EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0390

Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020

OJ L 115, 17.4.2014, p. 3–13 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2020; razveljavil 32021R0692

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/390/oj

17.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/3


UREDBA SVETA (EU) št. 390/2014

z dne 14. aprila 2014

o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 352 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členoma 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije, institucije Unije pa bi morale državljanom in predstavniškim združenjem dajati možnost izražanja in javne izmenjave mnenj na vseh področjih delovanja Unije ter vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.

(2)

Cilj Unije in držav članic je, da v skladu s sporočilom Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ zagotovijo rast, zaposlovanje, produktivnost in socialno kohezijo v prihodnjem desetletju.

(3)

Biti državljan Unije z uveljavljenimi pravicami ima objektivno gledano dodano vrednost, vendar Unija ni vedno učinkovita pri izpostavljanju povezave med reševanjem široke vrste gospodarskih in družbenih težav ter politikami Unije. Zato pomembni dosežki, kot so mir in stabilnost v Evropi, dolgoročna trajnostna rast, stabilne cene, učinkovito varstvo potrošnikov in okolja ter spodbujanje temeljnih pravic, pri državljanih niso vedno vzbudili močnega občutka pripadnosti Uniji.

(4)

Da bi državljanom približali Evropo in jim omogočili polno sodelovanje pri izgradnji še tesneje povezane Unije, so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja prek nadnacionalnih dejavnosti in dejavnosti na ravni Unije. Evropska državljanska pobuda zagotavlja edinstveno priložnost za neposredno sodelovanje državljanov pri razvoju zakonodaje EU (3).

(5)

V Sklepu št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določen akcijski program, ki potrjuje potrebo po spodbujanju trajnega dialoga z organizacijami civilne družbe in občinami ter po podpori aktivnega udejstvovanja državljanov.

(6)

Vmesno ocenjevalno poročilo o programu „Evropa za državljane“ (2013–2017), poleg javnega spletnega posvetovanja in dvema zaporednima posvetovalnima srečanjema z zainteresiranimi stranmi so potrdili, da je nov program „Evropa za državljane“ po mnenju organizacij civilne družbe in sodelujočih posameznikov pomemben. Prav tako je bilo izoblikovano mnenje, da bi ga bilo treba uvesti, da bi na organizacijski ravni okrepil zmogljivosti, na osebni ravni pa povečal zanimanje za zadeve Unije. S to uredbo bi zato bilo treba uvesti program „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: Program).

(7)

Kar zadeva teme projektov, njihovo vpetost v lokalne in regionalne okvire ter sestavo zainteresiranih strani, bi morale obstajati pomembne sinergije z drugimi programi Unije, in sicer na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladih, športa, kulture in avdiovizualnih vsebin, temeljnih pravic in svoboščin, socialnega vključevanja, enakosti spolov, boja proti diskriminaciji, raziskav in inovacij, informacijske družbe, širitve in zunanjega delovanja Unije.

(8)

Da bi Program okrepil vse vidike javnega življenja, bi moral zajemati vrsto različnih ukrepov, vključno s srečanji in stiki državljanov ter njihovimi razpravami o državljanskih vprašanjih, dogodki na ravni Unije, pobudami za ozaveščanje in spodbujanje refleksije o ključnih trenutkih evropske zgodovine, pobudami za večjo ozaveščenost evropskih državljanov, zlasti mladih, o zgodovini Unije in delovanju njenih institucij ter razpravami o vprašanjih evropskih politik.

(9)

V Resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu ter sklepih Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi, je poudarjen pomen ohranjanja spomina kot načina za preseganje preteklosti in gradnjo prihodnosti ter izpostavljena vloga Unije pri lajšanju, širjenju in spodbujanju kolektivnega spomina na te zločine. Treba bi bilo treba upoštevati tudi pomen zgodovinskih, kulturnih in medkulturnih vidikov, pa tudi obstoječe povezave med zgodovinskim spominom in evropsko identiteto.

(10)

Horizontalna razsežnost Programa bi morala zagotavljati vrednotenje in prenosljivost rezultatov za večji učinek in dolgoročno trajnost. V ta namen bi bilo treba začete dejavnosti povezati s politično agendo Unije in o njih ustrezno obveščati.

(11)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženemu vključevanju in sodelovanju državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic v okviru nadnacionalnih projektov in dejavnosti, pri tem pa upoštevati večjezičnost Unije in potrebo po vključevanju nezadostno zastopanih skupin.

(12)

Države, ki pristopajo, države kandidatke in potencialne kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, na eni strani, ter države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, na drugi strani, se v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami, štejejo za potencialne udeleženke v programih Unije. K sodelovanju v Programu so poleg tega v skladu s Sklepom Sveta 2001/822/ES (5), upravičeni čezmorske države in ozemlja.

(13)

Cilja ustvarjanja trdne in trajne demokracije ter razvijanja uspešne civilne družbe bi morala biti skupna tako Programu kot Uredbi (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Unija državam, ki sodelujejo pri evropskem instrumentu sosedstva, ponuja privilegiran odnos, ki temelji na vzajemni zavezanosti skupnim vrednotam in načelom.

(14)

Sredstva, dodeljena za dejavnosti obveščanja na podlagi te uredbe, bi lahko prispevali tudi k institucionalnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

(15)

Program bi bilo treba v sodelovanju s Komisijo in državami članicami redno spremljati in neodvisno ocenjevati, da se omogočijo prilagoditve, potrebne za pravilno izvajanje ukrepov.

(16)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z upravnimi in denarnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta (7) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba) in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012 (8).

(17)

Prednost pri nepovratnih sredstvih bi morali imeti projekti z velikim učinkom, ne glede na njihov obseg, zlasti tisti, ki so neposredno povezani s politikami Unije in usmerjeni v sodelovanje pri oblikovanju politične agende Unije. Poleg tega bi bilo treba izvajanje Programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja še bolj poenostaviti z uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in financiranja po stroških na enoto.

(18)

Da bi zagotovili kontinuiteto finančne podpore, ki jo zajema Program, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.

(19)

Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo, spodbujati evropsko državljanstvo ter izboljšati pogoje za državljansko in demokratično udeležbo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi nadnacionalnosti in večstranskosti Programa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(20)

Referenčni finančni znesek Programa v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (9) je vključen v to uredbo za celotno trajanje Programa, ne da bi to vplivalo na proračunska pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta, kot so opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

(21)

Ta uredba bi morala določiti prehodne ukrepe za spremljanje ukrepov, ki se na podlagi Sklepa št. 1904/2006/ES začnejo pred 31. decembrom 2013.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v okviru področja uporabe in ciljev Programa. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba uvaja program „Evropa za državljane“ za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: Program).

2.   V skladu z glavnim ciljem približevanja Unije državljanom sta splošna cilja Programa:

(a)

prispevati k seznanjenosti državljanov z Unijo, njeno zgodovino in raznolikostjo;

(b)

krepiti evropsko državljanstvo in izboljšati pogoje za državljansko in demokratično udeležbo na ravni Unije.

Člen 2

Posebna cilja Programa

Program ima naslednja posebna cilja, ki se izvajata z ukrepi na nadnacionalni ravni ali ukrepi z evropsko razsežnostjo:

(a)

večja ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini, vrednotah Unije in namenu Unije, in sicer spodbujati mir, vrednote Unije in blaginjo njenih narodov s spodbujanjem razprave, refleksije in razvijanjem mrež;

(b)

spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvijanjem njihovega razumevanja procesa oblikovanja politik Unije ter spodbujanjem priložnosti za družbeno in medkulturno udejstvovanje ter prostovoljstvo na ravni Unije.

Člen 3

Struktura Programa in podprti ukrepi

1.   Program krepi evropsko državljanstvo v skladu s splošnima ciljema iz člena 1(2) in se deli na naslednja dva sklopa:

(a)

„evropski zgodovinski spomin“;

(b)

„demokratično delovanje in državljanska udeležba“.

Oba sklopa dopolnjujejo horizontalni ukrepi za analizo, razširjanje in uporabo rezultatov projekta (ukrepi „ovrednotenja“).

2.   Za dosego ciljev Programa se v njegovem okviru med drugim financirajo naslednje vrste ukrepov na nadnacionalni ravni ali z evropsko razsežnostjo:

(a)

dejavnosti vzajemnega učenja in sodelovanja, kot so:

srečanja državljanov, partnerstva med mesti, mreže partnerskih mest,

projekti, izvedeni na podlagi nadnacionalnih partnerstev, vključno z različnimi vrstami zainteresiranih strani iz člena 6,

projekti zgodovinskega spomina z evropsko razsežnostjo,

izmenjave, ki med drugim temeljijo na uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in/ali družbenih medijev;

(b)

strukturna podpora organizacijam, kot so:

organi, ki si prizadevajo za dosego cilja v splošnem interesu Unije, kot so opredeljeni v členu 177 Uredbe (EU) št. 1268/2012,

kontaktne točke „Evropa za državljane“;

(c)

analitične dejavnosti na ravni Unije, kot so:

študije, ki se osredotočajo na vprašanja, ki se nanašajo na cilje Programa;

(d)

dejavnosti za večjo ozaveščenost in širjenje informacij, namenjene uporabi in nadaljnjemu ovrednotenju rezultatov podprtih pobud ter izpostavljanju dobrih praks, kot so:

dogodki na ravni Unije, vključno s konferencami, spominskimi slovesnostmi ali podelitvami nagrad,

medsebojni strokovni pregledi, srečanja strokovnjakov in seminarji.

3.   Pobude, ki se nanašajo na ukrepe iz odstavka 2, so opisane v Prilogi k tej uredbi.

Člen 4

Ukrepi Unije

1.   Ukrepi Unije so lahko v obliki nepovratnih sredstev ali pogodbe o izvedbi javnih naročil.

2.   Nepovratna sredstva Unije se lahko zagotovijo v obliki nepovratnih sredstev za poslovanje ali za ukrepe.

3.   Pogodbe o izvedbi javnih naročil zajemajo nakup storitev, kot so organizacija prireditev, študije in raziskave, orodja za obveščanje in širjenje informacij, spremljanje in ocenjevanje.

Člen 5

Sodelovanje pri Programu

Pri Programu lahko sodelujejo naslednje države:

(a)

države članice;

(b)

države, ki pristopajo, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav pri programih Unije, ki so določeni v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(c)

države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z navedenim sporazumom.

Člen 6

Dostop do Programa

Pri Programu lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, ki spodbujajo evropsko državljanstvo in povezovanje, zlasti lokalni in regionalni organi in organizacije, partnerski odbori, organizacije za raziskavo evropskih javnih politik (možganski trusti), organizacije civilne družbe (vključno z zvezami preživelih) ter kulturne, mladinske, izobraževalne in raziskovalne organizacije.

Člen 7

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Program lahko na področju, ki ga pokriva, podpira skupne dejavnosti z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot sta Svet Evrope in Unesco, na podlagi skupnih prispevkov in v skladu s Finančno uredbo.

Člen 8

Izvajanje Programa

1.   Komisija izvaja Program v skladu s Finančno uredbo.

2.   Komisija za izvajanje Programa v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 9(2) sprejme letne delovne programe z izvedbenimi akti. V letnih delovnih programih se določijo zasledovani cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek iz finančnega načrta. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, znesek, dodeljen za posamezen ukrep, in okviren časovni načrt izvajanja. V zvezi z nepovratnimi sredstvi so v letnih delovnih programih določene prednostne naloge, bistvena merila ocenjevanja in najvišja stopnja sofinanciranja.

Člen 9

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 10

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija z upravičenci Programa ter ustreznimi partnerji in strokovnjaki vzpostavi reden dialog.

Člen 11

Skladnost z drugimi instrumenti Unije

Komisija zagotovi skladnost in dopolnjevanje med Programom in instrumenti z drugih področij delovanja Unije, zlasti izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine, športa, kulture in avdiovizualnega sektorja, temeljnih pravic in svoboščin, socialnega vključevanja, enakosti spolov, boja proti diskriminaciji, raziskav in inovacij, informacijske družbe, širitve in zunanjega delovanja Unije.

Člen 12

Proračun

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 znaša 185 468 000 EUR.

2.   Evropski parlament in Svet odobrita letna proračunska sredstva v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira.

3.   Sredstva, dodeljena za ukrepe obveščanja v skladu s to uredbo, lahko sorazmerno prispevajo tudi h kritju institucionalnega obveščanja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnemu koli drugemu nezakonitemu ravnanju in z učinkovitim preverjanjem in z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov, če se odkrijejo nepravilnosti, ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni, da opravijo revizije na podlagi dokumentacije in preglede na kraju samem, pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v okviru Programa.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (12) opravlja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih takšno financiranje neposredno ali posredno zadeva, da bi ugotovil, ali je v zvezi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, financiranim v okviru Programa, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki vpliva na finančne interese Unije.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, s katerimi se Komisija, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblastijo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 14

Obveščanje

Komisija zagotovi državam članicam informacije o projektih, ki so prejeli sredstva Unije, tako da jim sklepe o izbiri posreduje v dveh tednih po njihovem sprejetju.

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Komisija zagotovi redno spremljanje Programa glede na njegove cilje z uporabo kazalnikov uspešnosti. Rezultati spremljanja in ocenjevanja se uporabljajo pri izvajanju Programa. Spremljanje zlasti pomeni pripravljanje poročil iz točk (a) in (c) odstavka 4.

Kazalniki se po potrebi ločijo glede na spol in starost.

2.   Napredek glede posebnih ciljev iz člena 2 se meri s kazalniki, določenimi v Prilogi k tej uredbi.

3.   Komisija zagotavlja, da se izvaja redno zunanje in neodvisno ocenjevanje Programa ter redno poroča Evropskemu parlamentu.

4.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži naslednje:

(a)

vmesno ocenjevalno poročilo o doseženih rezultatih ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja Programa, in sicer do 31. decembra 2017;

(b)

sporočilo o nadaljevanju Programa, in sicer do 31. decembra 2018;

(c)

naknadno ocenjevalno poročilo, in sicer do 1. julija 2023.

Člen 16

Prehodne določbe

Sklep št. 1904/2006/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2014.

Ukrepe, ki se začnejo pred 31. decembrom 2013 na podlagi Sklepa št. 1904/2006/ES, do njihovega zaključka urejajo določbe navedenega sklepa.

Kot je določeno v členu 21 Finančne uredbe se lahko za izvedbo Programa dajo na voljo odobritve, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil neupravičeno plačanih zneskov v smislu Sklepa št. 1904/2006/ES.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 14. aprila 2014

Za Svet

Predsednik

A. TSAFTARIS


(1)  UL C 299, 4.10.2012, str. 122.

(2)  UL C 277, 13.9.2012, str. 43.

(3)  Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).

(4)  Sklep št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (UL L 378, 27.12.2006, str. 32).

(5)  Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav)(UL L 314, 30.11.2001, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(9)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(12)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA

I.   OPIS POBUD

Dodatne informacije dostopu do Programa

SKLOP 1: Evropski zgodovinski spomin

Ta sklop bo podpiral dejavnosti, ki spodbujajo refleksijo o evropski kulturni raznolikosti in skupnih vrednotah v najširšem smislu, pri čemer se upošteva enakost spolov. Sredstva so lahko dana na voljo za pobude, ki preučujejo vzroke totalitarnih režimov v sodobni zgodovini Evrope (zlasti, vendar ne izključno, nacizma, ki je vodil do holokavsta, fašizma, stalinizma in totalitarnih komunističnih režimov), ter za obeleževanje spomina na njihove žrtve. Ta sklop lahko zajema tudi dejavnosti, ki zadevajo druge mejnike in oporne točke v novejši evropski zgodovini. V njem bodo imeli prednost predvsem ukrepi, ki spodbujajo strpnost, medsebojno razumevanje, medkulturni dialog in spravo kot način za preseganje preteklosti in gradnjo prihodnosti, zlasti da bi se približali mlajši generaciji.

Okvirno bo temu sklopu namenjenih približno 20 % vseh proračunskih sredstev za Program.

SKLOP 2: Demokratično delovanje in državljanska udeležba

V ta sklop bodo uvrščene dejavnosti, pri katerih gre za državljansko udeležbo v najširšem smislu, in s poudarkom še posebejna metodah strukturiranja, da se zagotovi trajnosten učinek financiranih dejavnosti.

V njem bodo imele prednost pobude in projekti, povezani s politično agendo Unije.

V ta sklop se lahko uvrstijo tudi projekti in pobude, ki ustvarjajo priložnosti za medsebojno razumevanje, medkulturni dialog, solidarnost, družbeno udejstvovanje in prostovoljstvo na ravni Unije.

Še veliko bo treba storiti, da bi k demokratični udeležbi privabili več mladih, in da bi se v politično in gospodarsko odločanje vključevalo več žensk. Tisti, ki sprejemajo politične odločitve, s katerimi vplivajo na življenje prebivalcev, bi morali imeti več posluha za njihova mnenja in se nanje bolje odzivati.

Okvirno bo temu sklopu namenjenih približno 60 % vseh proračunskih sredstev za Program.

HORIZONTALNI UKREP: Ovrednotenje

Ta ukrep bo določen za Program v celoti in se bo uporabljal za sklopa 1 in 2.

Podpiral bo pobude, ki prispevajo k večji prenosljivosti rezultatov, zagotavljajo večjo donosnost naložb in boljše učenje na podlagi izkušenj. Razlog za ta ukrep je nadaljnje „ovrednotenje“ in uporaba rezultatov začetih pobud za zagotovitev njihovega trajnostnega učinka.

Vključeval bo „krepitev zmogljivosti“ – pripravo podpornih ukrepov za izmenjavo najboljših praks, za združevanje izkušenj zainteresiranih strani na lokalni in regionalni ravni, vključno z javnimi organi, ter za razvoj novih spretnosti, na primer z usposabljanjem. Slednje bi lahko vključevalo izmenjavo med sorodnimi akterji, usposabljanje za vodje usposabljanja, pa tudi npr. razvijanje orodij IKT za zagotavljanje informacij o organizacijah ali projektih, financiranih v okviru Programa.

Okvirno bo temu ukrepu namenjenih približno 10 % vseh proračunskih sredstev, dodeljenih za Program.

II.   UPRAVLJANJE PROGRAMA

V okviru Programa se bo ob upoštevanju analize rezultatov razvijalo načelo večletnih partnerstev, temelječih na dogovorjenih ciljih, da bi se zagotovile obojestranske koristi tako za civilno družbo kot Unijo.

Prednost pri nepovratnih sredstvih bodo na splošno imeli projekti z velikim učinkom, ne glede na njihov obseg, zlasti tisti z neposredno povezavo s politikami Unije in usmerjeni v spodbujanje sodelovanja pri oblikovanju politične agende Unije. Geografsko ravnovesje bo upoštevano, kolikor je mogoče.

Upravljanje Programa in večine ukrepov lahko centralno upravlja izvajalska agencija.

Vsi ukrepi se bodo izvajali na nadnacionalni osnovi ali pa bodo imeli evropsko razsežnost. Ukrepi bodo spodbujali mobilnost državljanov in izmenjavo idej v Uniji.

Mreženje in osredotočenost na multiplikacijske učinke, vključno z uporabo najsodobnejših informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter družbenih medijev, zlasti da bi se približali mlajši generaciji, bosta pomembni prvini, ki se bosta odražali v vrstah dejavnosti in naboru sodelujočih organizacij. Močno se bodo spodbujali stiki in sinergije med različnimi vrstami zainteresiranih strani, sodelujočih v Programu.

Proračun Programa lahko krije tudi odhodke, povezane z dejavnostmi priprave, nadaljnjega ukrepanja, spremljanja, revizije in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za upravljanje Programa in uresničevanje njegovih ciljev, zlasti študije, sestanke, dejavnosti obveščanja in objave, odhodke, povezane z omrežjem IT za izmenjavo informacij, ter kakršne koli druge odhodke za upravno in tehnično podporo, ki jih lahko Komisija določi za upravljanje Programa.

Skupni upravni odhodki Programa bodo sorazmerni z nalogami, določenimi v Programu.

Komisija lahko po potrebi opravlja dejavnosti obveščanja, objave in širjenja informacij, s čimer zagotavlja splošno seznanjenost z dejavnostmi, ki se podpirajo v okviru Programa, ter njihovo prodornost.

Dodeljena proračunska sredstva se lahko namenijo tudi institucionalnemu obveščanju o političnih prednostnih nalogah Unije.

Za upravljanje Programa bo dodeljenih približno 10 % celotnega proračuna Programa.

III.   SPREMLJANJE

V posebnih ciljih iz člena 2 so opisani rezultati, za dosego katerih si je treba prizadevati v okviru Programa. Napredek se bo meril z uporabo kazalnikov uspešnosti, kot so:

Posebni cilj št. 1: večja ozaveščenost o zgodovinskem spominu, skupni zgodovini, vrednotah Unije in namenu Unije, in sicer spodbujati mir, vrednote Unije in blaginjo njenih narodov s spodbujanjem razprave, refleksije in razvijanjem mrež;

Kazalniki uspešnosti:

število neposredno sodelujočih;

število oseb, ki jih Program doseže posredno;

število projektov;

kakovost vlog za projekte in obseg, v katerem se lahko rezultati izbranih projektov dodatno uporabijo/prenesejo;

delež prvič sodelujočih prijaviteljev.

Posebni cilj št. 2: spodbujanje demokratične in državljanske udeležbe državljanov na ravni Unije z razvijanjem njihovega razumevanja procesa oblikovanja politik Unije ter spodbujanjem priložnosti za družbeno in medkulturno udejstvovanje ter prostovoljstvo na ravni Unije.

Kazalniki uspešnosti:

število neposredno sodelujočih;

število oseb, ki jih Program doseže posredno;

število sodelujočih organizacij;

mnenje upravičencev o Uniji in njenih institucijah;

kakovost vlog za projekte;

delež prvič sodelujočih prijaviteljev;

število nadnacionalnih partnerstev, vključno z različnimi vrstami zainteresiranih strani;

število mrež partnerskih mest;

število in kakovost pobud politik za spremljanje dejavnosti, ki jih Program podpira na lokalni ali evropski ravni;

geografska pokritost dejavnosti:

(i)

primerjava med deležem projektov, ki jih predloži ena država članica kot vodilna partnerica, in deležem njenega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo Unije;

(ii)

primerjava med deležem projektov, izbranih na državo članico kot vodilno partnerico, in deležem njenega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo Unije;

(iii)

primerjava med deležem projektov, ki jih predloži ena država članica kot vodilna partnerica ali sopartnerica, in deležem njenega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo Unije;

(iv)

primerjava med deležem projektov, izbranih na državo članico kot vodilno partnerico ali sopartnerico, in deležem njenega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo Unije.

IV.   PREVERJANJA IN REVIZIJE

Za projekte, izbrane v skladu s to uredbo, bo vzpostavljen sistem vzorčne revizije.

Upravičenec do nepovratnih sredstev Komisiji predloži vsa dokazila v zvezi z odhodki za obdobje petih let od datuma končnega izplačila nepovratnih sredstev. Upravičenec do nepovratnih sredstev zagotovi, da se Komisiji po potrebi dajo na voljo tudi podporna dokazila, ki so v posesti partnerjev ali članov.


Top