo in na seznamu izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR (npr. model A1234 za osnovne konfiguracije in model A1234-ES za konfiguracije, upravičene do oznake ENERGY STAR). Opomba: Kot je opisano zgoraj, lahko obstajajo primeri, kjer vse enote/konfiguracije ne izpolnjujejo zahtev za oznako ENERGY STAR. V tem primeru se bo za preskus konfiguracije z največjo porabo izbrala konfiguracija z največjo porabo, upravičena do oznake, in ne ena izmed konfiguracij, ki domnevno porabi še več energije in ni upravičena do oznake. |
4.3 Dodelitev oznake za mednarodni trg
4.3.1 |
Izdelki se preskusijo za dodelitev oznake pri ustrezni kombinaciji vhodne napetosti/frekvence za vsak trg, na katerem se bodo prodajali in oglaševali kot izdelki z oznako ENERGY STAR. |
4.4 Vnaprejšnja namestitev programske opreme po meri in storitev upravljanja:
4.4.1 |
Če uporabnik partnerja, ki proizvaja, najame, da naloži podobo po meri na računalnik, upravičen do oznake ENERGY STAR, partner:
|
5. Uporabniški vmesnik
5.1.1 |
Proizvajalce se spodbuja, naj snujejo izdelke v skladu s standardom za uporabniške vmesnike IEEE 1621: standard za elemente uporabniškega vmesnika pri nadzoru napajanja elektronskih naprav, ki se uporabljajo v poslovnih/domačih okoljih. Za podrobnosti glej http://eetd.LBL.gov/Controls. |
6. Datum začetka veljavnosti
6.1.1 |
Datum, ko lahko proizvajalci izdelke opredelijo za upravičene do oznake ENERGY STAR po tej verziji 6.1, bo določen kot datum začetka veljavnosti sporazuma. Da bi bil model izdelka upravičen do oznake ENERGY STAR, mora ustrezati specifikaciji ENERGY STAR, ki velja na dan proizvodnje modela. Datum proizvodnje se razlikuje za vsako napravo in pomeni datum, ko se naprava šteje za v celoti sestavljeno. |
6.1.2 |
Prihodnje spremembe specifikacije: EPA in Evropska komisija si pridržujeta pravico do spremembe te specifikacije, če bi tehnološke in/ali tržne spremembe vplivale na njeno uporabnost za potrošnike, industrijo ali okolje. V skladu s trenutno politiko se o spremembah specifikacije posvetujeta z deležniki. V primeru spremembe specifikacije je treba vedeti, da se oznaka ENERGY STAR ne dodeli samodejno za cel življenjski cikel modela izdelka. |
Dodatek A
PRIMERI IZRAČUNOV
I. Namizni računalniki, integrirani namizni računalniki, prenosni računalniki: spodaj je primer izračuna TPE, namenjen prikazu, kako se stopnje skladnosti določijo na podlagi funkcijskih seštevalnikov in meritev v načinih delovanja.
V nadaljevanju je primer ocene ETPE za prenosni računalnik z dvojedrnim procesorjem frekvence 2,0 GHz, preklopno grafiko, 8 GB pomnilnika, energijsko učinkovitim ethernetom (EUE) in enim trdim diskom (HDD).
A. |
Izmerijo se vrednosti z uporabo preskusne metode ENERGY STAR za računalnike:
|
B. |
Določi se podpora za posredniški strežnik, ki jo zagotavljata operacijski sistem in omrežna kartica. Ta parameter navede proizvajalec.
|
C. |
Iz meritve moči in z utežmi za načine delovanja se izračuna ETPE – ta primer ne predvideva podpore za posredniški strežnik/konvencionalnih uteži:
|
D. |
Na osnovi grafičnih zmogljivosti in ocene zmogljivosti se določi, katera osnovna dodelitev za TPE se uporabi: P = [# jeder CPE] × [delovni takt CPE (GHz)] = 2 × 2 GHz = 4. Tabela 6 Osnovne dodelitve za TPE (TPEOSNOVNA)
|
E. |
Določi se, kateri funkcijski seštevalniki se uporabijo:
|
F. |
Izračuna se ETPE_MAX:
|
G. |
Primerja se ETPE z ETPE_MAX, da se določi, ali je model upravičen do oznake: 40,7 kWh/leto > 39,0 kWh/leto Prenosni računalnik zato ne izpolnjuje zahtev za oznako ENERGY STAR. |
II. Delovne postaje: Spodaj je primer izračuna PTPE za delovno postajo z dvema trdima diskoma in brez zmogljivosti za energijsko učinkoviti ethernet.
A. |
Izmerijo se vrednosti z uporabo preskusne metode ENERGY STAR za računalnike:
|
B. |
Določi se število vgrajenih trdih diskov: med preskusom sta vgrajena dva trda diska. |
C. |
Izračuna se PTPE iz meritev moči in uteži za načine delovanja z uporabo enačbe 4:
|
D. |
Izračuna se zahtevana PTPE_MAX z uporabo enačbe 5:
|
E. |
Primerja se PTPE s stopnjami ENERGY STAR, da se ugotovi, ali je model upravičen do oznake: 40,6 W ≤ 53,2 W Delovna postaja zato ne izpolnjuje zahtev za oznako ENERGY STAR. |
PRESKUSNE METODE (REVIZIJA AVGUST 2014)
1. Pregled
Naslednja preskusna metoda se uporabi za določanje skladnosti izdelkov z zahtevami iz specifikacije ENERGY STAR za računalnike.
2. Uporaba
Zahteve preskusa ENERGY STAR so odvisne od opremljenosti ocenjevanega izdelka s funkcijami. Na podlagi naslednjih smernic se določi uporaba posameznih oddelkov tega dokumenta:
— |
postopek iz oddelka 6 se izpelje za vse upravičene izdelke, ki sodijo v področje uporabe, kot je opredeljeno v oddelku 2 končnega osnutka meril upravičenosti za računalnike, |
— |
postopek iz oddelka 7 se izpelje samo za upravičene delovne postaje. |
3. Opredelitev pojmov
Če ni določeno drugače, so vsi izrazi v tem dokumentu skladni z opredelitvami pojmov iz specifikacije ENERGY STAR za računalnike.
4. Priprava preskusov
4.1 Priprava preskusov in instrumenti
Če v tem dokumentu ni drugače navedeno, se preskusi in instrumenti za vse dele tega postopka pripravijo v skladu z zahtevami iz evropskega standarda EN 50564:2011 (izpeljan iz IEC 62301:2011) ‚Električna in elektronska gospodinjska in pisarniška oprema – Meritve majhne porabe energije‘, oddelek 4, ‚Splošni pogoji za merjenje‘. V primeru nasprotujočih si zahtev ima prednost preskusna metoda ENERGY STAR.
A. |
Vhodno napajanje: izdelke, zasnovane za napajanje iz izmeničnega električnega omrežja, je treba priklopiti na vir napetosti, ustrezen za ciljni trg, kot je navedeno v tabeli 13 in tabeli 14. Tabela 13 Zahteve za vhodno napajanje za izdelke z nazivno močjo največ 1 500 W
Tabela 14 Zahteve za vhodno napajanje za izdelke z nazivno močjo nad 1 500 W
|
B. |
Temperatura okolice: temperatura okolice se med trajanjem preskusa giblje med 18 °C in vključno 28 °C. |
C. |
Relativna vlažnost: relativna vlažnost se med trajanjem preskusa giblje med 10 % in vključno 80 %. |
D. |
Naprava za merjenje svetlobe: vse naprave za merjenje svetlobe izpolnjujejo naslednje specifikacije:
Splošna toleranca naprav za merjenje svetlobe se ugotovi z absolutno vsoto 2 % ciljne svetlosti zaslona in toleranco 2 števk prikazane vrednosti najmanj signifikantne števke. Na primer če je svetlost zaslona 90 kandel na kvadratni meter (cd/m2), najmanj signifikantna števka naprave za merjenje svetlobe pa desetinka cd/m2, bi 1,8 cd/m2 bila 2 % od 90 cd/m2, 0,2 cd/m2 pa toleranca 2 števk najmanj signifikantne števke. Prikazana vrednost bi zato morala biti 90 ± 2 cd/m2 (1,8 cd/m2 + 0,2 cd/m2). Opomba: Včasih se namesto uradne enote SI cd/m2 uporablja ‚nit‘. En nit je ekvivalenten eni cd/m2. |
E. |
Merilnik moči: merilniki moči imajo naslednje lastnosti
|
5. Opravljanje preskusa
5.1 Smernice za izvajanje standarda EN 62623
Preskus se opravi v skladu z zahtevami iz evropskega standarda EN 62623:2013 (identičen IEC 62623:2012) ‚Namizni in prenosni računalniki – Merjenje porabe energije‘ ob naslednjih smernicah.
A. |
Mali strežniki, lahki odjemalci in delovne postaje se konfigurirajo na način, ki je identičen namiznim računalnikom (neintegriranim), razen če ni drugače določeno. Tablice/tablični računalniki se konfigurirajo na način, ki je identičen prenosnim računalnikom, razen če ni drugače določeno. Prenosljivi računalniki vse v enem se konfigurirajo na način, ki je identičen integriranim namiznim računalnikom, razen če ni drugače določeno.
|
B. |
Nastavitve bujenja prek LAN (WOL) so pri preskusu načina mirovanja in načina izklopa takšne, kot so pri odpremi. |
C. |
Za modele, ki načina mirovanja nimajo privzeto omogočenega, se meritev moči opravi na podlagi oddelka 6.2, in sicer v načinu ali stanju z najkrajšim zamikom, ki ga aktivira uporabnik in ohranja stanje naprave ter je privzeto omogočen.
|
D. |
Za preskus načina daljše nedejavnosti (oddelek 6.3), se enoti, ki se preskuša, dopusti največ 20 minut od trenutka, ko se prekine vhodni signal uporabnika, preden je treba začeti meritve. Če privzete nastavitve povzročijo, da enota, ki se preskuša, preide v način daljše nedejavnosti po 20 minutah, se meritve pričnejo, ko je enota, ki se preskuša, dosegla točko 20 minut. Nastavitve za mirovanje prikazovalnika se za preskus načina daljše nedejavnosti nastavijo na privzeto. |
E. |
Za preskus načina krajše nedejavnosti (oddelek 6.4), se enoti, ki se preskuša, dopusti največ pet minut od trenutka, ko se prekine vhodni signal uporabnika, preden je treba začeti meritve. Nastavitve za mirovanje prikazovalnika se za preskus načina krajše nedejavnosti onemogočijo. Če katere koli privzete nastavitve povzročijo, da enota, ki se preskuša, med merjenjem zapusti način krajše nedejavnosti, se nastavitve razširijo, tako da enota, ki se preskuša, med trajanjem meritve ostane v stanju krajše nedejavnosti. |
F. |
Namizni računalniki, integrirani namizni računalniki, prenosni računalniki, prenosljivi računalniki vse v enem in tablice/tablični računalniki se v načinu nedejavnosti, mirovanja in izklopa preskusijo s funkcijami polne omrežne povezljivosti (‚delovanje prek posredniškega strežnika‘) z uporabo nastavitev ob odpremi. |
G. |
Povezave z mobilnim omrežjem se za preskus onemogočijo. Dodatno bi bilo treba nastavitve za bluetooth pustiti kot ob odpremi. |
5.2 Priprava svetlosti prikazovalnika prenosnih računalnikov, integriranih namiznih računalnikov, tablic/tabličnih računalnikov in prenosljivih računalnikov vse v enem
A. |
Pred vsakim preskusom se onemogoči zatemnitev prikazovalnika, način mirovanja prikazovalnika, način mirovanja računalnika in samodejno prilagajanje svetlosti. Zapišejo se vse nastavitve, ki so bile spremenjene v privzeti konfiguraciji.
|
B. |
Prikaže se vizualni znak s tremi vertikalnimi stolpci, kot je opredeljen v oddelku 3.2.1.3 evropskega standarda EN 60107-1:1997 (identičen IEC 60107-1:1997) ‚Metode merjenja na sprejemnikih za televizijsko radiodifuzijo – 1. del: Splošni pogoji – meritve pri radijskih in video frekvencah‘. Slika s tremi stolpci se konfigurira z uporabo privzete aplikacije za prikaz slike. |
C. |
Naprave s tehnologijo CCFL za svetlobo v ozadju se ogrevajo vsaj 30 minut. Vsi ostali prikazovalniki se ogrevajo vsaj 5 minut. |
D. |
Z napravo za merjenje svetlobe se izmeri svetlost v središču zaslona. |
E. |
Osvetljenost prikazovalnika enote, ki se preskuša, se kalibrira na najbližjo nastavitev svetlosti, ki je vsaj 90 cd/m2 za prenosne računalnike in vsaj 150 cd/m2 za integrirane namizne računalnike, prenosljive računalnike vse v enem ter tablice/tablične računalnike. Če z največjo osvetljenostjo enote, ki se preskuša, določene svetlosti ni možno doseči, se prikazovalnik enote, ki se preskuša, nastavi na največjo svetlost. |
F. |
Prikazovalnik se konfigurira s preskusno sliko ENERGY STAR, ki je na voljo na https://www.energystar.gov/ia/partners/images/ComputerTestingImage.bmp. Na namiznih računalnikih, integriranih namiznih računalnikih, prenosnih računalnikih in prenosljivih računalnikih vse v enem se lahko nastavi kot ozadje namizja ali prikaže z aplikacijo za prikaz slik. Slika se poveča tako, da v celoti zapolni področje prikaza. Za tablice/tablične računalnike se prikazovalnik konfigurira s privzeto aplikacijo za prikaz slike. |
G. |
Pri vsakem preskušanju, določenem v oddelku 6, se enota, ki se preskuša, ne zažene ponovno, dokler se ne opravijo meritve moči v načinu daljšega in krajšega nedelovanja. |
H. |
Tablica/tablični računalniki in prenosljivi računalniki vse v enem se s priključno postajo preskusijo samo, če je odpremljena skupaj z izdelkom in je edini način za napajanje naprave. |
6. Preskusni postopki za vse izdelke
6.1 Priprava enote, ki se preskuša
Priprava enote, ki se preskuša, se opravi v skladu z evropskim standardom EN 62623:2013 (identičen IEC 62623:2012), oddelek 5.2: Priprava preskusa ob dodatnih smernicah iz oddelka 5 tega dokumenta.
6.2 Preskus načina mirovanja
Moč v načinu mirovanja se izmeri v skladu z evropskim standardom EN 62623:2013 (identičen IEC 62623:2012), oddelek 5.3.3: Merjenje načina mirovanja; ob dodatnih smernicah iz oddelka 5 tega dokumenta.
6.3 Preskus načina daljše nedejavnosti
Moč v načinu daljše nedejavnosti se izmeri v skladu z evropskim standardom EN 62623:2013 (identičen IEC 62623:2012), oddelek 5.3.4: Merjenje načina daljše nedejavnosti; ob dodatnih smernicah iz oddelka 5 tega dokumenta.
6.4 Preskus načina krajše nedejavnosti
Moč v načinu krajše nedejavnosti se izmeri v skladu z evropskim standardom EN 62623:2013 (identičen IEC 62623:2012), oddelek 5.3.5: Merjenje načina krajše nedejavnosti; ob dodatnih smernicah iz oddelka 5 tega dokumenta.
6.5 Preskus načina izklopa
Moč v načinu izklopa se izmeri v skladu z evropskim standardom EN 62623:2013 (identičen IEC 62623:2012), oddelek 5.3.2: Merjenje načina izklopa; ob dodatnih smernicah iz oddelka 5 tega dokumenta.
6.6 Dodatni preskusi za poročanje
Za prenosne računalnike se preskus krajše nedejavnosti ponovi ob svetlosti prikazovalnika, ki je nastavljena na vrednost, ki je najbližja vsaj 150 cd/m2.
7. Preskusni postopki za delovne postaje
7.1 Preskus največje moči
Največja moč za delovne postaje se ugotovi s sočasno uporabo dveh industrijsko standardiziranih primerjalnih zmogljivostnih preskusov: Linpack se uporablja za obremenitev osrednjega sistema (npr. procesor, pomnilnik itd.), SPECviewperf® (zadnja razpoložljiva različica za enoto, ki se preskuša) pa za obremenitev GPE sistema. Ta preskus se na isti enoti, ki se preskuša, ponovi trikrat, vse tri meritve pa morajo biti v okviru tolerance ± 2 % glede na povprečje vseh treh izmerjenih vrednosti največje moči. Za dodelitev oznake in/ali izračune TPE bi bilo treba uporabiti povprečno moč.
Dodatne informacije v zvezi s tema primerjalnima zmogljivostnima preskusoma, vključno z brezplačno programsko opremo, se lahko najdejo na spletnih naslovih v tabeli 15.
Tabela 15
Informacije o primerjalnih preskusih za preskus največje moči
Primerjalni preskus |
Spletna stran |
Linpack |
http://www.netlib.org/linpack/ |
SPECviewperf |
http://www.spec.org/benchmarks.html#gpc |
A. |
Priprava enote, ki se preskuša:
|
B. |
Preskus največje moči:
|
7.2 Primerjalni preskus
Primerjalni preskus se ločeno izvede z obema primerjalnima preskusoma, navedenima spodaj. Enota, ki se preskuša, se ponovno zažene pred vsakim primerjalnim preskusom. Dodatne informacije v zvezi s tema primerjalnima zmogljivostnima preskusoma, vključno s programsko opremo, se lahko najdejo na spletnih naslovih v tabeli 16. Preskušanje se opravi z najnovejšima razpoložljivima različicama primerjalnih preskusov.
Tabela 16
Informacije o primerjalnih preskusih
Primerjalni preskus |
Spletna stran |
Linpack |
http://www.netlib.org/linpack/ |
SPECviewperf |
http://www.spec.org/benchmarks.html#gpc |
A. |
Priprava enote, ki se preskuša:
|
B. |
Konfiguraciji primerjalnih preskusov:
|
C. |
Primerjalni preskus:
|
8. Sklicevanja
A. |
Evropski standard EN 50564:2011 (izpeljan iz IEC 62301:2011), Električna in elektronska gospodinjska in pisarniška oprema – Meritve majhne porabe energije. |
B. |
Evropski standard EN 60107-1:1997 (identičen IEC 60107-1:1997), Metode merjenja na sprejemnikih za televizijsko radiodifuzijo – 1. del: Splošni pogoji – meritve pri radijskih in video frekvencah. |
C. |
Evropski standard EN 62623:2013 (identičen IEC 62623:2012), Namizni in prenosni računalniki – Merjenje porabe energije. |
9. Dodatek: Parametri primerjalnega preskusa
9.1 Tipični začetni parametri Linpack
Spodaj so nekatere tipične začetne vrednosti za uporabo Linpack za delovne postaje. Te vrednosti so izhodiščne in niso zavezujoče. Izvajalec preskusa lahko uporabi nastavitve, ki so najboljše za enoto, ki se preskuša. Platforma in operacijski sistem bosta odločilno vplivala na možnost uporabe teh začetnih vrednosti. Kot preskusni operacijski sistem se predpostavlja Linux.
A. |
Število enačb (velikost problema): glej enačbo. |
B. |
Glavne dimenzije polja: glej enačbo. Velikost matrike (kombinacija števila enačb in vodilnih dimenzij polja) bi morala biti največja velikost, ki je primerna za pomnilnik RAM naprave. Ta skripta AWK bo izračunala velikost matrike na napravi Linux: awk ' BEGIN { printf ”Maximum matrix dimension that will fit in RAM on this machine:” } /^MemTotal:/{ print int(sqrt(($2*1 000)/8)/1 000) ”K” } '/proc/meminfoRezultat se uporabi za določitev velikosti matrike, ki se vnese za ‚število enačb‘ in ‚vodilne dimenzije polja‘. ‚Število enačb‘ bo enako prikazanemu rezultatu. ‚Vodilne dimenzije polja‘ bo rezultat, zaokrožen na najbližji mnogokratnik števila osem. Ta izračun se lahko na najenostavnejši način opravi z uporabo velikosti pomnilnika (v bajtih) enote, ki se preskuša, v enačbi 1 pa se uporabi namesto simbola m. ![]() Enačba 9: Izračun velikosti pomnilnika |
C. |
Število poskusov: c – 1, kjer je c enak številu logičnih in/ali fizičnih jeder CPE sistema. Izvajalec preskusa mora določiti, kaj je bolje za enoto. Z – 1 se eno jedro pusti na voljo za uporabo s SPECviewperf. |
D. |
Vrednost za poravnavo podatkov: tipično štiri za sisteme Linux. Najboljša vrednost za uporabo je meja za velikost strani v operacijskem sistemu. |
(1) Ko enota, ki se preskuša, privzeto podpira način mirovanja, moč v tem načinu pa se uporablja v enačbi za tipično porabo energije (TPE) za dodelitev oznake.
(2) Zunanji napajalniki izpolnjujejo določene zahteve, ko se preskušajo z enotno preskusno metodo za merjenje porabe energije zunanjih napajalnikov (‚Uniform Test Method for Measuring the Energy Consumption of External Power Supplies‘), dodatki Z do 10 CFR, del 430. Notranji napajlniki izpolnjujejo določene zahteve, ko se preskušajo s Splošnim protokolom za preskus učinkovitosti notranjih napajalnikov EPRI 306 (revizija 6.6).
(3) Povprečna učinkovitost je aritmetična sredina učinkovitosti, preskušenih pri 25 %, 50 %, 75 % in 100 % nazivnega izhodnega toka. Zunanji napajalniki izpolnjujejo določene zahteve, ko se preskušajo z enotno preskusno metodo za merjenje porabe energije zunanjih napajalnikov (‚Uniform Test Method for Measuring the Energy Consumption of External Power Supplies‘), dodatki Z do 10 CFR, del 430.
(4) Zmogljivosti diskretne grafike so kategorizirane na podlagi pasovne širine slikovnega medpomnilnika, kot je prikazano v tabeli 7.
(5) P = [# jeder CPE] × [delovni takt CPE (GHz)], kjer # jeder pomeni število fizičnih jeder CPE, delovni takt CPE pa največjo frekvenco jedra pri TDP in ne frekvenco navitega procesorja.
(6) Seštevalnik TPEPOMNILNIK: se uporablja na GB, nameščen v sistemu.
(7) Seštevalnik TPEGRAFIKA: se uporablja samo za prvo dGfX, nameščeno v sistem, vendar ne za preklopno grafiko.
(8) FB_BW: je pasovna širina slikovnega medpomnilnika v gigabajtih na sekundo (GB/s). Ta parameter navede proizvajalec in bi moral biti izračunan na naslednji način: (podatkovna hitrost [Mhz] × širina slikovnega medpomnilnika [bit])/(8 × 1 000).
(9) Spodbuda TPEPREKLOPNA: uporablja se za samodejno preklapljanje, ki je privzeto omogočeno v namiznih računalnikih in integriranih namiznih računalnikih.
(10) TPEEUE: uporablja se za vrata za gigabitni ethernet, skladna z IEEE 802.3az (energijsko učinkoviti ethernet).
(11) Seštevalnik TPESHRANJEVANJE: se uporabi enkrat, če ima sistem več kot en dodaten notranji pomnilnik.
(12) Seštevalnik TPEINT_PRIKAZOVALNIK: IZ je dodelitev za prikazovalnike z izboljšano zmogljivostjo, izračunana z enačbo 3; r je ločljivost zaslona v milijonih slikovnih pik; A pa je vidna površina (v kvadratnih palcih).