1.   Pogodbenice si pomagajo na način, ki je določen v tem protokolu, in v skladu s pogoji, določenimi v njem, da zagotovijo pravilno izvajanje carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem in odkrivanjem kršitev te zakonodaje ter z opravljanjem preiskav v zvezi s tem.

2.   Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, je skrb upravnih organov pogodbenic, ki so odgovorni za izvajanje tega protokola. Ne vpliva na predpise, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Poleg tega se ne uporablja za informacije, zbrane v skladu s pooblastili, ki jih organi uveljavljajo na zahtevo pravosodnih organov, razen če ti organi za to dajo svoje soglasje.

1.   Organ prejemnik na prošnjo organa prosilca temu priskrbi vse informacije, ki bi mu lahko pomagale pri zagotavljanju pravilnega izvajanja carinske zakonodaje. To velja zlasti za informacije v zvezi z odkritimi ali načrtovanimi dejavnostmi, ki kršijo to zakonodajo, ali za katere se zdi, da bi jo lahko kršile.

2.   Organ prejemnik na prošnjo organa prosilca tega obvesti o tem, ali blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, redno prihaja na ozemlje druge pogodbenice, in o podrobnostih, kjer je primerno, glede carinskega postopka, ki se uporablja za to blago.

3.   Na prošnjo organa prosilca sprejme organ prejemnik ukrepe, s katerimi se vzpostavi nadzor nad:

1.   V skladu s tem protokolom morajo biti zaprosila v pisni obliki. Zaprosilu je treba priložiti dokumente, ki so potrebni za pripravo odgovora. Če je to potrebno zaradi nujnosti primera, je lahko zaprosilo ustno, vendar ga je treba takoj potrditi v pisni obliki.

2.   Zaprosilom, predloženim v skladu z odstavkom 1, se priložijo naslednje informacije:

3.   Zaprosila se pripravijo v enem od uradnih jezikov organa prosilca ali v jeziku, ki temu organu ustreza.

4.   Če zaprosilo ne ustreza uradnim zahtevam, je mogoče zahtevati, da se popravi ali dopolni, vendar pa se previdnostni ukrepi lahko odredijo.

1.   Organ prejemnik ali, če ta organ ne more ukrepati samostojno, upravni oddelek, kateremu je organ posredoval zaprosilo, kot odgovor na zaprosilo za pomoč pošlje informacije, ki so mu že na voljo, in izvede ali naroči ustrezne preiskave, kot da bi ukrepal v lastnem interesu ali v imenu nekega drugega organa iste pogodbenice.

2.   Na zaprosila za pomoč se odgovarja v skladu z zakonodajo in drugimi predpisi ter pravnimi instrumenti pogodbenice prejemnice.

3.   Na podlagi dogovora med eno od pogodbenic in drugo zadevno pogodbenico ter na način, ki ga določi slednja, lahko uradniki, ki jih je za to ustrezno pooblastila druga pogodbenica, v uradih organa prejemnika ali drugega organa pod njegovo pristojnostjo zberejo informacije v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene iz tega protokola.

4.   Uradniki ene od pogodbenic smejo biti s soglasjem druge pogodbenice prisotni pri preiskavah, ki se opravljajo na ozemlju slednje.

1.   Organ prejemnik posreduje rezultate preiskav organu prosilcu v obliki dokumentov, overjenih kopij dokumentov, poročil in drugega podobnega pisnega gradiva.

2.   Namesto gradiva iz odstavka 1 se lahko v enak namen uporabljajo računalniško obdelane informacije v kakršni koli obliki.

1.   Pogodbenice smejo zavrniti pomoč v skladu s tem protokolom, če takšna pomoč:

2.   Če organ prosilec zahteva predložitev informacij, ki jih sam ne bi mogel predložiti, če bi bile zahtevane od njega, na to v svojem zaprosilu posebej opozori. Organ prejemnik je potem pristojen za to, kako bo odgovoril na takšno zahtevo.

3.   Če se pomoč zavrne, je treba o tej odločitvi in njeni utemeljitvi nemudoma uradno obvestiti organ prosilec.

1.   Informacije v kakršni koli obliki, ki se sporočajo v skladu s tem protokolom, so zaupne. Veljajo za poklicno skrivnost, zanje pa se uporablja varstvo, ki ga zagotavljajo veljavni zakoni na ozemlju pogodbenice, ki prejme informacije, ter varstvo na podlagi ustreznih pravil, ki se uporabljajo za telesa Skupnosti.

2.   Osebni podatki se ne posredujejo naprej v primerih, v katerih obstaja razlog za utemeljen sum, da bi bila predložitev ali uporaba takšnih informacij v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli ene od pogodbenic, zlasti če bi zadevni posameznik zaradi tega utrpel neupravičeno škodo. Pogodbenica, ki prejme informacije, na zahtevo pogodbenice, ki priskrbi informacije, slednjo obvesti o podrobnostih glede uporabe teh informacij in rezultatih.

3.   Osebni podatki se smejo sporočati le upravnim organom, v primerih, v katerih so potrebni za sodne postopke, pa tudi nacionalnim ministrstvom za pravosodje in sodnim organom. Takšnih informacij ne sme zbirati noben drug posameznik ali organ, če se prej s tem ne strinja organ, ki priskrbi te informacije.

4.   Pogodbenica, ki priskrbi informacije, preveri njihovo točnost. Če postane očitno, da so predložene informacije netočne ali da bi jih bilo treba uničiti, je pogodbenica prejemnica o tem nemudoma obveščena, od nje pa se pričakuje, da bo informacije popravila ali uničila.

5.   Zadevni posameznik lahko zahteva informacije o podatkih, ki se vodijo o njem, in o namenih, za katere se hranijo. To velja brez poseganja v primere, v katerih je javni interes glavni argument.

1.   Zbrane informacije je treba uporabljati le za namene tega protokola. Pogodbenice jih smejo uporabljati za druge namene le, če pred tem pridobijo pisno dovoljenje upravnega organa, ki je informacije priskrbel, poleg tega pa le z omejitvami, ki jih določi zadevni organ. To ne velja za informacije v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi; tovrstne informacije se smejo predati organom, ki neposredno sodelujejo pri boju proti trgovanju z nedovoljenimi drogami, v okviru člena 3.

2.   Določbe odstavka 1 ne izključujejo uporabe informacij v upravnih ali sodnih postopkih, ki se sprožijo naknadno v povezavi s kršitvami carinske zakonodaje.

3.   Pogodbenice smejo v svojih izjavah, poročilih in dokazovanjih ter v sodnih postopkih in procesih kot dokaz navesti zbrane informacije in dokumente, v katere je bil mogoč vpogled, v skladu s tem protokolom.

1.   Za izvajanje tega protokola so odgovorni nacionalni upravni organi Republike San Marino in ustrezni oddelki Komisije. Odločajo glede vseh tozadevnih praktičnih ukrepov, ob upoštevanju veljavnih pravil o varstvu podatkov. Ustreznim organom smejo predlagati spremembe tega protokola, za katere menijo, da so potrebne.

2.   Pogodbenice se medsebojno posvetujejo in nato uradno obveščajo o izvedbenih pravilih, ki se sprejmejo v skladu s postopki iz tega člena.

1.   Ta protokol dopolnjuje obstoječe ali morebitne sporazume o medsebojni pomoči med eno ali več državami članicami Skupnosti in San Marinom ter izvajanja teh sporazumov ne ovira. Prav tako ne ovira medsebojne pomoči v širšem obsegu, ki je določena na podlagi navedenih sporazumov.

2.   Brez poseganja v določbe člena 12 sporazumi ne vplivajo na predpise Skupnosti o kroženju informacij s carinskega področja, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti, med ustreznimi oddelki Komisije in carinskimi organi držav članic.