EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012R0966

Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002

OJ L 298, 26.10.2012, p. 1–96 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 007 P. 248 - 343

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2018; razveljavil 32018R1046 . Latest consolidated version: 01/01/2017

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/966/oj

26.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/1


UREDBA (EU, EURATOM) št. 966/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2012

o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002

VSEBINA

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 3

Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

Člen 4

Roki, datumi in časovne omejitve

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 6

Upoštevanje proračunskih načel

Poglavje 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 7

Obseg proračuna

Člen 8

Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

Poglavje 2

Načelo enoletnosti

Člen 9

Opredelitev

Člen 10

Vrste odobritev

Člen 11

Računovodska pravila za prihodke in odobritve

Člen 12

Prevzemanje obveznosti za odobritve

Člen 13

Razveljavitev in prenos odobritev

Člen 14

Pravila za prenos namenskih prejemkov

Člen 15

Sprostitev odobritev

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

Poglavje 3

Načelo ravnotežja

Člen 17

Opredelitev in področje uporabe

Člen 18

Bilanca proračunskega leta

Poglavje 4

Načelo obračunske enote

Člen 19

Uporaba eura

Poglavje 5

Načelo univerzalnosti

Člen 20

Opredelitev in področje uporabe

Člen 21

Namenski prejemki

Člen 22

Donacije

Člen 23

Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

Poglavje 6

Načelo specifikacije

Člen 24

Splošne določbe

Člen 25

Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije, razen Komisije

Člen 26

Prerazporeditve Komisije

Člen 27

Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

Člen 28

Posebna pravila za prerazporeditve

Člen 29

Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

Poglavje 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 30

Načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

Člen 31

Obvezna ocena finančnih posledic

Člen 32

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

Člen 33

Stroškovno učinkoviti sistemi kontrole

Poglavje 8

Načelo preglednosti

Člen 34

Objava zaključnega računa, proračuna in poročil

Člen 35

Objava informacij o prejemnikih in druge informacije

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

Poglavje 1

Določitev proračuna

Člen 36

Načrti prihodkov in odhodkov

Člen 37

Načrt proračuna organov iz člena 200

Člen 38

Predlog proračuna

Člen 39

Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Člen 40

Obveznosti držav članic zaradi sprejetja proračuna

Člen 41

Predlogi za spremembo proračuna

Člen 42

Zgodnejša predložitev ocen in predlogov proračunov

Poglavje 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 43

Sestava proračuna

Člen 44

Proračunska nomenklatura

Člen 45

Prepoved negativnih prihodkov

Člen 46

Rezervacije

Člen 47

Negativna rezerva

Člen 48

Rezerva za nujno pomoč

Člen 49

Priprava proračuna

Člen 50

Pravila glede kadrovskih načrtov za zaposlene

Poglavje 3

Proračunska disciplina

Člen 51

Skladnost z večletnim finančnim okvirom

Člen 52

Skladnost aktov Unije s proračunom

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 53

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

Člen 54

Temeljni akt in izjeme

Člen 55

Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij razen Komisije

Člen 56

Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

Člen 57

Navzkrižje interesov

Poglavje 2

Načini izvrševanja

Člen 58

Načini izvrševanja proračuna

Člen 59

Deljeno upravljanje z državami članicami

Člen 60

Posredno upravljanje

Člen 61

Predhodno preverjanje in sporazumi o prenosu pooblastil

Člen 62

Izvajalske agencije

Člen 63

Omejitve pri prenosu pooblastil

Poglavje 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 64

Ločitev nalog

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 65

Odredbodajalec

Člen 66

Pooblastila in dolžnosti odredbodajalca

Člen 67

Pooblastila in dolžnosti vodij delegacij Unije

Oddelek 3

Računovodja

Člen 68

Pooblastila in dolžnosti računovodje

Člen 69

Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

Oddelek 4

Skrbnik računa izločenih sredstev

Člen 70

Računi izločenih sredstev

Poglavje 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 71

Preklic prenosa pooblastil in začasni preklic dolžnosti, prenesenih na finančne udeležence

Člen 72

Odgovornost odredbodajalca za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa pooblastil in nadaljnjega prenosa pooblastil

Člen 73

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in skrbnike računov izločenih sredstev

Člen 74

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

Člen 75

Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

Poglavje 5

Prihodki

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na voljo

Člen 76

Lastna sredstva

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 77

Ocena terjatev

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 78

Ugotovitev terjatev

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 79

Odobritev izterjave

Oddelek 5

Izterjava

Člen 80

Pravila o izterjavi

Člen 81

Zastaralni rok

Člen 82

Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah

Člen 83

Globe in denarne kazni, ki jih naloži Komisija, ter ustrezne obresti

Poglavje 6

Odhodki

Člen 84

Sklepi o financiranju

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za odhodke

Člen 85

Vrste obveznosti

Člen 86

Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti

Člen 87

Preverjanje, ki se uporablja za prevzem obveznosti

Oddelek 2

Potrditev odhodkov

Člen 88

Potrditev odhodkov

Oddelek 3

Odobritev odhodkov

Člen 89

Odobritev odhodkov

Oddelek 4

Plačilo odhodkov

Člen 90

Vrste plačil

Člen 91

Omejitev plačila na razpoložljiva sredstva

Oddelek 5

Roki za odhodke

Člen 92

Roki

Poglavje 7

Informacijski sistemi in e-Uprava

Člen 93

Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov

Člen 94

Pošiljanje dokumentov

Člen 95

e-Uprava

Poglavje 8

Načela upravljanja

Člen 96

Dobro upravljanje

Člen 97

Navedba pravnih sredstev

Poglavje 9

Notranji revizor

Člen 98

Imenovanje notranjega revizorja

Člen 99

Pooblastila in naloge notranjega revizorja

Člen 100

Neodvisnost notranjega revizorja

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

Poglavje 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 101

Opredelitev javnih naročil

Člen 102

Načela, ki se uporabljajo za javna naročila

Oddelek 2

Objava

Člen 103

Objava razpisov za javna naročila

Oddelek 3

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 104

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 105

Vsebina razpisne dokumentacije

Člen 106

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil

Člen 107

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za oddajo naročil

Člen 108

Centralna baza podatkov o izključitvah

Člen 109

Upravne in denarne kazni

Člen 110

Merila za oddajo naročil

Člen 111

Predložitev ponudb

Člen 112

Načeli enakega obravnavanja in preglednosti

Člen 113

Sklep o oddaji naročila

Člen 114

Preklic postopka za oddajo javnega naročila

Oddelek 4

Jamstva in korektivni ukrepi

Člen 115

Jamstva

Člen 116

Napake, nepravilnosti in goljufije v postopku

Poglavje 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije za svoj račun

Člen 117

Naročnik

Člen 118

Mejne vrednosti, ki se uporabljajo

Člen 119

Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

Člen 120

Pravila za oddajo naročil v okviru Svetovne trgovinske organizacije

NASLOV VI

NEPOVRATNA SREDSTVA

Poglavje 1

Področje uporabe in oblika nepovratnih sredstev

Člen 121

Področje uporabe nepovratnih sredstev

Člen 122

Upravičenci

Člen 123

Oblike nepovratnih sredstev

Člen 124

Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje

Poglavje 2

Načela

Člen 125

Splošna načela, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva

Člen 126

Upravičeni stroški

Člen 127

Sofinanciranje v naravi

Člen 128

Preglednost

Člen 129

Načelo nekumulativnega dodeljevanja

Člen 130

Načelo neretroaktivnosti

Poglavje 3

Postopek dodeljevanja

Člen 131

Vloge za nepovratna sredstva

Člen 132

Merila za izbor in dodelitev

Člen 133

Postopek ovrednotenja

Poglavje 4

Plačilo in kontrola

Člen 134

Jamstvo za predhodno financiranje

Člen 135

Plačilo nepovratnih sredstev in kontrole

Člen 136

Obdobja za hranjenje dokumentov

Poglavje 5

Izvajanje

Člen 137

Pogodbe o izvajanju in finančna podpora tretjim osebam

NASLOV VII

NAGRADE

Člen 138

Splošna pravila

NASLOV VIII

FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 139

Področje uporabe

Člen 140

Načela in pogoji, ki se uporabljajo za finančne instrumente

NASLOV IX

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

Poglavje 1

Priprava zaključnega računa

Člen 141

Struktura zaključnega računa

Člen 142

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

Člen 143

Pravila za zaključni račun

Člen 144

Računovodska načela

Člen 145

Računovodski izkazi

Člen 146

Poročila o izvrševanju proračuna

Člen 147

Začasni zaključni računi

Člen 148

Potrditev končnega konsolidiranega zaključnega računa

Poglavje 2

Informacije o izvrševanju proračuna

Člen 149

Poročilo o proračunskih jamstvih in tveganjih

Člen 150

Informacije o izvrševanju proračuna

Poglavje 3

Računovodstvo

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 151

Računovodski sistem

Člen 152

Skupne zahteve za računovodski sistem institucij

Oddelek 2

Splošno računovodstvo

Člen 153

Splošno računovodstvo

Člen 154

Knjiženje v splošnem računovodstvu

Člen 155

Računovodski popravki

Oddelek 3

Proračunsko računovodstvo

Člen 156

Proračunsko računovodstvo

Poglavje 4

Vodenje evidence premoženja

Člen 157

Evidenca premoženja

NASLOV X

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

Poglavje 1

Zunanja revizija

Člen 158

Zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče

Člen 159

Revizijska pravila in postopek

Člen 160

Preverjanje vrednostnih papirjev in gotovine

Člen 161

Pravica Računskega sodišča do dostopa

Člen 162

Letno poročilo Računskega sodišča

Člen 163

Posebna poročila Računskega sodišča

Poglavje 2

Razrešnica

Člen 164

Roki za postopek razrešnice

Člen 165

Postopek razrešnice

Člen 166

Nadaljnji ukrepi

Člen 167

Posebne določbe o ESZD

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD

Člen 168

Posebne določbe o Evropskem kmetijskem jamstvenem skladu

Člen 169

Obveznosti za odobritve EKJS

Člen 170

Celotne začasne obveznosti za odobritve EKJS

Člen 171

Časovni načrt in roki za proračunske obveznosti EKJS

Člen 172

Knjiženje odhodkov EKJS

Člen 173

Prerazporeditve odobritev EKJS

Člen 174

Namenski prejemki EKJS

NASLOV II

STRUKTURNA SKLADA, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO, EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA TER SKLADI NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

Člen 175

Posebne določbe

Člen 176

Spoštovanje dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti

Člen 177

Plačila prispevkov, vmesna plačila in vračila

Člen 178

Sprostitev odobritev

Člen 179

Prerazporeditev odobritev

Člen 180

Vodenje in izbira projektov ter revizija

NASLOV III

RAZISKAVE

Člen 181

Sredstva za raziskave

Člen 182

Obveznosti za raziskovalni sklad

Člen 183

Skupno raziskovalno središče

NASLOV IV

ZUNANJI UKREPI

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 184

Zunanji ukrepi

Poglavje 2

Izvajanje ukrepov

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 185

Izvajanje zunanjih ukrepov

Oddelek 2

Proračunska podpora in skrbniški skladi z več donatorji

Člen 186

Uporaba proračunske podpore

Člen 187

Skrbniški skladi Unije za zunanje ukrepe

Oddelek 3

Drugi načini upravljanja

Člen 188

Izvajanje zunanjih ukrepov v okviru posrednega upravljanja

Člen 189

Sporazumi o financiranju za izvajanje zunanjih ukrepov

Poglavje 3

Javna naročila

Člen 190

Javna naročila za zunanje ukrepe

Člen 191

Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

Poglavje 4

Nepovratna sredstva

Člen 192

Financiranje zunanjega ukrepa v celoti

Člen 193

Pravila, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva za zunanje ukrepe

Poglavje 5

Revidiranje računovodskih izkazov

Člen 194

Revizija Unije za zunanje ukrepe

NASLOV V

EVROPSKI URADI

Člen 195

Evropski uradi

Člen 196

Odobritve za evropske urade

Člen 197

Odredbodajalec evropskih uradov

Člen 198

Konti medinstitucionalnih evropskih uradov

Člen 199

Prenos pooblastil odredbodajalcev na medinstitucionalne evropske urade

Člen 200

Storitve za tretje osebe

NASLOV VI

ODOBRITVE ZA UPRAVO

Člen 201

Splošne določbe

Člen 202

Obveznosti

Člen 203

Posebne določbe za odobritve za upravo

NASLOV VII

STROKOVNJAKI

Člen 204

Plačani zunanji strokovnjaki

TRETJI DEL

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 205

Prehodne določbe

Člen 206

Zahteve Evropskega parlamenta in Sveta za informacije

Člen 207

Mejne vrednosti in zneski

Člen 28

Okvirna finančna uredba za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom

Člen 209

Vzorčna finančna uredba za organe, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva

Člen 210

Izvajanje pooblastila

Člen 211

Pregled

Člen 212

Razveljavitev

Člen 213

Pregled glede ESZD

Člen 214

Začetek veljavnosti

PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Skupna izjava o zadevi povezani z večletnim časovnim okvirom

Skupna izjava o odhodkih v zvezi s zgradbami s sklicevanjem na člen 203

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o členu 203(3)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322 te pogodbe v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členom 106a te pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3), je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, med drugim zaradi upoštevanja začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, bi bilo treba zaradi jasnosti Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(2)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je določila proračunska načela in finančna pravila za določitev in izvrševanje splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun), ki zagotavljajo dobro in učinkovito upravljanje, kontrolo in zaščito finančnih interesov Unije ter večjo preglednost, ki jih morajo upoštevati vse institucije v vseh pravnih aktih. Treba bi bilo ohraniti temeljna načela, zasnovo in zgradbo navedene uredbe ter osnovna pravila upravljanja proračuna in finančnega poslovodenja. Odstopanja od teh temeljnih načel bi bilo treba pregledati in čim bolj poenostaviti, pri čemer je treba upoštevati, ali so še relevantna, kakšna je njihova dodana vrednost za proračun in kakšno breme nalagajo zainteresiranim stranem. Treba je ohraniti in okrepiti ključne elemente finančnih pravil – vlogo finančnih udeležencev, združevanje kontrol v operativnih službah, notranje revizorje, oblikovanje proračuna po dejavnostih, posodobitev računovodskih načel in pravil ter osnovna načela za nepovratna sredstva.

(3)

Zaradi specifične narave in nalog Evropske centralne banke (ECB), zlasti njene neodvisnosti pri upravljanju financ, bi jo bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, razen kjer je v tej uredbi drugače določeno.

(4)

Glede na izkušnje iz prakse bi bilo treba v to uredbo vključiti pravila, da bi sledili razvijajočim se zahtevam izvrševanja proračuna, kot je sofinanciranje z drugimi donatorji, ter da bi povečali učinkovitost zunanje pomoči, olajšali uporabo posebnih finančnih instrumentov, vključno s tistimi, vzpostavljenimi z Evropsko investicijsko banko (EIB), in olajšali izvajanje proračuna prek javno-zasebnih partnerstev.

(5)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 je bila omejena na določitev splošnih proračunskih načel in finančnih pravil v skladu s Pogodbami, izvedbena pravila pa so bila določena v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (4), da bi zagotovili boljšo hierarhijo pravil in razumljivost Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. V skladu s členom 290 PDEU se lahko z zakonodajnim aktom na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki samo dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente navedenega zakonodajnega akta. Zato bi bilo treba nekatere določbe iz Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 vključiti v to uredbo.

(6)

Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah je postalo sestavni del drugih politik in notranjih ukrepov Unije. Posebne finančne določbe za to področje politike torej niso več upravičene in zato ne bi smele biti vključene v to uredbo.

(7)

Za zagotovitev preglednosti bi moral proračun vsebovati jamstva za najemanje in dajanje posojil, ki jih je najela ali odobrila Unija, vključno z evropskim mehanizmom za finančno stabilnost in instrumentom podpore za uravnoteženje plačilne bilance.

(8)

Obstoječa pravila, ki se nanašajo na obresti iz plačil predhodnega financiranja, bi bilo treba poenostaviti, ker povzročajo pretirano upravno breme tako za prejemnike kot tudi za službe Komisije, poleg tega pa povzročajo nesporazume med službami Komisije ter prejemniki. Zaradi poenostavitve, zlasti v zvezi s prejemniki, ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba odpraviti obveznost ustvarjanja obresti iz plačil predhodnega financiranja in izterjave teh obresti. Vendar pa bi moralo biti možno, da se taka obveznost vključi v sporazum o prenosu pooblastil, da se omogoči ponovna uporaba obresti iz plačil predhodnega financiranja za programe, odbitek takšnih obresti od zahtevkov za plačilo oziroma njihova izterjava.

(9)

Pravila o prenosu namenskih prejemkov bi morala upoštevati razlikovanje med zunanjimi in notranjimi namenskimi prejemki. Da bi ravnali v skladu z namenom, ki ga je določil donator, bi bilo treba zunanje namenske prejemke avtomatsko prenesti in uporabljati, dokler niso izvedene vse dejavnosti v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjeni. Kadar so zunanji namenski prejemki prejeti v zadnjem letu programa ali ukrepa, bi bilo treba omogočiti tudi, da se lahko porabijo v prvem letu naslednjega programa ali ukrepa. Obstajati bi morala možnost, da se notranji namenski prejemki lahko prenesejo samo za eno leto, razen če ta uredba določa drugače.

(10)

Pravila v zvezi z začasnimi dvanajstinami bi bilo treba jasneje določiti tako za število dodatnih dvanajstin, ki se jih lahko zahteva, kot tudi za primere, kadar se Evropski parlament odloči zmanjšati znesek dodatnih odhodkov poleg začasnih dvanajstin, ki jih sprejme Svet.

(11)

Odstopanje od načela univerzalnosti v zvezi z namenskimi prejemki bi bilo treba spremeniti tako, da se na eni strani upoštevajo posebnosti notranjih namenskih prejemkov, ki izhajajo iz odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet, ter na drugi strani posebnosti zunanjih namenskih prejemkov, ki jih različni donatorji zberejo in namenijo za določen program ali ukrep. Poleg tega bi bilo treba zunanjim donatorjem omogočiti sofinanciranje zunanjega delovanja, zlasti humanitarnih ukrepov, tudi kadar temeljni akt takega sofinanciranja izrecno ne določa.

(12)

Predstavitev namenskih prejemkov v predlogu proračuna bi morala vpeljati večjo preglednost, in sicer z določbo, da je treba v predlog proračuna vključiti zneske namenskih prejemkov, ki so na dan določitve predloga proračuna nedvoumni.

(13)

Kar zadeva načelo specifikacije in ker sedaj ni več razlikovanja med obveznimi in neobveznimi odhodki, bi bilo treba pravila o prerazporejanju odobritev ustrezno prilagoditi.

(14)

Prav tako bi bilo treba pravila o prerazporejanju odobritev prilagoditi spremembam, ki so nastale z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe. Poleg tega so nedavne izkušnje pokazale pomembnost večje prilagodljivosti pri prerazporejanju odobritev plačil ob koncu leta, zlasti pri strukturnih skladih. Treba je zagotoviti boljše izvrševanje proračuna, zlasti v zvezi z odobritvami plačil, namenskimi prejemki in odobritvami za upravo, ki so skupni več naslovom. V ta namen bi bilo treba poenostaviti tipologijo prerazporeditev in postopek sprejemanja nekaterih prerazporeditev bi moral biti prožnejši. Zlasti se je izkazalo za koristno in učinkovito, da ima Komisija možnost odločati o prerazporeditvah neporabljenih odobritev v primeru mednarodnih humanitarnih nesreč in kriz. To možnost bi bilo zato treba razširiti na podobne dogodke, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta. V takšnih primerih bi morala Komisija zaradi preglednosti takoj obvestiti Evropski parlament in Svet o svoji odločitvi o prerazporeditvi neporabljenih odobritev.

(15)

V zvezi z določbami o dobrem finančnem poslovodenju, odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil upošteva pričakovano stopnjo tveganja napak ter stroške in koristi kontrol pri pripravi zakonodajnih predlogov in pri določanju upravljavskih in kontrolnih sistemov. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil bi moral v letnem poročilu o dejavnostih poročati o ugotovitvah kontrol ter njihovih stroških in koristih. Izjave o upravljanju takih sistemov, ki jih predložijo organi, ki so pristojni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije in ki jih imenujejo države članice, so bistvene za zagotovitev učinkovitosti nacionalnih upravljavskih in kontrolnih sistemov.

(16)

Načelo preglednosti iz člena 15 PDEU, ki od institucij zahteva, da delujejo čim bolj odprto, za področje izvrševanja proračuna določa, da morajo državljani imeti možnost, da so seznanjeni s tem, kje in v katere namene Unija porablja sredstva. Ti podatki spodbujajo demokratično razpravo, prispevajo k sodelovanju državljanov v procesu sprejemanja odločitev Unije in krepijo institucionalno kontrolo in pregled nad odhodki Unije. Taki cilji bi se morali izpolnjevati z objavo, če je le mogoče s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij, ustreznih informacij o končnih izvajalcih in upravičencih do sredstev Unije, ob upoštevanju legitimnih interesov takih izvajalcev in upravičencev do tajnosti in varnosti, v primeru fizičnih oseb pa pravice do zasebnosti in varstva njihovih osebnih podatkov. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale institucije pri objavi podatkov zato uporabiti selektivni pristop. Odločitve o objavi bi morale temeljiti na ustreznih merilih, da bi bile podane informacije smiselne.

(17)

V skladu s členom 316 PDEU bi morala imeti Evropski svet in Svet isti oddelek proračuna.

(18)

V tej uredbi bi bilo treba upoštevati letni proračunski postopek v skladu s PDEU.

(19)

V zvezi z določitvijo proračuna je pomembno, da se jasno opredelita sestava in priprava predloga proračuna, ki ga pripravi Komisija. Vsebina splošnega uvoda pred predlogom proračuna bi morala biti opisana bolj natančno. Prav tako bi bilo treba vključiti določbo o finančnem načrtovanju za prihodnja leta ter določbo o možnosti Komisije, da predloži delovne dokumente za utemeljitev proračunskih zahtev.

(20)

Glede skupne zunanje in varnostne politike, bi bilo treba posodobiti oblike, ki jo lahko imajo temeljni akti na podlagi PDEU ter na podlagi naslovov V in VI PEU. Poleg tega bi bilo treba postopek sprejemanja pripravljalnih ukrepov na področju zunanjega delovanja prilagoditi PDEU.

(21)

Pravila o načinih izvrševanja proračuna, zlasti glede pogojev za prenos pooblastil za izvrševanje tretjim osebam, so z leti postala prezapletena in bi jih bilo treba poenostaviti. Hkrati bi bilo treba ohraniti prvotni cilj prenosa pooblastil, namreč da se ne glede na način izvrševanja odhodki izvršujejo z enako stopnjo kontrole in preglednosti, kot se pričakuje od služb Komisije.

(22)

Treba bi bilo jasno razlikovati med situacijami, v katerih proračun neposredno izvršujejo Komisija ali njene izvajalske agencije, situacijami, v katerih se proračun izvršuje v okviru deljenega upravljanja, in situacijami, v katerih proračun posredno izvršujejo tretje osebe. To bi moralo omogočiti vzpostavitev harmonizirane ureditve za deljeno in posredno upravljanje, ki jo je možno prilagoditi pravilom posameznih sektorjev, zlasti kadar proračun izvršujejo države članice v okviru deljenega upravljanja. Taka harmonizirana ureditev bi morala vključevati zlasti temeljna načela, ki jih mora upoštevati Komisija, kadar se odloči za izvrševanje proračuna v okviru deljenega upravljanja ali posredno, in temeljna načela, ki jih morajo upoštevati strani, ki so jim poverjene naloge izvrševanja proračuna. Komisija bi morala imeti možnost, da uporablja pravila in postopke Unije ali da sprejme uporabo pravil in postopkov pooblaščene strani, če slednji zagotavlja enakovredno zaščito finančnih interesov Unije. V okviru nadzornih nalog Komisije je treba določiti tudi niz obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo, vključno s preverjanjem in potrjevanjem obračunov za vse načine izvrševanja proračuna.

(23)

Pravila o "predhodni oceni" subjektov in oseb, ki so pooblaščene za opravljanje nalog izvrševanja proračuna v okviru posrednega upravljanja, bi bilo treba prilagoditi tako, da bodo vsi pooblaščeni subjekti in osebe zagotavljali raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi.

(24)

Izkušnje z javno-zasebnimi partnerstvi, ki so v členu 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 institucionalizirana kot organi Unije, kažejo, da bi bilo treba določiti dodatne kategorije javno-zasebnih partnerstev, da bi povečali izbiro instrumentov in vključili organe, katerih pravila bodo za zasebne partnerje prožnejša in dostopnejša od pravil, ki se uporabljajo za institucije Unije. Te dodatne kategorije bi morale zajemati organe, ki so predmet zasebnega prava države članice in organe, ustanovljene s temeljnim aktom in ki imajo finančna pravila, ki upoštevajo načela, potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije.

(25)

Za namene člena 317 PDEU bi morala ta uredba okrepiti osnovne obveznosti držav članic v zvezi s kontrolo in revizijo, kadar izvršujejo proračun v okviru deljenega upravljanja, saj so takšne obveznosti trenutno določene samo v pravilih za posamezni sektor. Zato je treba vključiti določbe, ki bodo sestavljale skladen okvir za vsa zadevna področja o usklajenih upravnih strukturah na nacionalni ravni. Ta okvir ne bi smel vzpostaviti dodatnih kontrolnih struktur, temveč bi moral omogočiti državam članicam, da imenujejo organe, ki bodo pooblaščeni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije. Poleg tega bi morala ta uredba vsebovati določbe o skupni obveznosti upravljanja in kontrole za navedene strukture, letne izjave uprave, s katerimi menedžerji prevzamejo odgovornost za upravljanje sredstev Unije, za katera so pooblaščeni, preverjanje in sprejemanje računov ter mehanizme finančne odložitve in popravkov, ki jih izvaja Komisija, da bi ustvarili usklajen zakonodajni okvir, ki bi tudi izboljšal splošno pravno varnost ter učinkovitost kontrol in popravnih ukrepov ter zaščito finančnih interesov Unije. Podrobne določbe bi morale ostati v predpisih posameznih sektorjev. V okviru enotnega revizijskega pristopa in s ciljem zmanjšanja dodatnih upravnih bremen, povezanih z večkratnimi kontrolami, lahko države članice Komisiji posredujejo izjave, podpisane na ustrezni nacionalni ali regionalni ravni v skladu z njihovimi zadevnimi ustavnimi zahtevami.

(26)

Nekatere določbe v zvezi z nalogami odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil bi bilo treba pojasniti, zlasti določbe glede postopkov predhodne in naknadne kontrole, ki jih odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil vzpostavi, ter glede obveznosti poročanja slednjega. V tem okviru bi bilo treba posodobiti vsebino letnega poročila o dejavnostih odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil v skladu s prakso, da se vanj vključijo potrebni finančni podatki in informacije o upravljanju, na katerih temelji izjava odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil o zanesljivosti opravljanja njegovih nalog.

(27)

Treba bi bilo pojasniti odgovornosti računovodje Komisije. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da je računovodja Komisije edina oseba, ki ima pravico določati računovodska pravila in usklajeni kontni okvir, medtem ko računovodje drugih institucij določajo računovodske postopke, ki se uporabljajo v njihovih institucijah.

(28)

Zaradi lažjega izvajanja nekaterih programov ali ukrepov, katerih izvajanje je preneseno zlasti na finančne institucije, bi bilo treba v tej uredbi določiti možnost odprtja fiduciarnih računov. Taki bančni računi bi se morali odpreti v imenu in za račun Komisije v poslovnih knjigah finančne institucije. Voditi bi jih morala finančna institucija pod pristojnostjo odredbodajalca, odpreti pa bi jih bilo mogoče tudi v drugih valutah, ne le v eurih.

(29)

V zvezi s prihodki je treba racionalizirati pravila o ocenah zneskov terjatev zaradi upoštevanja proračunskih potreb. Evidentiranje ocen terjatev bi moralo biti zahtevano, kadar so prihodki pričakovani z določeno stopnjo verjetnosti in jih je mogoče ovrednotiti z razumno stopnjo približka. Zaradi poenostavitve bi bilo treba uvesti nekatere posebne določbe o postopkih za prilagoditev ali razveljavitev ocene zneska terjatev.

(30)

Pravila o izterjavi bi bilo treba pojasniti in okrepiti. Zlasti bi bilo treba določiti, da razveljavitev ugotovljenega zneska terjatve ne pomeni odpovedi ugotovljene upravičenosti Unije. Poleg tega države članice zaradi okrepitve zaščite finančnih interesov Unije ne bi smele obravnavati sredstev Unije, katerih povračilo se zahteva, manj ugodno, kot obravnavajo terjatve javnih organov na svojem ozemlju.

(31)

Ob upoštevanju potrebe, da se zmanjša tveganje, povezano z upravljanjem začasno zbranih zneskov iz glob, denarnih kazni in sankcij ter vse dohodke iz njih, bi bilo treba te zneske evidentirati kot prihodke proračuna takoj, ko je to mogoče in najpozneje v proračunskem letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva zoper sklepe, s katerimi so bile naložene.

(32)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba pojasniti različne vrste plačil. Poleg tega bi moral odgovorni odredbodajalec redno obravnavati plačila predhodnega financiranja v skladu z računovodskimi pravili, ki jih določi računovodja Komisije. Zato bi bilo treba vključiti ustrezne določbe v pogodbe, sklepe o nepovratnih sredstvih, sporazume o nepovratnih sredstvih ter sporazume o prenosu pooblastil.

(33)

Ta uredba bi morala krepiti cilj uvedbe e-Uprave, zlasti uporabo elektronskih podatkov za izmenjavo informacij med institucijami in tretjimi osebami.

(34)

Pod določenimi pogoji bi bilo treba dovoliti možnost izvajanja postopkov za oddajo javnih naročil skupaj z državami Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ali državami kandidatkami Unije.

(35)

Zaradi okrepitve zaščite finančnih interesov Unije bi bilo treba izboljšati pravila za izključitev, zlasti iz udeležbe pri javnih naročilih.

(36)

Glede na to, da je uporaba lastnih virov ECB in EIB v finančnem interesu Unije, bi morali ti dve instituciji pridobiti dostop do informacij v centralni bazi podatkov o izključitvah, ki je bila vzpostavljena zaradi zaščite finančnih interesov Unije.

(37)

Uvesti bi bilo treba trdno pravno podlago za objavljanje sklepov, s katerimi se naložijo upravne in denarne kazni, zlasti v zvezi z javnimi naročili, v skladu z zahtevami glede varstva podatkov. Tako objavljanje bi moralo ostati neobvezno zaradi varstva podatkov in varnosti.

(38)

Zahteva za izvajalce, da zagotovijo jamstva ne bi smela biti več samodejna, temveč bi morala temeljiti na analizi tveganja.

(39)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti obseg nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. Podrobnejša opredelitev posebnih pogojev, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva na eni strani in za finančne instrumente na drugi, bi morala prispevati k maksimiziranju učinka teh dveh vrst finančne podpore.

(40)

Pravila za nepovratna sredstva, ki se uporabljajo za subjekte, ustanovljene posebej za namene ukrepanja, bi bilo treba prilagoditi, da bi olajšala dostop do financiranja Unije in upravljanja nepovratnih sredstev vložnikom in upravičencem, ki so se odločili za skupno delovanje v okviru partnerstva ali skupine, ustanovljene v skladu z zadevnim nacionalnim pravom, zlasti kadar izbrana pravna oblika ponuja trdno in zanesljivo okolje za sodelovanje. Poleg tega bi morali biti glede na omejena finančna tveganja za Unijo in potrebe, da se izogne dodajanje dodatne ravni pogodbenih zahtev k obstoječim strukturnim ureditvam, subjekti, povezani z upravičencem na podlagi trajnega kapitala ali pravnih povezav, upravičeni do prijave upravičenih stroškov, ne da bi pri tem morali izpolnjevati vse obveznosti upravičenca.

(41)

Izkušnje pridobljene pri uporabi pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja so pokazale, da takšne oblike financiranja znatno poenostavijo upravne postopke in znatno zmanjšajo tveganje napak. Poleg tega se je financiranje glede na izide izkazalo za primernejše za določene vrste ukrepov. V tem smislu bi morali biti pogoji za uporabo poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev, določenih na podlagi pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj, bolj prožni. Zlasti bi morali biti dovoljeni zneski, določeni z uporabo pristopa glede na posameznega upravičenca, tudi takrat, kadar upravičenec take zneske prijavi v skladu s svojo običajno prakso stroškovnega računovodstva, da bi ublažili upravno breme in stroške, ki jih nosi ta upravičenec, še posebej za namen finančnega poročanja Uniji.

(42)

Da bi odstranili ovire za sodelovanje v programih nepovratnih sredstev Unije oseb, ki imajo potrebne izkušnje, vendar ki ne prejemajo plačil v obliki plače, kot je lahko to primer tistih oseb, ki delajo v majhnih strukturah, bi morala pravila za nepovratna sredstva upoštevati posebne sheme za plačila, ki jih uporabljajo mala in srednja podjetja (MSP), kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednjih podjetij (5).

(43)

Načela neprofitnosti in sofinanciranja bi bilo treba prilagoditi v luči praktičnih izkušenj in različnih razlag ter uporabe takih načel, kar ima za posledico napake in občasno neproduktivne učinke. Zlasti opredelitev dobička bi morala biti osredotočena na upravičene stroške in prejemke, iz katerih se ti stroški financirajo, da se poenostavi poročanje upravičencev in jih spodbudi k diverzifikaciji virov financiranja. Poleg tega Komisija ne bi smela predpostavljati, da drugi donatorji ne bodo izterjali presežkov, ki so jih ustvarili z lastnimi prispevki, zato bi smeli izterjati le dobiček v višini, ki je sorazmerna z njenimi nepovratnimi sredstvi. Načelo postopnega zniževanja se ni izkazalo kot ustrezno za omejevanje tveganja odvisnosti od sredstev Unije v primeru upravičencev do nepovratnih sredstev za poslovanje. Poleg tega se je uporabnost načela postopnega zniževanja bistveno zmanjšala po obvezni uvedbi izjem v številnih temeljnih aktih in v primeru poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev. Zaradi teh pomanjkljivosti bi bilo treba zahtevo postopnega zniževanja, ki se uporablja za nepovratna sredstva za poslovanje, odpraviti.

(44)

Dostop do financiranja Unije za subjekte z omejenimi upravnimi sredstvi, ki lahko predstavljajo prednostno ciljno populacijo za določene sheme nepovratnih sredstev in so nujno potrebne za doseganje ciljev politik Unije, bi bilo treba olajšati z nadaljnjo poenostavitvijo postopkov, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva nizke vrednosti.

(45)

Da se zagotovi pravna varnost in da se vzpostavi enoten niz osnovnih finančnih pravil, na katera se upravičenci lahko nanašajo v programih Unije, bi morala ta uredba določiti merila upravičenosti stroškov in posebne pogoje, ki veljajo za določene kategorije stroškov, ter zagotoviti njihovo dosledno uporabo.

(46)

Da se zmanjšajo tveganja napak in sporov bi bilo treba harmonizirati pogoje za sprejemanje prispevkov v naravi od tretjih oseb v obliki sofinanciranja in za določanje vrednosti teh prispevkov.

(47)

Zaradi preglednosti in da bi se upoštevale omejitve v zvezi z načrtovanjem, ki so zanje specifična, bi morali biti vložniki za nepovratna sredstva v razpisu za zbiranje predlogov obveščeni o predvidenem času, ki bo potreben, da se podpišejo sporazumi o nepovratnih sredstvih ali da se jim pošljejo uradna obvestila o nepovratnih sredstvih. Z enakim namenom bi morala ta uredba na podlagi izkušenj in pričakovanih učinkov uvedenih poenostavitvenih ukrepov določiti referenčni čas.

(48)

Kadar se ugotovijo sistemske ali ponavljajoče se napake, ki dejansko vplivajo na številna nepovratna sredstva, bi se morala pod strogimi pogoji odobriti razširitev revizije na nerevidirana nepovratna sredstva, kjer so se pojavile napake, da se zmanjša finančno in upravno breme, ki nastane zaradi kontrol in revizij na kraju samem. Komisija bi morala uporabiti ekstrapolacijo stopnje zmanjšanja ali stopnjo izterjave, ki se uporablja za nepovratna sredstva, pri katerih so se pokazale sistemske ali ponavljajoče se napake, samo takrat, kadar ni mogoče ali ni izvedljivo s sorazmernim naporom natančno ugotoviti zneska neupravičenih stroškov za zadevna nepovratna sredstva.

(49)

Ta uredba bi morala določiti standardna obdobja, v katerih bi morali dokumente v zvezi z nepovratnimi sredstvi Unije upravičenci hraniti, da se izogne odstopajočim ali nesorazmernim pogodbenim zahtevam, pri čemer se Komisiji in Računskemu sodišču še vedno zagotovi dovolj časa, da se pridobi dostop do takšnih podatkov in dokumentov ter opravijo naknadni pregledi in revizije, ki so potrebni za zaščito finančnih interesov Unije.

(50)

Možnost upravičenca, da finančno podporo dodeli tretjim osebam, bi bilo treba pod določenimi pogoji razširiti, da se olajša pravilno izvajanje programov, namenjenih med drugim številnim fizičnim osebam, ki jih je mogoče doseči le prek posredovanih nepovratnih sredstev. Ne glede na to bi bilo treba ohraniti načelo, v skladu s katerim upravičenec ne sme po prostem preudarku dodeliti finančne podpore tretjim osebam, zlasti da se prepreči kakršna koli zmeda med možnostjo, ki je ponujena upravičencem, da pod svojo odgovornostjo oblikujejo in izvedejo ukrepe, ki se nanašajo na finančno podporo kot upravičeno dejavnost in možnost, da se naloge izvrševanja proračuna v okviru deljenega ali posrednega upravljanja poverijo določenim organom, subjektom ali osebam.

(51)

Uporaba nagrad kot dragocene oblike finančne podpore bi se morala poenostaviti ter veljavna pravila pojasniti, in sicer bi morale biti nagrade urejene ločeno od sistema nepovratnih sredstev, sklicevanja na predvidljive stroške pa odpravljena. Ne glede na to, nagrade niso primerne za vse cilje politike Unije, zato bi se morale obravnavati kot da dopolnjujejo, ne pa nadomeščajo drugih instrumentov financiranja, kot so nepovratna sredstva.

(52)

Finančni instrumenti so lahko koristni pri povečevanju učinka sredstev Unije, kadar so ta sredstva združena z drugimi sredstvi in vključujejo učinek finančnega vzvoda. Ker taki finančni instrumenti ne morejo biti izenačeni s storitvami ali nepovratnimi sredstvi, bi bilo treba vzpostaviti novo vrsto finančne podpore. Finančni instrumenti bi se morali izvajati le pod strogimi pogoji, da se prepreči proračunska tveganja za proračun in tveganje izkrivljanja delovanja trg, ki ni skladno s pravili državne pomoči.

(53)

V okviru letnih odobritev, ki jih za določen program odobrita Evropski parlament in Svet, bi se morali finančni instrumenti uporabljati kot dopolnitev na podlagi predhodne ocene, s katero se dokaže njihova večja učinkovitost pri doseganju ciljev politike Unije v primerjavi z drugimi oblikami financiranja Unije, vključno z nepovratnimi sredstvi.

(54)

Finančne instrumente bi bilo treba odobriti s temeljnim aktom, v katerem se opredeli zlasti njihove cilje in trajanje. Kadar se finančni instrumenti v ustrezno utemeljenih primerih uvedejo brez temeljnega akta, bi jih morala v proračunu odobriti Evropski parlament in Svet.

(55)

Instrumente, ki bi lahko spadali v Naslov VIII prvega dela, kot so posojila, jamstva, naložbe lastniškega kapitala, naložbe navideznega lastniškega kapitala in instrumenti delitve tveganja, bi bilo treba opredeliti. Omogočiti bi bilo treba, da opredelitev instrumentov delitve tveganja lahko vključujejo izboljšanje kreditne kvalitete za projektne obveznice, s čimer bi se pokrilo tveganje, povezano s servisiranjem dolga za posamezen projekt in omejilo kreditno tveganje imetnikov obveznic z izboljšanjem kreditne kvalitete v obliki posojila ali jamstva.

(56)

Letna povračila, tudi vračila kapitala, sproščena jamstva in vračila glavnice posojil bi morala biti opredeljena kot notranji namenski prejemki. Prihodki, vključno z dividendami, kapitalskim dobičkom, provizijami za jamstvo ter obrestmi na posojila in na zneske na fiduciarnih računih, se vnesejo v proračun po odbitku stroškov in provizij za upravljanje. Ta uredba bi morala določati načela in pogoje za finančne instrumente in pravila o omejevanju finančne obveznosti Unije, preprečevanju goljufije in pranju denarja, opustitvi finančnih instrumentov in poročanju.

(57)

Pripravo zaključnega računa bi bilo treba poenostaviti, tako da se določi, da zaključni račun Unije zajema samo konsolidirane računovodske izkaze in zbirni proračunski izkaz. Poleg tega bi bilo treba tudi pojasniti, da postopek konsolidacije zadeva le institucije, organe, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna, ter druge organe, katerih računi se morajo konsolidirati v skladu z računovodskimi pravili, ki jih sprejme računovodja.

(58)

V skladu z zahtevami mednarodno sprejetih računovodskih standardov, na katerih temeljijo računovodski predpisi Unije, bi se morale pokojninske obveznosti, skupaj z drugimi obveznostmi za prejemke zaposlenih, evidentirati v zaključnem računu Unije, ločeno izkazati v bilanci Unije ter podrobneje pojasniti v opombah k računovodskim izkazom.

(59)

Zaradi jasnega ločevanja nalog in odgovornosti računovodje Komisije od nalog in odgovornosti računovodij institucij ali organov, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna, ter druge organe, katerih računi se morajo konsolidirati v skladu z računovodskimi pravili, ki jih sprejme računovodja, bi morala vsaka institucija ali organ pripraviti poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med proračunskim letom ter ga do 31. marca naslednjega proračunskega leta poslati Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

(60)

Treba je posodobiti računovodska pravila in načela Unije, da se zagotovi njihova skladnost s pravili Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (International Public Sector Accounting Standard Board).

(61)

Računsko sodišče bi moralo zagotoviti, da se vse njegove ugotovitve, ki bi lahko vplivali na zaključne račune revidiranih subjektov ali na zakonitost ali pravilnost z izkazi povezanih transakcij, pravočasno posredujejo zadevni instituciji ali organu, da bi se takim revidiranim subjektom omogočilo dovolj časa za obravnavo teh ugotovitev.

(62)

Določbe v zvezi z začasnimi zaključnimi računi in končnim zaključnim računom bi bilo treba posodobiti, zlasti da bi določili informacije, ki jih je treba priložiti zaključnim računom, poslanim računovodji Komisije za namen konsolidacije.

(63)

Kar zadeva informacije, ki jih mora Komisija predložiti v okviru razrešnice, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 318 PDEU predložiti zlasti finančno poročilo Unije.

(64)

V zvezi s posebnimi določbami te uredbe glede strukturnih skladov, kohezijskega sklada, Evropskega sklada za ribištvo, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter skladov na področju svobode, varnosti in pravice v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba ohraniti določbo za vračilo plačil predhodnega financiranja in ponovnim dajanjem na voljo odobritev iz izjave Komisije, priložene Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih (6). Poleg tega bi bilo z odstopanjem od pravila v zvezi s prenosi Komisiji treba omogočiti, da se odobritve za prevzem obveznosti, ki so na voljo ob koncu proračunskega leta in izhajajo iz povračil plačil predhodnega financiranja, lahko prenesejo do zaključka programa ter da se te odobritve za prevzem obveznosti lahko uporabijo, kadar druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo.

(65)

Sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča v postopkih za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev bi bilo treba pojasniti. Nadalje bi se morali za učinkovito izpolnjevanje povezanih dejavnosti prihodki, ki izvirajo iz sodelovanja v takšnih postopkih, izjemoma obravnavati kot zunanji namenski prejemki.

(66)

Posebne določbe glede izvajanja zunanjih ukrepov bi bilo treba prilagoditi spremembam glede načinov izvajanja ter določiti diferenciran pristop, kadar se mora Unija odzvati na izredne humanitarne razmere, mednarodne krize ali potrebe tretjih držav v procesu prehoda v demokracijo.

(67)

S to uredbo bi bilo treba zagotoviti splošne pogoje, pod katerimi se lahko uporabi pomoč iz proračuna v obliki instrumenta za zunanje ukrepanje. Taki pogoji bi morali biti povezani z zagotavljanjem dovolj preglednega, zanesljivega in učinkovitega upravljanja javnih financ. Nadalje bi morala Komisija pri sprejemanju odločitve o financiranju določiti cilje in pričakovane rezultate, na katere se veže izplačilo podpore iz proračuna. Taki elementi, kakor tudi pogoji, pod katerimi je treba pomoč vrniti, bi morali biti vsebovani v sporazumu o financiranju, ki se sklene z državo upravičenko.

(68)

Da bi okrepila mednarodno vlogo Unije na področju zunanjih ukrepov in razvoja ter povečala njeno prepoznavnost in učinkovitost, bi morala biti Komisija pooblaščena za ustanavljanje in upravljanje skrbniških skladov Unije za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe. Čeprav navedeni skrbniški skladi niso vključeni v proračun, bi jih bilo v obsegu, potrebnem za zagotavljanje varnosti in preglednosti sredstev Unije, treba upravljati v skladu s to uredbo. Zato bi morala Komisija predsedovati upravnemu odboru, ustanovljenemu za posamezen skrbniški sklad, da bi zastopala donatorje in odločala o uporabi sredstev. Poleg tega bi moral biti računovodja Komisije hkrati tudi računovodja vseh skrbniških skladov.

(69)

Rok za sklenitev pogodb in sporazumov o nepovratnih sredstvih s strani subjektov, ki so v okviru posrednega upravljanja pooblaščeni za izvajanje zunanjih ukrepov, bi moral biti omejen na tri leta po podpisu sporazuma o prenosu pooblastil, razen če obstajajo izjemne in zunanje okoliščine. Ta rok pa se ne bi smel uporabljati za večletne programe, ki se izvajajo v okviru postopkov strukturnih skladov. Za take večletne programe bi bilo treba podrobna pravila za sprostitev odobritev določiti v pravilih za posamezni sektor.

(70)

V zvezi s posebnimi pravili o javnih naročilih, ki se uporabljajo za zunanje ukrepe, bi bilo treba državljanom tretjih držav, ki so rezidenti držav upravičenk, omogočiti udeležbo v razpisnih postopkih, tudi kadar se program izvaja brez temeljnega akta in kadar obstajajo utemeljene izjemne okoliščine.

(71)

Način sedanjega poročanja institucij o projektih gradnje Evropskemu parlamentu in Svetu bi bilo treba izboljšati. Institucije bi morale Evropski parlament in Svet vnaprej obvestiti o svojih prihodnjih projektih gradnje in o različnih fazah teh projektov. Namesto mnenja bi se moralo za projekte gradnje, ki znatno vplivajo na proračun, zahtevati odobritev Evropskega parlamenta in Sveta.

(72)

Institucijam bi moralo biti dovoljeno, da razvijejo dolgoročno nepremičninsko politiko in izkoristijo nižje obrestne mere, ki so jim na voljo zaradi ugodne bonitetne ocene Unije na finančnem trgu. Zato bi jim moralo biti dovoljeno, da za nakup nepremičnin najemajo posojila. Na ta način bi lahko zmanjšali zapletenost sedanjega sistema ter hkrati prihranili pri stroških in zagotovili večjo preglednost.

(73)

Na podlagi izkušenj bi morala ta uredba pojasniti obseg dejavnosti, postopek izbire in plačilne pogoje fizičnih oseb, ki so bile izbrane kot strokovnjaki.

(74)

Zaradi dopolnitve in spremembe določenih vidikov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte. Vsebina in področje uporabe vsakega pooblastila je podrobno določena v zadevnih členih. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu za delegirane akte opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumentu predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(75)

To uredbo bi bilo treba pregledati le, kadar je potrebno, ter najpozneje dve leti pred koncem prvega večletnega finančnega okvira po letu 2013. Prepogosti pregledi finančne uredbe ustvarjajo nesorazmerne stroške zaradi prilagajanja upravnih struktur in postopkov novim pravilom. Poleg tega se lahko zgodi, da za tehtne ugotovitve na podlagi uporabe veljavnih pravil ni na voljo dovolj časa.

(76)

Določiti bi bilo treba prehodne določbe. Ta uredba bi se morala začeti uporabljati šele po sprejetju delegiranih aktov, ki vsebujejo pravila uporabe, za katere se pričakuje, da bodo začeli veljati decembra 2012. Da bi se izognili uporabi te uredbe v zadnjem mesecu leta, je primerno začetek uporabe te uredbe odložiti na 1. januar 2013. Nadalje je za zagotovitev skladnosti s pravili posameznega sektorja primerno odložiti uporabo določb o načinih izvrševanja in finančnih instrumentih na 1. januar 2014. Da se lahko določbe o prerazporeditvi odobritev plačil za strukturne sklade uporabijo ob koncu leta že za proračun 2012, je primerno, da se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

(77)

Ta uredba bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi pravočasno sprejetje delegiranih aktov na podlagi te uredbe. Pravočasen začetek veljavnosti tre uredbe je nujen za uporabo pravil iz delegiranih aktov od 1. januarja 2013, da se izogne težavam, povezanim s spremembo finančnih pravil med proračunskim letom.

(78)

Posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov je bilo opravljeno v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7), pri čemer je evropski nadzornik za varstvo podatkov podal mnenje (8)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

1.   Ta uredba določa pravila za oblikovanje in izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije ter pripravo in revizijo zaključnega računa.

2.   Ta uredba se uporablja za izvrševanje proračuna za Agencijo za oskrbo Euratom.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)

"Unija" pomeni Evropsko unijo, Evropsko skupnost za atomsko energijo ali oboje, odvisno od konteksta;

(b)

"institucija" pomeni Evropski parlament, Evropski svet in Svet, Evropsko komisijo, Sodišče Evropske unije in Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD); Evropska centralna banka ne šteje za institucijo Unije;

(c)

"proračun" pomeni instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki so potrebni za Unijo;

(d)

"temeljni akt" pomeni zakonodajni akt, ki ukrepom in izvrševanju ustreznih odhodkov, vključenih v proračun, daje pravno podlago.

Temeljni akt lahko ima naslednjo obliko:

(i)

pri izvajanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodbe Euratom), obliko uredbe, direktive ali sklepa v smislu člena 288 PDEU; ali

(ii)

pri izvajanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), eno od oblik iz člena 26(2), člena 28(1), člena 29, člena 31(2) ter členov 33 in 37 PEU.

Priporočila in mnenja niso temeljni akti;

(e)

"način izvrševanja" pomeni način izvrševanja proračuna, opisan v členih 58, 59 ali 60;

(f)

"sporazum o prenosu pooblastila" pomeni sporazum, sklenjen s subjekti in osebami, ki so jim poverjene naloge izvrševanja proračuna v skladu s točkami (i) do (viii) člena 58(1)(c);

(g)

"upravičenec" pomeni fizično ali pravno osebo, s katero je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih ali ki je prejel obvestilo o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(h)

"izvajalec" pomeni fizično ali pravno osebo, s katero je bila sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila;

(i)

"prejemnik" pomeni upravičenca, izvajalca ali vsako fizično ali pravno osebo, ki prejema nagrade ali sredstva v okviru finančnega instrumenta;

(j)

"nagrada" pomeni finančni prispevek, podeljen kot nagrada na podlagi natečaja.

(k)

"posojilo" pomeni sporazum, ki zavezuje posojilodajalca, da posojilojemalcu da na razpolago dogovorjen znesek denarja za dogovorjeno obdobje in ki posojilojemalca zavezuje da mora ta znesek v določenem obdobju odplačati;

(l)

"jamstvo" pomeni pisno zavezo za prevzem odgovornosti za celoten dolg tretje osebe ali njegov del, ali obveznost ali za uspešno izpolnitev obveznosti te tretje osebe, če nastopi primer, ki sproži takšno jamstvo, kot je neodplačevanje posojila;

(m)

"kapitalska naložba" pomeni zagotovitev kapitala podjetju, ki se vloži neposredno ali posredno v zameno za popolno ali delno lastništvo tega podjetja in pri čemer lahko kapitalski vlagatelj prevzame določeno upravljavsko kontrolo nad podjetjem in lahko sodeluje pri dobičku podjetja;

(n)

"naložba navideznega lastniškega kapitala" pomeni vrsto financiranja, ki je med kapitalom in dolgom, saj ima večje tveganje kot dolg, ki se plačuje prednostno, ter manjše tveganje kot navadni lastniški temeljni kapital. Naložbe navideznega lastniškega kapitala so lahko strukturirane kot dolg, ponavadi nezaščitene in podrejene, v nekaterih primerih pa jih je mogoče preoblikovati v lastniški kapital, ali kot prednostni lastniški kapital;

(o)

"instrument delitve tveganja" pomeni finančni instrument, ki omogoča delitev določenega tveganja med dvema ali več subjekti v zameno za dogovorjeno plačilo, kadar je ustrezno;

(p)

"finančni instrumenti" pomenijo ukrepe Unije v obliki dopolnilne finančne podpore iz proračuna za uresničevanje enega ali več posameznih ciljev politik Unije. Taki instrumenti lahko imajo obliko naložb v kapital ali navidezni lastniški kapital, posojil ali jamstev ali drugih instrumentov delitve tveganja, kadar je ustrezno pa se lahko kombinirajo z nepovratnimi sredstvi.

(q)

"Kadrovski predpisi" pomenijo kadrovske predpise za uradnike Evropske unije in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določene v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (9);

(r)

"kontrola" pomeni vsak ukrep za ugotavljanje ustreznega zagotovila glede učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti operacij, zanesljivosti poročanja, varovanja premoženja in informacij, preprečevanje in ugotavljanje in odpravo goljufij in nepravilnosti ter spremljanja takšnih goljufij in nepravilnosti ter ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil. Kontrole lahko vključujejo razne preglede ter izvajanje kakršnih koli politik in postopkov za dosego ciljev, opisanih v prvem stavku;

(s)

"preverjanje" pomeni preverjanje specifičnih vidikov prihodkov ali odhodkov.

Člen 3

Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

1.   Določbe o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jih vsebuje temeljni akt, spoštujejo proračunska načela iz naslova II prvega dela.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se v uvodnih izjavah in v obrazložitvenem memorandumu takih predlogov ali sprememb k predlogom, ki se predložijo zakonodajnemu organu in vsebuje odstopanja od določb, ki niso določbe iz naslova II prvega dela ali od delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, jasno navede takšna odstopanja in posebne razloge, ki upravičujejo odstopanja.

Člen 4

Roki, datumi in časovne omejitve

Če ni določeno drugače, se za roke, določene s to uredbo, uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in časovnih omejitev (10).

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

Ta uredba ne posega v zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (11) niti Uredbe (ES) št. 45/2001.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 6

Upoštevanje proračunskih načel

Proračun se oblikuje in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja, ki zahteva uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, ter preglednosti, kakor je določeno v tej uredbi.

POGLAVJE 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 7

Obseg proračuna

1.   Proračun zajema:

(a)

prihodke in odhodke Unije, vključno z upravnimi odhodki, ki nastanejo za institucije na podlagi določb PEU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, in odhodki iz poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b)

prihodke in odhodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.   Proračun evidentira jamstva za najemanje in dajanje posojil, ki jih je najela ali odobrila Unija, vključno z evropskim mehanizmom za finančno stabilnost in instrumentom podpore za uravnoteženje plačilne bilance, v skladu s točko (d) člena 49(1).

Člen 8

Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

1.   Brez poseganja v člen 83 se ne pobere noben prihodek in ne izvrši noben odhodek izvrši, razen če je evidentiran v vrstici v proračunu.

2.   Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobritev.

3.   Odobritve se lahko vključi v proračun le, če je namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

4.   Obresti iz plačil predhodnega financiranja, izvršenih iz proračuna, se ne izplačajo Uniji, razen če je v sporazumih o prenosu pooblastil z izjemo tistih sporazumov, ki so sklenjeni s tretjimi državami ali organi, ki so jih določile. V primerih, kadar je to določeno, se obresti bodisi ponovno uporabijo za ustrezen ukrep, odbijejo od zahtevkov za plačila v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 23(1) ali izterjajo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o obračunavanju obresti iz plačil predhodnega financiranja.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 9

Opredelitev

Odobritve, vnesene v proračun, se odobrijo za proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 10

Vrste odobritev

1.   Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in nediferencirana sredstva.

2.   S pridržkom člena 86(4) in člena 189(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v proračunskem letu.

3.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, prevzetih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih.

4.   Odstavka 1 in 2 tega člena ne posegata v posebne določbe naslovov I, IV in VI drugega dela ter ne preprečujeta, da se odobritve prevzamejo v celoti ali da se proračunske obveznosti prevzamejo v letnih obrokih.

Člen 11

Računovodska pravila za prihodke in odobritve

1.   Prihodki proračunskega leta se vpišejo v računovodske izkaze za proračunsko leto na osnovi zneskov, ki so bili zbrani v toku tega proračunskega leta. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko plačajo vnaprej v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (12).

2.   Vknjižbe lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost, dodatnih sredstev na podlagi bruto nacionalnega dohodka in katerih koli finančnih prispevkov se lahko popravijo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

3.   Odobritve, ki so odobrene za določeno proračunsko leto, se uporabljajo izključno za poravnavanje odhodkov, odobrenih in plačanih v tem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz predhodnih proračunskih let.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odobritvah za proračunsko leto.

4.   Obveznosti se knjižijo v poslovne knjige na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra. Izjemoma se celotne proračunske obveznosti iz člena 86(4) in finančni sporazumi iz člena 189(2), sklenjeni s tretjimi državami, vnesejo v zaključni račun na podlagi proračunskih obveznosti do 31. decembra.

5.   Plačila se knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil do 31. decembra navedenega leta.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 3, 4 in 5 se odhodki Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada knjižijo v zaključni račun za proračunsko leto v skladu s pravili iz naslova I drugega dela.

Člen 12

Prevzemanje obveznosti za odobritve

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za odobritve, odobrene v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem, razen če ni v naslovu I in naslovu VI drugega dela določeno drugače.

Člen 13

Razveljavitev in prenos odobritev

1.   Odobritve, ki ostanejo neporabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile odobrene, se razveljavijo.

Lahko pa se prenesejo, vendar samo v naslednje proračunsko leto, na podlagi odločitve, ki jo zadevna institucija sprejme do 15. februarja, v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali pa se lahko prenesejo avtomatsko, v skladu z odstavkom 4.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti in nediferencirana sredstva, za katera obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

(a)

v zneskih, ki ustrezajo odobritvam za prevzem obveznosti, ali nediferenciranim sredstvom v zvezi s projekti gradenj za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana. Za take zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta, ali do 31. decembra naslednjega leta za zneske, povezane s projekti gradnje;

(b)

v zneskih, ki so potrebni, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla prevzeti obveznosti za odobritve, predvidene za ta namen, do 31. decembra.

3.   Odobritve plačil se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti povezane s prenesenimi odobritvami za prevzem obveznosti, kadar odobritve plačil, ki so določene v ustreznih proračunskih postavkah za naslednje proračunsko leto, ne zadostujejo za kritje zahtev.

Zadevna institucija najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler le-te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev.

4.   Nediferencirana sredstva v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob koncu proračunskega leta, se avtomatsko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

5.   Zadevna institucija o odločitvi o prenosu do 15. marca obvesti Evropski parlament in Svet in za vsako proračunsko vrstico navede, kako je za prenos uporabila merila iz odstavkov 2 in 3.

6.   Brez poseganja v člen 14 se odobritve, ki se razporedijo v rezervo, in odobritve za plače ne prenesejo. Za namen tega člena odhodki za plače obsegajo plače in nadomestila poslancev in zaposlenih institucij, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o preklicu in prenosu odobritev.

Člen 14

Pravila za prenos namenskih prejemkov

Prenos namenskih prejemkov iz člena 21 in odobritev iz takšnih prejemkov, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, je v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

zunanji namenski prejemki se prenesejo samodejno in se v celoti porabijo, dokler niso izvedene vse dejavnosti v zvezi s programom ali ukrepom, za katerega so namenjeni. Zunanji namenski prejemki, prejeti v zadnjem letu programa ali ukrepa, se lahko porabijo v prvem letu naslednjega programa ali ukrepa;

(b)

notranji namenski prejemki se prenesejo samo za eno leto, razen notranji namenski prejemki, opredeljeni v točki (g) člena 21(3), ki se prenesejo samodejno.

Člen 15

Sprostitev odobritev

Kadar se obveznosti za odobritve sprostijo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bile odobritve vnesene v proračunu, ker ukrepi, za katere so bila namenjena, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevne odobritve brez poseganja v člena 178 in 182 razveljavijo.

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

1.   Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se uporablja postopek iz prvega odstavka člena 315 PDEU (ureditev začasnih dvanajstin). Obveznosti se lahko prevzamejo in plačila izvršujejo v okviru omejitev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Obveznosti se lahko prevzemajo po poglavjih do največ ene četrtine skupnih odobritev za zadevno poglavje v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Omejitev odobritev, predvidena v predlogu proračuna, se ne prekorači.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po poglavjih do največ ene dvanajstine odobritev za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu. Vendar ta vsota ne presega ene dvanajstine odobritev, predvidenih v istem poglavju predloga proračuna.

3.   Sklicevanje na odobritve za zadevno poglavje v predhodnem proračunskem letu, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2, se razume kot sklicevanje na odobritve, izglasovane v proračunu, tudi s spremembami proračuna, in po prilagoditvi za prerazporeditve v tem proračunskem letu.

4.   Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Unije in za potrebe upravljanja, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije poleg zneskov, ki so samodejno na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2, odobri dodatne odhodke ene začasne dvanajstine, a brez preseganja skupnega zneska štirih začasnih dvanajstin, razen v ustrezno utemeljenih primerih, za prevzem obveznosti in za plačila. Sklep o odobritvi nemudoma pošlje Evropskemu parlamentu.

Sklep začne veljati 30 dni po sprejetju, razen če se Evropski parlament:

(a)

z večino svojih sestavnih članov odloči zmanjšati navedene odhodke v tem roku, pri čemer Komisija predloži nov predlog; ali

(b)

obvesti Svet in Komisijo, da ne želi zmanjšati navedenih odhodkov, pri čemer sklep začne veljati pred iztekom 30 dni.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

5.   Če za dano poglavje odobritev štirih začasnih dvanajstin v skladu z odstavkom 4 ne zadostuje za pokrivanje odhodkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Unije na področju, ki ga pokriva zadevno poglavje, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev zneska odobritev, vnesenih v ustrezno poglavje proračuna v predhodnem proračunskem letu. Evropski parlament in Svet ukrepata v skladu z postopki iz odstavka 4. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobritev, ki je razpoložljiv v proračunu za predhodno proračunsko leto ali v predlaganem predlogu proračuna.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 17

Opredelitev in področje uporabe

1.   Prihodki in odobritve plačil so uravnoteženi.

2.   Unija in organi iz člena 208, ne smejo najemati posojil v okviru proračuna.

Člen 18

Bilanca proračunskega leta

1.   Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2.   Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v dopolnilno pismo k predlogu proračuna, ki se predloži v skladu s členom 39. Ocene se pripravijo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

3.   Po pripravi začasnega zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja med tem zaključnim računom in ocenami vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 19

Uporaba eura

1.   Večletni finančni okvir in proračun se pripravita in izvršujeta v eurih, prav tako se v eurih pripravijo računovodski izkazi. Toda za namene denarnega toka iz člena 68(1) lahko računovodja in, v primeru računov izločenih sredstev, skrbnik računov izločenih sredstev in, za potrebe upravnega poslovodenja Komisije in ESZD, odgovorni odredbodajalec izvaja posle v drugih valutah, kakor je določeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o deviznih tečajih za preračun eura v druge valute.

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 20

Opredelitev in področje uporabe

Brez poseganja v člen 21 skupni prihodki pokrivajo skupne odobritve plačil. Brez poseganja v člen 23 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 21

Namenski prejemki

1.   Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki.

2.   Zunanji namenski prejemki so:

(a)

finančni prispevki držav članic za določene raziskovalne programe v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000;

(b)

finančni prispevki držav članic in tretjih držav, v obeh primerih tudi njihovih javnih agencij, ter finančni prispevki subjektov ali fizičnih oseb za določene projekte ali programe zunanje pomoči, ki jih financira Unija in jih v njenem imenu upravlja Komisija;

(c)

obresti na depozite in globe, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (13);

(d)

prihodki, predvideni za določen namen, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo;

(e)

finančni prispevki, ki niso zajeti v točki (b), za dejavnosti Unije iz tretjih držav ali od organov, ki niso organi Unije;

(f)

namenski prejemki iz členov 181(2) in 183(2);

(g)

notranji namenski prejemki iz odstavka 3, koliko so postranske narave k drugim prihodkom po tem odstavku.

3.   Notranji namenski prejemki so:

(a)

prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradbena dela, dobavljena na njihovo zahtevo;

(b)

prihodki od prodaje vozil, opreme, objektov in naprav, materiala ter znanstvenih in tehničnih strojev, ki so nadomeščeni z drugimi ali izločeni, kadar je knjigovodska vrednost v celoti amortizirana;

(c)

prihodki iz vračil nepravilno plačanih zneskov, v skladu s členom 80;

(d)

prihodki od obresti iz plačil predhodnega financiranja v skladu s členom 8(4);

(e)

prihodki od prodaje blaga, storitev in gradbenih del za druge službe znotraj institucije, institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(f)

prejete zavarovalnine;

(g)

prihodki od dajanja v najem;

(h)

prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih;

(i)

povračila finančnim instrumentom v skladu s členom 140(6);

(j)

prihodki iz poznejših povračil davkov v skladu s točko (b) člena 23(3).

4.   Temeljni akt lahko prav tako za namenske prejemke določi posebne postavke odhodkov. Če ni v temeljnem aktu drugače določeno, so taki prihodki notranji namenski prejemki.

5.   Proračun vsebuje vrstice, v katere se uvrščajo zunanji namenski prejemki in notranji namenski prejemki, po možnosti pa se navede tudi znesek

V predlog proračuna se lahko vključijo samo zneski namenskih prejemkov, ki so na dan določitve predloga proračuna nedvoumni.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z vzpostavitvijo strukture, v katero se uvrščajo zunanji in notranji namenski prejemki ter zagotavljajo ustrezne odobritve, in v zvezi spravili o prispevkih držav članic v raziskovalne programe. Na Komisijo prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s prihodki iz sankcij, izrečenih v skladu s členom 126(11) PDEU, in v zvezi z namenskimi prejemki iz udeležbe držav Efte v določenih programih Unije.

Člen 22

Donacije

1.   Komisija lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist Unije, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2.   Sprejem donacije v vrednosti 50 000 EUR ali več, ki pomeni tudi finančno obremenitev, vključno s stroški nadaljnjega ukrepanja, in presega 10 % vrednosti izplačane donacije, odobrita Evropski parlament in Svet, pri čemer oba sprejmeta odločitev v dveh mesecih od prejema zahteve Komisije. Če v tem času ne ugovarjata, Komisija sprejme končno odločitev v zvezi s sprejetjem donacije.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o sprejemanju donacij v korist Unije.

Člen 23

Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

1.   Naslednji odbitki se lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, ki se nato posredujejo v izplačilo neto zneska:

(a)

kazni, izrečene strankam pogodb o izvedbi javnega naročila ali upravičencem;

(b)

popusti, povračila in znižanja na posameznih računih in izkazih stroškov;

(c)

obresti iz plačil predhodnega financiranja;

(d)

popravki za nepravilno plačane zneske.

Popravki iz točke (d) prvega pododstavka so lahko izvedeni tako, da se neposredno odbijejo od novega vmesnega plačila ali plačila razlike zneska istemu prejemniku po poglavju, členu in v proračunskem letu, za katero je bilo izvršeno previsoko plačilo.

Za odbitke iz točk (c) in (d) prvega pododstavka se uporabljajo računovodska pravila Unije.

2.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3.   Stroški proizvodov ali storitev za Unijo, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za:

(a)

znesek brez davka; ali

(b)

znesek, ki vključuje davek. V tem primeru se poznejša povračila davkov štejejo za notranje namenske prejemke.

4.   Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za leto.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o kontih za vračljive davke.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 24

Splošne določbe

Odobritve se določijo za posebne namene po naslovih in poglavjih. Poglavja se razčlenijo na člene in postavke.

Člen 25

Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije, razen Komisije

1.   Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna prerazporedi odobritve:

(a)

z enega naslova na drugega do največ 10 % odobritev za leto za vrstico, iz katere se sredstva prerazporedijo;

(b)

iz enega poglavja v drugega in iz enega člena v drugega neomejeno.

2.   Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 27.

3.   Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga prerazporeditve z enega naslova na drugega, ki presegajo 10 % odobritev za leto na vrstici, iz katere naj bi se prerazporeditev opravila. Za te prerazporeditve se uporablja postopek iz člena 27.

4.   Katera koli institucija razen Komisije lahko v svojem oddelku proračuna izvede prerazporeditve med členi, ne da bi morala o tem predhodno obvestiti Evropski parlament in Svet.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili za izračun deležev prerazporeditev za institucije razen Komisije.

Člen 26

Prerazporeditve Komisije

1.   Komisija lahko v svojem oddelku proračuna samostojno:

(a)

prerazporedi odobritve znotraj posameznega poglavja;

(b)

v zvezi z odhodki za plače in upravo, ki so skupni več naslovom, prerazporedi z enega naslova na drugega največ 10 % odobritve za leto na vrstici, iz katere se sredstva prerazporedijo, in največ 30 % odobritev za leto na vrstici, v katero se sredstva prerazporedijo;

(c)

v zvezi z odhodki iz poslovanja prerazporedi med poglavji v okviru istega naslova največ 10 % odobritev za leto na vrstici, iz katere se sredstva prerazporedijo.

Tri tedne pred nameravano prerazporeditvijo iz točke (b) prvega pododstavka Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o svoji nameri. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju iz ustrezno utemeljenih razlogov temu nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 27.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko Komisija v zadnjih dveh mesecih proračunskega leta samostojno prerazporedi odobritve, ki se nanašajo na odhodke za zaposlene, zunanje sodelavce in druge sodelavce, iz enega naslova na drugega do vključno največ 5 % odobritev za leto. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti v dveh tednih po tem, ko je sprejela odločitev glede teh prerazporeditev.

2.   Komisija lahko v okviru svojega oddelka proračuna odloča o naslednjih prerazporeditvah odobritev z enega naslova na drugega, pod pogojem, da o svoji odločitvi nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet:

(a)

prerazporeditev odobritev iz naslova "rezervacije" iz člena 46, pri čemer je edini pogoj za sprostitev sredstev iz rezerve sprejetje temeljnega akta v skladu s členom 294 PDEU;

(b)

v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih kot so mednarodne humanitarne nesreče in krize, ki se zgodijo po 1. decembru proračunskega leta, prerazporedi neporabljene odobritve, ki so v tem proračunskem letu še na voljo za tiste proračunske naslove, ki spadajo v razdelek 4 večletnega finančnega okvira, na ustrezne proračunske naslove za pomoč za krizno upravljanje in ukrepe v okviru humanitarne pomoči.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z podrobnimi pravili o izračunu deležev notranjih prerazporeditev v Komisiji ter o razlogih za zahteve po prerazporeditvi.

Člen 27

Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

1.   Vsaka institucija svoje predloge prerazporeditve hkrati predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o prerazporeditvah odobritev, kakor je določeno v odstavkih 3 do 6 tega člena, razen če je v naslovu I drugega dela določeno drugače.

3.   Evropski parlament in Svet, slednji s kvalificirano večino, o vsakem predlogu prerazporeditve odločita v šestih tednih od njegovega prejema s strani obeh institucij, razen v nujnih okoliščinah.

4.   Predlog prerazporeditve se odobri, če se v navedenih šestih tednih zgodi kaj od naslednjega:

(a)

Evropski parlament in Svet predlog prerazporeditve odobrita;

(b)

predlog prerazporeditve odobri bodisi Evropski parlament ali Svet, medtem ko druga institucija ne sprejme odločitve v zvezi z njim;

(c)

niti Evropski parlament niti Svet ne sprejme odločitve oziroma ne sprejme odločitve o spremembi ali zavrnitvi predloga prerazporeditve.

5.   Obdobje šestih tednov iz odstavka 3 se skrajša na tri tedne v naslednjih primerih, razen če Evropski parlament ali Svet zahteva drugače:

(a)

prerazporeditev pomeni manj kot 10 % odobritev v vrstici, iz katere se prerazporejajo sredstva, in ne presega 5 000 000 EUR;

(b)

prerazporeditev zadeva samo odobritve plačil in skupni znesek prerazporeditve ne presega 100 000 000 EUR.

6.   Če Evropski parlament ali Svet spremeni znesek prerazporeditve, medtem ko ga druga institucija odobri ali ne sprejme odločitve v zvezi z njim, ali če znesek prerazporeditve spremenita oba, se za odobrenega šteje nižji od teh dveh zneskov, razen če zadevna institucija svoj predlog prerazporeditve umakne.

Člen 28

Posebna pravila za prerazporeditve

1.   Odobritve se lahko prerazporedijo samo v proračunske vrstice, za katere so v proračunu odobritve ali imajo zaznamek "pro memoria".

2.   Odobritve v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

Člen 29

Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

1.   Za prerazporeditve med naslovi proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad, strukturna sklada, Kohezijski sklad, Evropski sklad za ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter raziskave veljajo posebne določbe iz naslovov I, II in III drugega dela.

2.   Odločitve o prerazporeditvah, s katerimi se dovoli uporaba rezerve za nujno pomoč, sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Komisije. Za vsak nujni ukrep se predloži ločen predlog.

Za namene tega odstavka se uporablja postopek iz člena 27(3) in (4). Če Evropski parlament in Svet ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi te rezerve, o predlogu Komisije za prerazporeditev ne sprejmeta odločitve.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o zahtevah za prerazporeditev iz rezerve za nujno pomoč.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 30

Načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

1.   Odobritve se uporabljajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, namreč v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Načelo gospodarnosti zahteva, da se sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, dajo na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najugodnejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje zadanih specifičnih ciljev in želenih rezultatov.

3.   Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalniki uspešnosti, proračunski porabnik pa Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovi informacije iz točke (e) člena 38(3). Te informacije se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predlogu proračuna.

4.   Za boljše odločanje institucije izvajajo predhodne in naknadne ocene v skladu z usmeritvami Komisije. Take ocene se uporabljajo za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocen pa se pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu in porabniškim upravnim organom.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predhodnih, srednjeročnih in naknadnih ocenah.

Člen 31

Obvezna ocena finančnih posledic

1.   Kakršnemu koli predlogu ali pobudi, ki ga Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) ali država članica predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic in predhodna ocena iz člena 30(4).

Vsaki bistveni spremembi predloga ali pobudi, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko znatno vpliva na proračun, vključno s spremembami števila delovnih mest, se priloži ocena finančnih posledic, ki jo pripravi institucija, ki predlaga spremembo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o zahtevah ocene finančnih posledic.

2.   Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih odobritev in začetnih napovedi v oceni finančnih posledic z vidika napredka pri obravnavi predloga ali pobude, predložene zakonodajnemu organu.

3.   Za zmanjšanje tveganja goljufij in nepravilnosti so v oceni finančnih posledic iz odstavka 1 navedene informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole, oceni stroškov in koristi kontrol, ki bi nastali zaradi takšnih sistemov in o oceni pričakovane stopnje tveganja napak ter obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

Takšna analiza upošteva verjetno število in vrsto napak ter posebne pogoje za zadevno področje politike ter pravila, ki se uporabljajo za področje politike.

Člen 32

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

1.   Proračun se izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo, primerno za posamezen način izvrševanja, in v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor.

2.   Za namene izvrševanja proračuna je notranja kontrola opredeljena kot proces, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in katerega namen je razumno zagotovilo o doseganju naslednjih ciljev:

(a)

uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti delovanja;

(b)

zanesljivosti poročanja;

(c)

varovanja sredstev in informacij;

(d)

preprečevanja, odkrivanja, odprave in spremljanja goljufij in nepravilnosti;

(e)

ustreznega obvladovanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij ob upoštevanju večletne narave programov in narave zadevnih plačil.

3.   Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje:

(a)

ločevanje nalog;

(b)

ustrezno strategijo obvladovanja tveganja in ustrezno strategijo kontrole, ki vključuje kontrolo na ravni prejemnika;

(c)

izogibanje navzkrižju interesov;

(d)

ustrezne revizijske sledi in celovitost podatkov v podatkovnih sistemih;

(e)

postopke za spremljanje delovanja in nadaljnje ukrepanje pri ugotovljenih pomanjkljivostih in izjemah notranje kontrole;

(f)

redno oceno dobrega delovanja sistema notranje kontrole.

4.   Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

(a)

izvajanju ustrezne strategije obvladovanja tveganja in kontrole, ki je bila usklajena med zadevnimi udeleženci v verigi kontrole;

(b)

dostopnosti rezultatov izvedenih kontrol za vse ustrezne udeležence v verigi kontrole;

(c)

po potrebi na zanašanju na izjave izvajalskih partnerjev in neodvisna revizijska mnenja, pod pogojem, da je kakovost v zvezi s tem opravljenim delom ustrezna in sprejemljiva ter da je bilo delo opravljeno v skladu z dogovorjenimi standardi;

(d)

pravočasni uporabi korektivnih ukrepov, ki po potrebi vključujejo odvračilne kazni;

(e)

jasni in nedvoumni zakonodaji, na kateri temeljijo politike;

(f)

odpravi večkratnih kontrol;

(g)

izboljšanju razmerja med stroški in koristmi kontrole.

5.   Če je med izvajanjem programa stopnja napak nenehno visoka, Komisija opredeli pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, preuči stroške in koristi morebitnih korektivnih ukrepov in ustrezno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe, na primer poenostavitev veljavnih določb, izboljšanje kontrolnih sistemov in preoblikovanje programa ali izvedbenih sistemov.

Člen 33

Stroškovno učinkoviti kontrolni sistemi

Ko predloži spremenjene ali nove predloge za porabo, Komisija oceni stroške in koristi kontrolnih sistemov ter stopnjo tveganja napak, kot je določeno v členu 31(3).

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 34

Objava zaključnega računa, proračunov in poročil

1.   Proračun se določi in izvršuje ter zaključni račun pripravi v skladu z načelom preglednosti.

2.   Predsednik Evropskega parlamenta objavi proračun in vsako spremembo proračuna, kakor so dokončno sprejeti, v Uradnem listu Evropske unije.

Proračuni se objavijo v treh mesecih po datumu razglasitve njihovega dokončnega sprejetja.

Konsolidirani letni zaključni račun ter poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o začasni objavi proračuna.

Člen 35

Objava informacij o prejemnikih in druge informacije

1.   Informacije o poslih najemanja in dajanja posojil, ki jih sklene Unija za tretje osebe, se navedejo v prilogi k proračunu.

2.   Komisija na ustrezen način in pravočasno omogoči dostop do informacij, ki zadevajo prejemnike ter naravo in namen ukrepa, financiranega iz proračuna, kadar se slednji izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 58(1), ter informacij, ki zadevajo prejemnike, kot so jih zagotovili subjekti, osebe in države članice, ki so jim poverjene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov izvrševanja.

Obveznost iz prvega pododstavka se uporablja tudi za druge institucije glede na njihove prejemnike.

3.   Dostop do teh informacij se omogoči ob ustreznem upoštevanju zahtev zaupnosti in varnosti, zlasti varstvo osebnih podatkov.

V primeru fizičnih oseb se objavi samo ime in lokacija prejemnika, dodeljen znesek in namen dodelitve. Razkritje teh podatkov temelji na ustreznih merilih, kot je pogostnost dodelitve, ali vrsta ali pomen dodelitve. Merila za razkritje in raven podrobnosti razkritja upoštevajo posebnosti sektorja in posameznega načina izvrševanja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o objavi informacij o prejemnikih. Kadar je to primerno, se raven podrobnosti in merila določijo v zadevnih pravilih za posamezen sektor.

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 36

Načrti prihodkov in odhodkov

1.   Vsaka institucija razen Komisije pripravi načrt svojih prihodkov in odhodkov, ki ga pošlje Komisiji in vzporedno v informacijo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija vsako leto.

2.   Visoki predstavnik se posvetuje s člani Komisije, pristojnimi za razvojno politiko, sosedsko politiko in mednarodno sodelovanje ter humanitarno in krizno odzivanje v zvezi z njihovimi pristojnostmi.

3.   Komisija pripravi svoje lastne načrte, ki jih takoj po njihovem sprejetju prav tako pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Pri pripravi svojih načrtov Komisija uporablja informacije iz člena 37.

Člen 37

Načrt proračuna organov iz člena 208

V skladu s svojim aktom o ustanovitvi vsak organ iz člena 208 Komisiji ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. marca vsako leto pošlje načrt svojih prihodkov in odhodkov, skupaj s svojim kadrovskim načrtom in svojim osnutkom programa dela.

Člen 38

Predlog proračuna

1.   Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog proračuna do 1. septembra v letu, ki je pred letom njegovega izvrševanja. Ta predlog v vednost pošlje tudi nacionalnim parlamentom.

Predlog proračuna vsebuje povzetek splošnega izkaza prihodkov in odhodkov Unije in konsolidira načrte iz člena 36. Vsebuje lahko tudi načrte, drugačne od tistih, ki so jih pripravile institucije.

Predlog proračuna sledi sestavi in pripravi proračuna iz členov 44 do 49.

Vsak oddelek predloga proračuna ima uvod, ki ga pripravi zadevna institucija.

Komisija pripravi splošni uvod k predlogu proračuna. Splošni uvod vključuje finančne preglednice, ki vsebujejo glavne podatke po naslovih ter utemeljitve sprememb odobritev od enega do drugega proračunskega leta po kategorijah odhodkov večletnega finančnega okvira.

2.   Da se zagotovijo natančnejše in zanesljivejše napovedi proračunskih posledic veljavne zakonodaje in zakonodajnih predlogov v postopku sprejemanja, Komisija predlogu proračuna priloži finančni načrt za naslednja leta.

Finančni načrt se po sprejetju proračuna posodobi, tako da se v njem upoštevajo rezultati proračunskega postopka in drugih zadevnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o finančnem načrtovanju.

3.   Komisija predlogu proračuna priloži:

(a)

po potrebi utemeljitev, zakaj se načrti v predlogu proračuna razlikujejo od tistih, ki so jih pripravile druge institucije;

(b)

vse delovne dokumente, za katere meni, da so koristni v zvezi kadrovskimi načrti institucij in prispevki, ki jih Komisija odobri organom iz člena 208 in evropskim šolam. Vsi takšni delovni dokumenti, ki prikazujejo zadnje odobrene kadrovske načrte, vključujejo:

(i)

vse zaposlene Unije, vključno z njenimi pravno ločenimi subjekti, prikazane glede na vrsto pogodbe,

(ii)

izjavo o politiki delovnih mest in zunanjih uslužbencih ter o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov,

(iii)

število delovnih mest, dejansko zapolnjenih na začetku leta, v katerem je bil predložen predlog proračuna, z navedbo njihove razporeditve po plačilnih razredih in upravnih enotah,

(iv)

seznam delovnih mest, razčlenjen po področjih politike;

(v)

za vsako kategorijo zunanjih sodelavcev prvotno predvideno število ekvivalenta polne zaposlitve na podlagi odobritev ter število oseb, ki so dejansko zaposlene na začetku leta, v katerem je predložen predlog proračuna, z navedbo njihove razporeditve po funkcionalnih skupinah in po potrebi po razredih;

(c)

delovni dokument o načrtovanem izvrševanju odobritev za zadevno proračunsko leto in neporavnanih obveznostih za organe iz člena 208 in evropske šole ter pilotne projekte in pripravljalne ukrepe;

(d)

v zvezi s financiranjem mednarodnih organizacij delovni dokument, ki vsebuje:

(i)

povzetek vseh teh prispevkov z razčlenitvijo po programu ali skladu Unije in mednarodni organizaciji,

(ii)

obrazložitev, zakaj je bilo za Unijo učinkoviteje financirati te mednarodne organizacije kakor ukrepati neposredno;

(e)

izjave o dejavnostih ali katere koli druge zadevne dokumente, ki vsebujejo naslednje:

(i)

informacije o uresničevanju vseh predhodno določenih specifičnih, merljivih, dosegljivih, ustreznih in časovno opredeljenih ciljev za različne dejavnosti ter novih ciljih, merjenih s kazalniki,

(ii)

popolno utemeljitev, vključno z analizo stroškov in koristi predlaganih sprememb v višini odobritev,

(iii)

jasno utemeljitev, zakaj je potrebno posredovanje na ravni Unije v skladu z, med drugim, načelu subsidiarnosti,

(iv)

informacije o stopnjah izvrševanja dejavnosti predhodnega leta in stopnjah izvrševanja za tekoče leto,

(v)

povzetek rezultatov ocenjevanja, če so bistveni za proračunske spremembe,

(vi)

informacije o nagradah, če njihova vrednost na enoto znaša 1 000 000 EUR ali več;

(f)

zbirni pregled rokov plačil, zapadlih v naslednjih proračunskih letih, za poravnavo proračunskih obveznosti, vključenih v proračun v preteklih proračunskih letih.

4.   Ko Komisija izvrševanje proračuna poveri javno-zasebnim partnerstvom, predlogu proračuna doda delovni dokument, ki vsebuje:

(a)

letno poročilo o uspešnosti obstoječih javno-zasebnih partnerstev v predhodnem proračunskem letu, vključno s podatki o njihovi pravni obliki in delničarjih subjektov, ki so jim bile poverjene naloge v skladu s točko (vii) člena 58(1)(c);

(b)

cilje za proračunsko leto, na katerega se nanaša predlog proračuna, z navedbo vseh posebnih proračunskih zahtev, namenjenih uresničevanju tega cilja;

(c)

upravne stroške in proračunsko izvrševanje v celoti in za organ iz člena 209, ter za javno-zasebno partnerstvo v predhodnem proračunskem letu;

(d)

znesek finančnih prispevkov iz proračuna, znesek finančnih prispevkov in vrednost prispevkov v naravi drugih partnerjev za vsako javno-zasebno partnerstvo.

Vendar če javno-zasebna partnerstva uporabljajo finančne instrumente, so informacije v zvezi s temi instrumenti vključene v delovni dokument iz odstavka 5.

5.   Kadar Komisija uporabi finančne instrumente, predlogu proračuna doda delovni dokument, ki navaja:

(a)

skupne proračunske obveznosti in plačila iz proračuna za vsak finančni instrument;

(b)

prihodke in povračila iz člena 140(6) ter poslovne dogodke za dodatna sredstva v proračunskem letu;

(c)

skupni znesek rezervacij za tveganja in obveznosti, pa tudi vse informacije o izpostavljenosti Unije finančnim tveganjem;

(d)

oslabitve sredstev kapitalskih instrumentov ali instrumentov delitve tveganja in unovčenih jamstev za jamstvene instrumente, tako za predhodno leto kot za zadevne skupne zneske;

(e)

povprečno obdobje, ki preteče od prevzema proračunskih obveznosti za finančne instrumente in pravnih obveznosti za posamezne projekte v obliki kapitala ali dolga, kadar to obdobje presega tri leta. Komisija v poročilu iz člena 140(8) pojasni razloge in, kadar je ustrezno, predloži akcijski načrt za skrajšanje tega obdobja v okviru letnega postopka razrešnice;

(f)

upravne odhodke zaradi provizij za upravljanje ter druge finančne in operativne stroške za upravljanje finančnih instrumentov, kadar je bilo to upravljanje poverjeno tretjim osebam, v celoti ter na posameznega upravljavca in upravljani finančni instrument.

6.   Komisija k predlogu proračuna priloži tudi vse dodatne delovne dokumente, ki se ji zdijo koristni za utemeljitev njenih proračunskih zahtev.

7.   V skladu s členom 8(5) Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (14) ter za zagotovitev proračunske preglednosti na področju zunanjega delovanja Unije Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogom proračuna predloži delovni dokument, v katerem celovito navede:

(a)

vse upravne odhodke in odhodke iz poslovanja, povezane z zunanjim delovanjem Unije, vključno z nalogami skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike, ki se financirajo iz proračuna;

(b)

skupne upravne odhodke ESZD za predhodno leto, razčlenjene na odhodke po delegacijah Unije in odhodke za notranjo službo ESZD, skupaj z odhodki iz poslovanja, razčlenjenimi po geografskih območjih (regije, države), tematskih področjih, delegacijah Unije in misijah.

8.   V delovnem dokumentu iz odstavka 7 poleg tega:

(a)

navede število delovnih mest za vsak plačni razred v posamezni kategoriji ter število stalnih in začasnih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti pogodbenih in lokalnih uslužbencev, odobrenimi v okviru odobritev v vsaki delegaciji Unije, kot tudi v notranji službi ESZD;

(b)

navede povečanje ali zmanjšanje števila delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah v notranji službi ESZD in v vseh delegacijah Unije v primerjavi s predhodnim proračunskim letom;

(c)

navede število delovnih mest, odobrenih za proračunsko leto, število delovnih mest, odobrenih za predhodno leto, in število delovnih mest, ki jih zasedajo diplomati, začasno napoteni iz držav članic in Sveta ter Komisije;

(d)

zagotovi podroben pregled vseh zaposlenih v delegacijah Unije v času predložitve predloga proračuna, vključno z razčlembo po geografskih območjih, spolu, posameznih državah in misijah, pri čemer loči delovna mesta iz kadrovskega načrta, pogodbene uslužbence, lokalne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter proračunska sredstva, zahtevana v predlogu proračuna za te druge kategorije zaposlenih z ustrezno oceno prihodkov in odhodkov za zaposlene, ki jih je mogoče zaposliti za poln delovni čas v okviru zahtevanih odobritev.

Člen 39

Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Na podlagi kakršnih koli novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predloga proračuna, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo ene od drugih institucij v zvezi z njihovim oddelkom proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predloži dopolnilno pismo k predlogu proračuna, preden je sklican spravni odbor iz člena 314 PDEU. Pisma lahko vključujejo dopolnilno pismo, zlasti o posodobitvi ocenjenih odhodkov za kmetijstvo.

Člen 40

Obveznosti držav članic zaradi sprejetja proračuna

1.   Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 314(9) PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

2.   Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, je vsaka država članica od 1. januarja v naslednjem proračunskem letu ali od datuma razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet, če se to zgodi po 1. januarju, zavezana Uniji plačati dolgovane zneske, kakor je določeno v Uredbi (ES, Euratom) št. 1150/2000.

Člen 41

Predlogi za spremembo proračuna

1.   Komisija lahko predloži predloge za spremembo proračuna, ki so potrebni predvsem zaradi prihodkov v naslednjih okoliščinah:

da se v proračun vnese stanje iz predhodnega proračunskega leta v skladu s postopkom iz člena 18,

da se popravi napovedi lastnih sredstev na podlagi popravljenih ekonomskih napovedi, in

da se upošteva popravljene napovedi lastnih sredstev in drugih prihodkov, pa tudi znova preuči razpoložljivost odobritev plačil in potrebe po njih.

V neodložljivih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščinah, zlasti v zvezi z uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, lahko Komisija predloži predlog za spremembo proračuna, ki je potreben predvsem zaradi odhodkov.

2.   Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v odstavku 1, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

Pred predstavitvijo predloga za spremembo proračuna Komisija in druge institucije preučijo možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, brez posebnega sklicevanja na vsa pričakovane neporabljene odobritve.

Člen 40 se uporablja za spremembe proračuna. Spremembe proračuna so utemeljene s sklicevanjem na proračun, katerega načrte spreminjajo.

3.   Razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah ali v primeru uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, za katerega se lahko predlog spremembe proračuna predloži kadarkoli v letu, Komisija predloži svoje predloge spremembe proračuna hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. septembra vsako leto. Zahtevam za spremembo proračuna drugih institucij lahko priloži mnenje.

4.   Evropski parlament in Svet predloge sprememb proračuna obravnavata ob upoštevanju njihove nujnosti.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s podrobnimi pravili o predlogih spremembe proračuna.

Člen 42

Zgodnejša predložitev načrtov in predlogov proračunov

Komisija, Evropski parlament in Svet se lahko dogovorijo za skrajšanje nekaterih rokov za predložitev načrtov ter za sprejetje in pošiljanje predlogov proračunov. Vendar tak dogovor ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za preučitev takih besedil na podlagi člena 314 PDEU in člena 106a Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 43

Sestava proračuna

Proračun sestavljajo:

(a)

splošni izkaz prihodkov in odhodkov;

(b)

ločeni oddelki za vsako institucijo, z izjemo Evropskega sveta in Sveta, ki imata isti oddelek proračuna, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov.

Člen 44

Proračunska nomenklatura

1.   Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij Evropski parlament in Svet razčlenita po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni, v okviru naslovov, poglavij, členov in postavk.

2.   Poročilo o izvrševanju odhodkov za oddelek proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet in je razčlenjena po namenu.

Vsak naslov se nanaša na določeno področje politike, vsako poglavje pa praviloma na dejavnost.

Vsak naslov lahko vključuje odobritve za poslovanje in odobritve za upravo.

Odobritve za upravo v naslovu se združijo v eno samo poglavje.

3.   Kadar so odobritve za upravo razčlenjena glede na namen, so po posameznih naslovih razvrščena takole:

(a)

odhodki za plače, odobreni v kadrovskem načrtu: navesti je treba znesek odobritev in število delovnih mest v kadrovskem načrtu, ki ustrezajo tem odhodkom;

(b)

odhodki za zunanje uslužbence ter drugi odhodki iz točke (b) prvega pododstavka člena 26(1) in financirani iz razdelka "uprava" večletnega finančnega okvira;

(c)

odhodki za zgradbe in drugi s tem povezani odhodki, vključno s čiščenjem in vzdrževanjem, najemom, telekomunikacijami, vodo, plinom in elektriko;

(d)

zunanji uslužbenci in tehnična pomoč, neposredno povezana z izvajanjem programov.

Kateri koli upravni odhodki Komisije, ki so skupni več naslovom, se navedejo v ločenem zbirnem poročilu, razvrščeni po vrstah odhodkov.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s podrobnimi pravili o razčlenitvi proračuna.

Člen 45

Prepoved negativnih prihodkov

1.   Proračun ne vsebuje negativnih prihodkov.

2.   Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (15), so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku poročila o prihodkih proračuna.

Člen 46

Rezervacije

1.   Vsak oddelek proračuna lahko vsebuje naslov "rezervacije". Odobritve se vnesejo v ta naslov kadar:

(a)

pri pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep; ali

(b)

obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti odobritev ali možnosti izvrševanja odobritev, določenih za zadevno postavko, pod pogoji, ki so v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Odobritve iz navedenega naslova se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi v skladu s postopkom iz točke (c) prvega pododstavka člena 26(1) te uredbe, kadar se za sprejetje temeljnega akta uporablja postopek iz člena 294 PDEU, in v skladu s postopkom iz člena 27 te uredbe za vse druge primere.

2.   V primeru resnih težav pri izvrševanju lahko Komisija predlaga, da se odobritve prerazporedijo v naslov „rezervacije“ med proračunskim letom. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitev o takih prerazporeditvah, kakor je določeno v členu 27.

Člen 47

Negativna rezerva

Oddelek proračuna za Komisijo lahko vključuje "negativno rezervo", ki je omejena na največ 200 000 000 EUR. Taka rezerva, ki se vpiše v poseben naslov, zajema samo odobritve plačil.

Ta negativna rezerva se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 26 in 27.

Člen 48

Rezerva za nujno pomoč

1.   Oddelek proračuna za Komisijo vključuje rezervo za nujno pomoč tretjim državam.

2.   Rezerva iz odstavka 1 se črpa pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo v skladu s postopkom iz členov 27 in 29.

Člen 49

Priprava proračuna

1.   Proračun prikazuje:

(a)

v splošnem izkazu prihodkov in odhodkov:

(i)

oceno prihodkov Unije za zadevno proračunsko leto (v nadaljnjem besedilu: leto n);

(ii)

oceno prihodkov za predhodno proračunsko leto in prihodkov za leto n – 2;

(iii)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za leto n;

(iv)

odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za predhodno proračunsko leto;

(v)

prevzete odhodke in plačane odhodke v letu n – 2, slednji pa se izrazijo tudi kot odstotek proračuna za leto n;

(vi)

ustrezne pripombe za vsako podpodročje v skladu s členom 44(1);

(b)

prihodke in odhodke v vsakem oddelku na enak način kakor v točki (a);

(c)

v zvezi z uslužbenci:

(i)

za vsak oddelek načrt delovnih mest, ki prikazuje število delovnih mest za vsak razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobritev;

(ii)

kadrovski načrt za uslužbence, ki so plačani iz odobritev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in kadrovski načrt za zaposlene, ki so plačani iz istih odobritev za posredne ukrepe; kadrovski načrt se razčleni po kategorijah in plačnih razredih ter razlikuje med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo glede na obseg odobritev;

(iii)

pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun; kadrovski načrt določa število visoko usposobljenega znanstvenega ali tehničnega osebja, ki ima na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov posebne ugodnosti;

(iv)

kadrovski načrt, ki določa število delovnih mest po plačnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena 208, ki prejema prispevek v breme proračuna. Kadrovski načrt poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za predhodno leto;

(d)

v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil:

(i)

v skupnem poročilu o realizaciji prihodkov proračunske vrstice, ki se nanašajo na zadevne posle in so namenjene za evidentiranje povračil prejemnikov, pri katerih je bilo zaradi zamude unovčeno jamstvo za dobro izvedbo obveznosti. Te vrstice imajo zaznamek "pro memoria" in ustrezne opombe;

(ii)

v oddelku za Komisijo:

proračunske vrstice, ki vsebujejo jamstvo Unije za dobro izvedbo obveznosti v zvezi z zadevnimi posli. Te vrstice imajo zaznamek "pro memoria", dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev,

pojasnila, v katerih so navedeni temelji akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva, ki jih je dala Unija za take posle;

(iii)

v dokumentu v prilogi oddelka proračuna za Komisijo kot kazalec:

kapitalski posli v teku in upravljanje dolgov,

kapitalski posli in upravljanje dolgov za zadevno leto n;

(e)

v zvezi s finančnimi instrumenti v naslovu VIII prvega dela:

(i)

sklicevanje na temeljni akt;

(ii)

proračunske vrstice, ki ustrezajo zadevnim dejavnostim;

(iii)

splošni opis finančnih instrumentov, vključno z njihovim trajanjem in posledicami za proračun;

(iv)

predvidene dejavnosti, vključno s ciljnimi obsegi na podlagi razmerja finančnega vzvoda, izhajajočega iz obstoječih finančnih instrumentov;

(f)

v zvezi s financiranjem subjektov, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (vii) člena 58(1)(c):

(i)

sklicevanje na temeljni akt zadevnega programa;

(ii)

ustrezajoče proračunske vrstice;

(iii)

splošni opis poverjenih nalog, vključno z njihovim trajanjem in posledicami za proračun;

(g)

skupni znesek odhodkov za SZVP se vključi v poglavje o SZVP s posebnimi členi. Ti členi zajemajo odhodke za SZVP in vsebujejo posebne vrstice, v katerih so navedene vsaj posamezne večje misije.

2.   Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet proračunu priložita tudi druge ustrezne dokumente.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s pripravo proračuna, vključno z opredelitvijo dejanskih odhodkov v zadnjem proračunskem letu, za katerega je bil pripravljen zaključni račun, pripombami k proračunu in kadrovskimi načrti.

Člen 50

Pravila glede kadrovskih načrtov za zaposlene

1.   Kadrovski načrti, opisani v točki (c) člena 49(1), predstavljajo absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ; nad to omejitvijo ni mogoča nobena zaposlitev.

Razen za plačilne razrede AD 16, AD 15 in AD 14 pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni svoj kadrovski načrt za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

obseg odobritev za zaposlene za celotno proračunsko leto se ne spremeni;

(b)

omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih z vsakim kadrovskim načrtom, ni prekoračena, in

(c)

institucija ali organ sodelujeta pri primerjalni analizi z drugimi institucijami in organi Unije, kot je to začela Komisija z analizo kadrovskih potreb.

Institucija o svoji nameri obvesti Evropski parlament in Svet tri tedne pred izvedbo spremembe iz drugega pododstavka. Če Evropski parlament ali Svet v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi postopek iz člena 41.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

POGLAVJE 3

Proračunska disciplina

Člen 51

Skladnost z večletnim finančnim okvirom

Proračun je v skladu z večletnim finančnim okvirom.

Člen 52

Skladnost aktov Unije s proračunom

Kadar izvajanje akta Unije preseže razpoložljive odobritve, se tak akt finančno lahko izvrši šele po ustrezni spremembi proračuna.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 53

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

1.   Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobritev.

2.   Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o izvrševanju proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in o informacijah o prenosu osebnih podatkov za namene revizije.

Člen 54

Temeljni akt in izjeme

1.   Preden se odobritve, vključene v proračun, lahko uporabijo za kateri koli ukrep Unije, se najprej sprejme temeljni akt.

2.   Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Unije, se lahko brez temeljnega akta z odstopanjem od odstavka 1 izvršujejo:

(a)

odobritve za eksperimentalne pilotne projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti.

Skupni znesek odobritev za pilotne projekte v posameznem proračunskem letu ne presega 40 000 000 EUR;

(b)

odobritve za pripravljalne ukrepe na področjih uporabe PDEU in Pogodbe Euratom, namenjene pripravi predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov. Pri pripravljalnih ukrepih se uporabi skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun za največ tri zaporedna proračunska leta. Postopek za sprejem zadevnega temeljnega akta se zaključi pred koncem tretjega proračunskega leta. V tem postopku se pri prevzemanju obveznosti za odobritve upoštevajo posebnosti pripravljalnega ukrepa, ki zadevajo predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in prejemniki. Zato izvršena sredstva po obsegu niso enaka sredstvom, predvidenim za financiranje samega končnega ukrepa.

Skupni znesek odobritev za nove pripravljalne ukrepe iz te točke v posameznem proračunskem letu ne presega 50 000 000 EUR, skupni znesek dejansko prevzetih obveznosti za odobritve za pripravljalne ukrepe pa ne presega 100 000 000 EUR;

(c)

odobritve za pripravljalne ukrepe na področju naslova V PEU. Taki ukrepi so omejeni na krajše obdobje in namenjeni vzpostavitvi pogojev za ukrepe Unije, katerih cilj je uresničitev ciljev SZVP in sprejetje potrebnih pravnih instrumentov.

Za namene operacij Unije za krizno upravljanje so pripravljalni ukrepi med drugim namenjeni oceni operativnih zahtev za zagotovitev hitre začetne razporeditve sredstev ali za vzpostavitev pogojev na kraju samem, da se lahko operacija začne izvajati.

Pripravljalne ukrepe sprejme Svet na predlog visokega predstavnika.

Da bi zagotovil hitro izvajanje pripravljalnih ukrepov, visoki predstavnik čim prej obvesti Evropski parlament in Komisijo, da namerava Svet začeti izvajati pripravljalni ukrep in zlasti o oceni sredstev, potrebnih za ta namen. Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev hitrega izplačila sredstev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o financiranju pripravljalnih ukrepov na področju SZVP;

(d)

odobritve za enkratne ukrepe ali celo za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s PDEU in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne iniciative iz točke (b), in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno po teh pogodbah in ki se jih navede v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe;

(e)

odobritve za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti.

Komisija ob predstavitvi predloga proračuna Evropskemu parlamentu in Svetu predloži tudi poročilo o ukrepih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene nadaljnje ukrepe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede temeljnega akta in izjem, naštetih v odstavku 2 tega člena.

Člen 55

Izvrševanje proračuna s strani institucij razen Komisije

Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje.

Zaradi lažjega izvrševanja odobritev za upravo delegacij Unije se ESZD s Komisijo lahko dogovori o podrobni ureditvi glede načina izvrševanja. Taka ureditev ne vsebujejo nobenih odstopanj od te uredbe ali delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

Člen 56

Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

1.   Komisija in druge institucije lahko prenesejo pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in drugimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Tisti, na katere se prenesejo pooblastila, delujejo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

2.   Vendar pa Komisija lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna v zvezi s odobritev za poslovanje v svojem oddelku proračuna na vodje delegacij Unije. O tem hkrati obvesti visokega predstavnika. Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, uporabljajo pravila Komisije o izvrševanju proračuna ter izpolnjujejo enake naloge in obveznosti kot vsi drugi odredbodajalci Komisije na podlagi nadaljnjega prenosa ter nosijo tudi enako odgovornost.

Komisija lahko v skladu z lastnimi pravili ta prenos pooblastil prekliče.

Za namene prvega pododstavka visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med delegacijami Unije in službami Komisije.

Člen 57

Navzkrižje interesov

1.   Finančni udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, reviziji ali kontroli proračuna, se vzdržijo vsakršnega dejanja, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije.

Kadar obstaja takšno tveganje, se zadevna oseba vzdrži takšnega dejanja in zadevo prepustiti odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, ki pisno potrdi, ali obstaja navzkrižje interesov. Zadevna oseba obvesti tudi svojega nadrejenega. Kadar navzkrižje interesov obstaja, zadevna oseba opusti vsa svoja dejanja v zadevi. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil osebno sprejme vse dodatne primerne ukrepe.

2.   Za namene odstavka 1, navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog finančnega udeleženca ali druge osebe iz odstavka 1, zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa s prejemnikom.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210, v katerih je opredeljeno vse, kar bi lahko pomenilo navzkrižje interesov, in postopek, ki ga je treba izvesti v takih primerih.

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 58

Načini izvrševanja proračuna

1.   Komisija izvršuje proračun na naslednje načine:

(a)

neposredno (v nadaljnjem besedilu: neposredno upravljanje), z lastnimi službami, vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah Unije pod nadzorom zadevnega vodje delegacije, v skladu s členom 56(2) ali prek izvajalskih agencij iz člena 62;

(b)

v okviru deljenega upravljanja z državami članicami (v nadaljnjem besedilu: deljeno upravljanje) ali

(c)

posredno (v nadaljnjem besedilu: posredno upravljanje), kadar to določa temeljni akt ali v primerih iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 54(2), s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna na:

(i)

tretje države ali organe, ki jih te imenujejo;

(ii)

mednarodne organizacije in njihove agencije;

(iii)

EIB in Evropski investicijski sklad;

(iv)

organe iz členov 208 in 209;

(v)

subjekte javnega prava;

(vi)

subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(vii)

subjekte zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva;

(viii)

osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V TEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu.

2.   Komisija v skladu s členom 317 PDEU ostaja odgovorna za izvrševanje proračuna ter Evropski parlament in Svet seznanja o dejavnostih subjektov in oseb, pooblaščenih v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena. Kadar sta pooblaščeni subjekt ali oseba opredeljena v temeljnem aktu, ocena finančnih posledic iz člena 31 vključuje popolno utemeljitev izbire tega subjekta ali osebe.

3.   Subjekti in osebe, pooblaščeni v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena, v celoti sodelujejo pri zaščiti finančnih interesov Unije. Sporazumi o prenosu pooblastil, sklenjeni s temi subjekti, Računskemu sodišču in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) zagotavljajo pravico do popolnega izvajanja svojih pristojnosti iz PDEU pri reviziji sredstev.

Komisija naloge izvrševanja proračuna poveri subjektom in osebam iz točke (c) odstavka 1 tega člena, pod pogojem, da obstajajo pregledni, nediskriminacijski, učinkoviti in uspešni postopki pregleda za dejansko izvajanje takih nalog.

4.   Vsi sporazumi o prenosu pooblastil se na njuno zahtevo posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.   Subjekti in osebe, pooblaščeni v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena, v skladu s členom 35(2) zagotovijo ustrezne naknadne letne objave informacij o prejemnikih. Komisijo se uradno obvesti o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem.

6.   Subjekti in osebe, pooblaščeni v skladu s točko (c) odstavka 1 nimajo statusa odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil.

7.   Komisija tretjim osebam ne poveri izvršilnih pooblastil, kadar taka pooblastila vključujejo možnost prostega preudarka v zvezi s političnimi odločitvami.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načinih izvrševanja proračuna, vključno z neposrednim upravljanjem, izvajanjem pooblastil, prenesenih na izvajalske agencije, in posebnimi določbami o posrednem upravljanju z mednarodnimi organizacijami, organi iz členov 208 in 209, subjekti javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, subjekti zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, in z osebami, pooblaščenimi za izvajanje določenih ukrepov SZVP.

Člen 59

Deljeno upravljanje z državami članicami

1.   Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na države članice. Komisija in države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. Pravila posameznih sektorjev vključujejo dopolnilne določbe.

2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi, upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

(a)

zagotovijo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo pravilno in učinkovito ter v skladu s pravili za posamezni sektor, ki se uporabljajo, in v ta namen v skladu z odstavkom 3 imenujejo in nadzirajo organe, odgovorne za upravljanje in kontrolo sredstev Unije;

(b)

preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije.

Da bi zaščitile finančne interese Unije, države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti ter v skladu s tem členom in zadevnimi pravili za posamezni sektor izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem. Poleg tega izterjajo tudi nepravilno plačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

Države članice prejemnikom naložijo učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, če to določajo pravila za posamezni sektor in posebne določbe nacionalne zakonodaje.

Komisija v okviru ocene tveganja in v skladu s pravili za posamezni sektor spremlja upravljavske in kontrolne sisteme, vzpostavljene v državah članicah. Komisija pri revizijskem delu spoštuje načelo sorazmernosti in upošteva stopnjo ocenjenega tveganja v skladu s pravili za posamezni sektor.

3.   V skladu z merili in postopki iz pravil za posamezni sektor države članice imenujejo organe na ustrezni ravni, ki so pristojni za upravljanje in kontrolo sredstev Unije. Taki organi lahko opravljajo tudi naloge, ki niso povezane z upravljanjem sredstev Unije, in lahko prenesejo nekatere od svojih nalog na druge organe.

Kadar odločajo o imenovanju organov, države članice lahko svojo odločitev utemeljijo s tem, ali so upravljavski in kontrolni sistemi v bistvu enaki kot tisti, ki so že veljali za prejšnje obdobje, in ali so slednji delovali uspešno.

Če rezultati revizije in kontrole pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril, opredeljenih v pravilih za posamezni sektor, države članice z uvedbo potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim s preklicem imenovanja v skladu s pravili za posamezni sektor.

Pravila za posamezni sektor določajo tudi vlogo Komisije v postopku, določenem v tem odstavku.

4.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3 tega člena:

(a)

vzpostavijo in zagotavljajo uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole ter zagotavljajo njegovo delovanje;

(b)

uporabljajo računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, celovite in zanesljive informacije;

(c)

posredujejo informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 5;

(d)

zagotavljajo naknadno objavo v skladu s členom 35(2). Vsaka obdelava osebnih podatkov je skladna z nacionalnimi izvedbenimi določbami Direktive 95/46/ES.

5.   Organi, imenovani v skladu z odstavkom 3, Komisiji do 15. februarja naslednjega proračunskega leta predložijo:

(a)

računovodske izkaze o odhodkih, ki so nastali v zadevnem referenčnem obdobju, kakor je opredeljeno v pravilih za posamezni sektor, pri izvajanju njihovih nalog in so bili predloženi Komisiji za povračilo. Ti računovodski izkazi vključujejo predhodno financiranje in zneske, v zvezi s katerimi potekajo postopki za izterjavo ali so bili ti postopki že zaključeni. Priložena jim je izjava o upravljanju, ki potrjuje, da po mnenju oseb, ki jim je poverjeno upravljanje skladov:

(i)

so te informacije ustrezno prikazane, celovite in točne,

(ii)

so bili izdatki uporabljeni za predvideni namen, opredeljen v pravilih za posamezni sektor,

(iii)

vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij;

(b)

letni povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave in razsežnosti napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, in sprejetimi ali načrtovanimi korektivnimi ukrepi.

Računovodskim izkazom iz točke (a) prvega pododstavka in povzetkom iz točke (b) prvega pododstavka je priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. To mnenje ugotavlja, ali računovodski izkazi prikazujejo verodostojno in pošteno sliko, ali so izdatki, za katere se od Komisije zahteva povračilo, zakoniti in pravilni ter ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno. Mnenje tudi navede, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavo o upravljanju iz točke (a) prvega pododstavka.

Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok 15. februarja izjemoma podaljša do 1. marca.

Države članice lahko na primerni ravni objavijo informacije iz tega odstavka.

Poleg tega lahko države članice posredujejo izjave, podpisane na ustrezni ravni, na podlagi informacij iz tega odstavka.

6.   Da bi zagotovila porabo sredstev v skladu s pravili, ki se uporabljajo, Komisija:

(a)

uporabi postopke za pravočasen pregled in potrditev obračunov imenovanih organov, pri čemer ugotavlja, ali so ti zaključni računi popolni, točni in verodostojni;

(b)

iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu s pravom, ki se uporablja;

(c)

prekine roke za plačila ali začasno ustavi plačila, kadar to določajo pravila za posamezni sektor.

Komisija delno ali v celoti prekliče prekinitev rokov za plačila oziroma začasno ustavitev plačil, potem ko država članica predloži svoje ugotovitve in takoj ko uvede vse potrebne ukrepe. Letno poročilo o dejavnostih iz člena 66(9) zajema vse obveznosti iz tega pododstavka.

7.   Pravila za posamezni sektor upoštevajo potrebe evropskih programov teritorialnega sodelovanja, zlasti glede vsebine izjav o upravljanju, postopka iz odstavka 3 in revizijske funkcije.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o deljenem upravljanju z državami članicami, vključno s sestavo registra organov, odgovornih za upravljanje in kontrolo sredstev Unije, ter ukrepi za širjenje praktičnih zgledov.

Člen 60

Posredno upravljanje

1.   Subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge izvrševanja proračuna v skladu s točko (c) člena 58(1), pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter zagotavljajo prepoznavnost delovanja Unije. Pri upravljanju sredstev Unije zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Unije, ki je enakovredna ravni, določeni v tej uredbi, pri čemer ustrezno upoštevajo:

(a)

naravo nalog, za katere so pooblaščeni, in zadevne zneske,

(b)

finančna tveganja,

(c)

raven zanesljivosti, ki izhaja iz njihovih sistemov, pravil in postopkov, skupaj z ukrepi, ki jih Komisija sprejme za nadzor in podporo opravljanja nalog, za katere so pooblaščeni.

2.   Da bi zaščitili finančne interese Unije, subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), v skladu z načelom sorazmernosti:

(a)

vzpostavijo in zagotovijo delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole;

(b)

uporabljajo računovodski sistem, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(c)

so predmet neodvisne zunanje revizije, ki jo v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi opravi revizijska služba, ki je funkcionalno neodvisna od zadevnega subjekta ali osebe;

(d)

uporabljajo ustrezna pravila in postopke za zagotavljanje financiranja iz sredstev Unije prek nepovratnih sredstev, javnih naročil in finančnih instrumentov;

(e)

v skladu s členom 35(2) zagotavljajo naknadno objavo informacij o prejemnikih;

(f)

zagotavljajo primerno varstvo osebnih podatkov, kot to določata Direktiva 95/46/ES in Uredba (ES) št. 45/2001.

Osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (viii) člena 58(1)(c), svoja finančna pravila sprejmejo s predhodnim soglasjem Komisije. Zahteve iz točk od (a) do (e) tega odstavka izpolnijo najpozneje šest mesecev po začetku svojega mandata. Kadar so ob koncu tega obdobja omenjene zahteve izpolnjene le delno, Komisija sprejme ustrezne popravne ukrepe za nadzor in pomoč pri izvajanju nalog, za katere so te osebe pooblaščene.

3.   Subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. V ta namen v skladu z načelom sorazmernosti izvajajo predhodne in naknadne kontrole, ki po potrebi vključujejo preglede reprezentativnih in/ali na tveganju temelječih vzorcev transakcij na kraju samem, s čimer zagotavljajo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo učinkovito in pravilno. Poleg tega izterjajo nepravilno plačane zneske in po potrebi v zvezi s tem začnejo pravni postopek.

4.   Komisija lahko začasno ustavi plačila subjektom in osebam, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), zlasti kadar so ugotovljene sistematične napake, zaradi katerih so vprašljive zanesljivost sistemov notranje kontrole zadevnega subjekta ali osebe ali zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij.

Ne glede na člen 92 lahko odgovorni odredbodajalec v celoti ali delno prekine plačila takim subjektom ali osebam zaradi nadaljnjega preverjanja, če:

(i)

odgovorni odredbodajalec dobi informacije, ki kažejo na pomembno pomanjkljivost v delovanju sistema notranje kontrole, ali informacije, da so izdatki, ki jih je potrdil zadevni subjekt ali oseba, povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena;

(ii)

je prekinitev potrebna, da se prepreči znatna škoda za finančne interese Unije.

5.   Brez poseganja v odstavek 7 subjekti in osebe, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), Komisiji predložijo:

(a)

poročilo o izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni;

(b)

svoje računovodske izkaze o odhodkih, nastalih pri izvajanju nalog, za katere so pooblaščeni. Tem računovodskim izkazom je priložena izjava o upravljanju, ki potrjuje, da po mnenju oseb, ki jim je poverjeno upravljanje skladov:

(i)

so te informacije ustrezno prikazane, celovite in točne,

(ii)

so bili odhodki uporabljeni za predvideni namen, opredeljen v sporazumih o prenosu pooblastil oziroma v zadevnih pravilih za posamezni sektor, kadar je ustrezno,

(iii)

vzpostavljeni kontrolni sistemi zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij;

(c)

povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave in razsežnosti napak ter slabosti ugotovljenih v sistemih ter sprejetih in načrtovanih korektivnih ukrepov.

Dokumentom iz prvega pododstavka je priloženo mnenje neodvisnega revizijskega organa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revizijskega poročanja. To mnenje ugotavlja, ali računovodski izkazi prikazujejo verodostojno in pošteno sliko, ali vzpostavljeni kontrolni sistemi delujejo pravilno in ali so z izkazi povezane transakcije zakonite in pravilne. Mnenje tudi navaja, ali se je pri revizijskem delu pojavil dvom o trditvah v izjavo o upravljanju iz točke (b) prvega pododstavka.

Dokumenti iz prvega pododstavka se predložijo Komisiji najpozneje 15. februarja naslednjega proračunskega leta. Mnenje iz drugega pododstavka se predloži Komisiji najpozneje 15. marca.

Obveznosti iz tega odstavka ne posegajo v sporazume, sklenjene z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami. Taki sporazumi za te mednarodne organizacije in tretje države vključujejo najmanj obveznost, da Komisiji vsako leto predložijo izjavo, s katero potrdijo, da je bil v zadevnem proračunskem letu prispevek Unije porabljen in obračunan v skladu z zahtevami iz odstavka 2 ter z obveznostmi, določenimi v takih sporazumih.

6.   Brez poseganja v odstavek 7 Komisija:

(a)

nadzira, ali te osebe in subjekti izpolnjujejo svoje obveznosti, zlasti z opravljanjem revizij in ocen izvajanja programa;

(b)

uporablja postopke za pravočasen pregled in potrditev obračunov pooblaščenih subjektov in oseb, s čimer zagotavlja, da so računovodski izkazi popolni, točni in verodostojni;

(c)

iz financiranja s sredstvi Unije izključi plačila, ki niso bila izvedena v skladu s pravili, ki se uporabljajo.

7.   Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za prispevke Unije za subjekte, za katere se uporablja ločen postopek razrešnice v skladu s členom 208.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o posrednem upravljanju, vključno z določitvijo pogojev pri posrednem upravljanju, v skladu s katerim so sistemi, pravila in postopki za subjekte in osebe enakovredni tistim, ki jih uporablja Komisija, izjavami o upravljanju in skladnosti, ter postopki pregleda in potrditve računovodskih izkazov ter iz financiranja Unije izključeni odhodki, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili, ki se uporabljajo.

Člen 61

Predhodno preverjanje in sporazumi o prenosu pooblastil

1.   Preden Komisija opravljanje nalog izvrševanja proračuna poveri subjektom ali osebam v skladu s točko (c) člena 58(1), pridobi dokaze, da so zahteve iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 60(2) izpolnjene.

Kadar se sistemi ali pravila subjekta ali osebe, ki so mu poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1) ali postopki, ki se nanašajo na upravljanje sredstev Unije, za katero so pooblaščeni, bistveno spremenijo, zadevni subjekt ali oseba Komisijo nemudoma obvesti o tem. Komisija pregleda sporazume o prenosu pooblastil, sklenjene z zadevnim subjektom ali osebo, da zagotovi nadaljnje izpolnjevanje zahtev iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 60(2).

2.   Če pooblaščeni subjekt ni opredeljen v temeljnem aktu, ga Komisija izbere v okviru ene izmed kategorij, navedenih v točkah (ii), (v), (vi) in (vii) člena 58(1)(c), pri čemer ustrezno upošteva naravo nalog, za opravljanje katerih namerava pooblastiti zadevne subjekte, pa tudi njihove izkušnje ter poslovno in finančno sposobnost. Izbira je pregledna, objektivno utemeljena in ne povzroča navzkrižja interesov.

3.   V sporazumih o prenosu pooblastil, se določijo zahteve iz točk (a) do (d) prvega pododstavka člena 60(2). Sporazumi o prenosu pooblastil jasno opredeljujejo naloge, prenesene na subjekt, ter vsebujejo zavezo zadevnih subjektov ali oseb, da bodo izpolnjevale obveznosti iz točk (e) in (f) prvega pododstavka člena 60(2), ter da se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila navzkrižje interesov.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predhodnem ocenjevanju pravil in postopkov v okviru posrednega upravljanja ter vsebino sporazumov o prenosu pooblastil.

Člen 62

Izvajalske agencije

1.   Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Unije ali njegovega dela v njenem imenu in na njeno odgovornost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (16). Izvajalske agencije se ustanovijo s sklepom Komisije in so pravne osebe v skladu s pravom Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o izvajanju pooblastil, prenesenih na izvajalske agencije.

2.   Direktor izvajalske agencije izvršuje ustrezne odobritve za poslovanje v okviru neposrednega upravljanja.

Člen 63

Omejitve pri prenosu pooblastil

1.   Komisija nalog v zvezi z izvrševanjem sredstev Unije, vključno s plačili in izterjavo, ne prenese na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen v primerih iz točk (v), (vi) in (vii) člena 58(1)(c) ali v posebnih primerih, v katerih:

(i)

je treba zadevna plačila izvršiti prejemnikom, ki jih določi Komisija;

(ii)

veljajo pogoji in zneski, ki jih določi Komisija; in

(iii)

subjekt ali organ, ki izvršuje plačila, ne deluje po prostem preudarku.

2.   Komisija lahko na zunanje zasebne subjekte ali organe, ki ne opravljajo javne storitve, s pogodbo prenese naslednje naloge: tehnično strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o prenosu nalog na določene zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu s pravili za oddajo javnih naročil iz naslova V prvega dela.

POGLAVJE 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 64

Ločitev nalog

1.   Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pravicah in dolžnostih vseh finančnih udeležencev.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 65

Odredbodajalec

1.   Vsaka institucija opravlja naloge odredbodajalca.

2.   Za namene tega naslova se izraz "uslužbenci" nanaša na osebe, za katere veljajo kadrovski predpisi.

3.   Vsaka institucija v skladu s pogoji v svojem poslovniku naloge odredbodajalca prenese na uslužbence na ustrezni ravni. V svojih notranjih upravnih pravilih določi uslužbence, na katere prenese te naloge, obseg prenesenih pooblastil in ali lahko osebe, na katere se pooblastila prenesejo, pooblastila prenesejo naprej.

4.   Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali prenesejo naprej samo na uslužbence.

5.   Odgovorni odredbodajalci delujejo samo v mejah, ki jih določa instrument o prenosu ali nadaljnjem prenosu pooblastil. Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomaga en ali več zaposlenih, ki je v okviru svojih pristojnosti pooblaščen za izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

6.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), je Komisija kot pristojna institucija odgovorna za določanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje njihovih nalog in odgovornosti v vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. Komisija o tem hkrati obvesti visokega predstavnika.

7.   Odgovornemu odredbodajalcu lahko pomagajo uslužbenci v njegovi pristojnosti, ki so jim bile dodeljene določene naloge, potrebne za izvrševanje proračuna in pripravo finančnih in poslovodnih informacij. Za uslužbence, ki pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil, se uporablja člen 57.

8.   Vsaka institucija obvesti Računsko sodišče, Evropski parlament in Svet o imenovanju in razrešitvi odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, notranjih revizorjev in računovodij ter o vseh notranjih pravilih, ki jih sprejme v zvezi s finančnimi zadevami.

9.   Vsaka institucije obvesti Računsko sodišče o imenovanju skrbnikov računov izločenih sredstev ter o odločitvah o prenosu pooblastil v skladu s členom 69(1) in členom 70.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pomoči odgovornim odredbodajalcem ter o notranjih določbah o prenosu pooblastil.

Člen 66

Pooblastila in dolžnosti odredbodajalca

1.   Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

2.   Za namene odstavka 1 odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v skladu s členom 32 in minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov vzpostavi organizacijsko strukturo in sisteme notranje kontrole, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog. Vzpostavitev take strukture in sistemov temelji na celoviti analizi tveganj, pri kateri se upošteva njihova stroškovna učinkovitost.

3.   Za izvrševanje izdatkov odgovoren odredbodajalec prevzema proračunske in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter sprejme predhodne ukrepe za izvrševanje odobritev.

4.   Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

5.   Za vsako dejavnost se izvede vsaj predhodna kontrola njenih operativnih in finančnih vidikov, ki temelji na pregledu dokumentacije in razpoložljivih rezultatih že opravljenih kontrol.

Predhodne kontrole obsegajo začetek in preverjanje dejavnosti.

Posamezne transakcije ne smejo preverjati zaposleni, ki so začeli dejavnost. Zaposleni, ki izvajajo preverjanje, niso podrejeni zaposlenim, ki so začeli dejavnost.

6.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko vzpostavi naknadne kontrole za preverjanje dejavnosti, ki so po predhodnih kontrolah že bile odobrene. Take kontrole se lahko izvajajo na naključnih vzorcih glede na tveganje.

Predhodnih kontrol ne opravljajo zaposleni, ki so odgovorni za naknadne kontrole. Zaposleni, odgovorni za naknadne kontrole, niso podrejeni zaposlenim, ki so odgovorni za predhodne kontrole.

Kadar odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil izvaja naknadne finančne revizije upravičencev kot naknadne kontrole, so povezana revizijska pravila jasna, dosledna in pregledna, ter spoštujejo pravice Komisije in revidirancev.

7.   Zaposleni, pristojni za kontrolo upravljanja finančnih dejavnosti, so primerno strokovno usposobljeni. Upoštevajo poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme vsaka institucija.

8.   Če zaposleni, ki sodeluje pri finančnem upravljanju in kontroli transakcij, meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega upravljanja ali strokovnimi pravili, ki jih mora ta zaposleni upoštevati, obvesti svojega nadrejenega. Če zaposleni to naredi v pisni obliki, mu nadrejeni odgovori v pisni obliki. Če nadrejeni ne ukrepa ali potrdi prvotno odločitev oziroma navodila, zaposleni pa oceni, da ta potrditev ni ustrezen odgovor na njegove pomisleke, zaposleni pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil. Če ta odredbodajalec ne ukrepa, zaposleni o tem pisno obvesti zadevno komisijo iz člena 73(6).

V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije, zaposleni obvesti organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja. Pogodbe z zunanjimi revizorji, ki opravljajo revizije finančnega poslovodenja Unije, določajo, da mora zunanji revizor odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil obvestiti o sumu nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovali interesom Unije.

9.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, vključno z rezultati kontrol, ter v katerem izjavi, če ni v pridržkih v zvezi z opredeljenimi področji prihodkov in odhodkov določeno drugače, da ima razumno zagotovilo, da:

(a)

informacije v poročilu predstavljajo resnično in pošteno sliko dejanskega stanja;

(b)

so bila sredstva, namenjena za dejavnosti, opisane v poročilu, porabljena za nameravani namen in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(c)

vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

Poročilo o dejavnostih opisuje rezultate poslovanja glede na zastavljene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo zagotovljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost sistemov notranje kontrole, vključno s splošno oceno stroškovne učinkovitosti kontrol.

Komisija vsako leto najpozneje 15. junija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje povzetek letnih poročil o dejavnostih za predhodno leto. Letna poročila o dejavnostih, ki jih pripravi vsak odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, se dajo na voljo tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predhodnih in naknadnih kontrolah, hranjenju dokazil, kodeksu o strokovnem ravnanju, neukrepanju odredbodajalca, posredovanju informacij računovodji ter poročilih o postopkih s pogajanji.

Člen 67

Pooblastila in dolžnosti vodij delegacij Unije

1.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), tesno sodelujejo s Komisijo glede pravilnega izvrševanja sredstev, da se zagotovijo zlasti zakonitost in pravilnost finančnih transakcij, spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja pri upravljanju sredstev in učinkovita zaščita finančnih interesov Unije.

V skladu s tem sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev situacij, ki bi lahko ogrozile odgovornost Komisije v zvezi z izvrševanjem proračuna, za katerega so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter navzkrižja prednostnih nalog, ki lahko vpliva na izvajanje nalog finančnega poslovodenja, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Kadar nastane vrsta situacije ali navzkrižja iz drugega pododstavka, vodje delegacij Unije o tem nemudoma obvestijo odgovorne generalne direktorje Komisije in ESZD. Ti generalni direktorji sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev razmer.

2.   Če se vodje delegacij Unije znajdejo v situaciji iz člena 66(8), se obrnejo na posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ustanovljeno v skladu s členom 73(6). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, o tem obvestijo organe in telesa, imenovane na podlagi zakonodaje, ki se uporablja.

3.   Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), poročajo svojemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, tako da lahko ta vključi njihova poročila v svoje letno poročilo o dejavnostih iz člena 66(9). Poročila vodij delegacij Unije vključujejo informacije o učinkovitosti in uspešnosti notranjih sistemov kontrole, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa, ter izjavo o zanesljivosti v skladu s tretjim pododstavkom člena 73(5). Ta poročila se priložijo k letnemu poročilu o dejavnostih, ki ga pripravi odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil, in se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno.

Vodje delegacij Unije polno sodelujejo z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije. V zvezi s tem se lahko od njih zahteva, da se udeležujejo sej ustreznih organov in pomagajo odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil.

4.   Vodje delegacij Unije, ki delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), odgovorijo na vsako zahtevo odredbodajalca Komisije na podlagi prenosa pooblastil na zahtevo Komisije ali, v zvezi z razrešnico, na zahtevo Evropskega parlamenta.

5.   Komisija zagotovi, da zaradi nadaljnjega prenosa pooblastil ni oviran postopek razrešnice na podlagi člena 319 PDEU.

Oddelek 3

Računovodja

Člen 68

Pooblastila in dolžnosti računovodje

1.   Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

(a)

pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prihodkov in izterjavo zneskov, ugotovljenih kot terjatve;

(b)

pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu z naslovom IX prvega dela;

(c)

vodenje poslovnih knjig v skladu z naslovom IX prvega dela;

(d)

določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira v skladu z naslovom IX prvega dela;

(e)

določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih odredi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij; v zvezi s tem ima računovodja pooblastilo, da lahko kadar koli preveri skladnost z merili za potrjevanje;

(f)

vodenje zakladništva.

Odgovornost računovodje ESZD se nanaša le na oddelek proračuna za ESZD, ki ga izvršuje ESZD. Računovodja Komisije ostaja odgovoren za celoten oddelek proračuna za Komisijo, vključno z računovodskimi operacijami, ki se nanašajo na odobritve, za katera so pristojni vodje delegacij Unije na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Računovodja Komisije ob upoštevanju člena 213 deluje tudi kot računovodja ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD.

2.   Računovodja Komisije je odgovoren za določitev računovodskih pravil in usklajenega kontnega okvira v skladu z naslovom IX prvega dela.

3.   Računovodja od odredbodajalcev pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki dajejo resnično sliko finančnega stanja institucij in izvrševanja proračuna. Odredbodajalci jamčijo za zanesljivost teh informacij.

4.   Preden institucija ali organ iz člena 208 sprejme zaključni račun, ga računovodja potrdi, s čimer potrdi tudi, da ima razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resničen in pošten odraz finančnega stanja institucije ali organa iz člena 208.

V ta namen računovodja preveri, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143 in računovodskimi postopki iz točke (d) odstavka 1 tega člena ter da so v zaključnem računu upoštevani vsi prihodki in odhodki.

Odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil posredujejo vse informacije, ki jih računovodja potrebuje, da lahko opravi svoje naloge.

Odredbodajalci ostajajo v celoti odgovorni za pravilno uporabo sredstev, ki jih upravljajo, zakonitost in pravilnost odhodkov pod njihovo kontrolo ter celovitost in točnost informacij, posredovanih računovodji.

5.   Računovodja je pooblaščen za preverjanje prejetih informacij in izvajanje kakršnih koli nadaljnjih preverjanj, ki so po njegovem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa.

Računovodja po potrebi izrazi pridržke ter natančno obrazloži naravo in obseg takšnih pridržkov.

6.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, je za upravljanje gotovine in gotovini podobnih sredstev pooblaščen le računovodja. Računovodja je odgovoren tudi za njihovo hrambo.

7.   V okviru izvajanja programa ali ukrepa se lahko odprejo fiduciarni računi v imenu Komisije, tako da jih lahko upravlja subjekt, pooblaščen na podlagi točk (ii), (iii), (v) ali (vi) člena 58(1)(c).

Taki računi se odprejo na odgovornost odredbodajalca, ki je pristojen za izvajanje programa ali ukrepa, s soglasjem računovodje Komisije.

Taki računi se upravljajo na odgovornost odredbodajalca.

8.   Računovodja Komisije določi pravila za odprtje, vodenje in zaprtje fiduciarnih računov ter njihovo uporabo.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pooblastilih in dolžnostih odredbodajalca, vključno z njegovim imenovanjem in razrešitvijo, njegovim mnenjem o računovodskem sistemu in sistemu vodenja evidenc o premoženju, vodenjem zakladništva in bančnih računov, pooblastili za podpisovanje, vodenjem stanja na računu, prerazporeditvami in menjalnimi posli, metodami plačil, dokumenti pravnega subjekta in hranjenjem dokazil.

Člen 69

Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

1.   Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog nekatere naloge prenese na podrejene.

Akt o prenosu pooblastil določa te naloge.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o osebah, pooblaščenih za vodenje računov v lokalni enoti.

Oddelek 4

Skrbnik računa izločenih sredstev

Člen 70

Računi izločenih sredstev

1.   Za pobiranje prihodkov, ki niso lastna sredstva, in za plačilo majhnih zneskov, kot so določeni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, se lahko vzpostavijo računi izločenih sredstev.

Toda na področju pomoči za krizno upravljanje in ukrepov v okviru humanitarne pomoči v smislu člena 128 se lahko računi izločenih sredstev uporabijo brez vsakršnih omejitev višine zneska, pri tem pa se upošteva višina odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto.

2.   Sredstva na računu izločenih sredstev zagotavlja računovodja institucije, zanje pa so odgovorni skrbniki računov izločenih sredstev, ki jih imenuje računovodja institucije.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s pogoji za račune izločenih sredstev, vključno z najvišjimi zneski, ki jih lahko izplačajo skrbniki teh računov, in pravili za zunanje ukrepe, vključno s pravili za izbiro skrbnikov računov izločenih sredstev, zagotavljanjem sredstev na računih izločenih sredstev, preverjanjem, ki ga opravljajo odredbodajalci in računovodje, ter spoštovanjem postopkov javnih naročil. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o ustvarjanju računov izločenih sredstev in skrbniki teh računov v delegacijah Unije.

POGLAVJE 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 71

Preklic prenosa pooblastil in začasni preklic dolžnosti, prenesenih na finančne udeležence

1.   Odgovornim odredbodajalcem lahko organ, ki jih je imenoval, kadar koli dokončno ali začasno prekliče prenos ali nadaljnji prenos pooblastil.

2.   Računovodjo ali skrbnike računov izločenih sredstev, ali oboje lahko kadar koli začasno ali dokončno odstavi organ, ki jih je imenoval.

3.   Ta člen ne posega v noben disciplinski ukrep zoper finančne udeležence iz odstavkov 1 in 2.

Člen 72

Odgovornost odredbodajalca za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

1.   To poglavje ne posega v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko finančni udeleženci iz člena 71 v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, in veljavnih določbah glede zaščite finančnih interesov Unije ter glede boja proti korupciji, v kateri sodelujejo uradniki Unije ali uradniki držav članic.

2.   Brez poseganja v člene 73, 74 in 75 te uredbe, vsak odgovorni odredbodajalec, računovodja ali skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Unije, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, zlasti OLAF.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odgovornosti odredbodajalcev, računovodij in skrbnikov računov izločenih sredstev v primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odgovorne odredbodajalce

Člen 73

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

1.   Odgovorni odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi.

2.   Obveznost plačila odškodnine se uporablja zlasti če odgovorni odredbodajalec bodisi namerno ali iz hude malomarnosti:

(a)

pri določanju, katere upravičene zneske je treba izterjati, izdajanju nalogov za izterjavo, prevzemanju obveznosti za odhodke ali podpisovanju nalogov za plačilo ne ravna v skladu s to uredbo ali delegiranim aktom, sprejetim na podlagi te uredbe;

(b)

ne pripravi dokumenta o ugotovitvi terjatve, ne izda naloga za izterjavo ali ga izda prepozno ali prepozno izda nalog za plačilo, zaradi česar lahko tretje osebe vložijo civilno tožbo zoper institucijo.

3.   Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel pooblastila. Če organ, ki je nanj prenesel pooblastila, odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil da utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

4.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil v okviru svoje službe odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil ostane odgovoren za učinkovitost in uspešnost notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

5.   V primeru nadaljnjega prenosa pooblastil na vodje delegacij Unije je odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odgovoren za določanje vzpostavljenih notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemov, kakor tudi njihovo učinkovitost in uspešnost. Vodje delegacij Unije so odgovorni za ustrezno vzpostavitev in delovanje teh sistemov v skladu z navodili odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil ter za upravljanje sredstev in poslov, ki jih v okviru svoje odgovornosti izvajajo znotraj delegacije Unije. Preden prevzamejo svoje dolžnosti, opravijo posebne tečaje usposabljanja s področja nalog in pristojnosti odredbodajalcev ter izvrševanja proračuna.

Vodje delegacij Unije poročajo o svojih nalogah na podlagi prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 67(3).

Vodje delegacij Unije vsako leto odredbodajalcu Komisije na podlagi prenosa pooblastil predložijo izjavo o zanesljivosti o notranjih upravljavskih in kontrolnih sistemih, vzpostavljenih v njihovih delegacijah, pa tudi o upravljanju poslov, ki jih opravljajo na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ter o njihovih rezultatih, da lahko odredbodajalec pripravi izjavo o zanesljivosti iz člena 66(9).

6.   Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti ali sodeluje v skupni komisiji, ki jo ustanovi več institucij. Komisije delujejo neodvisno in ugotavljajo, ali je prišlo do finančne nepravilnosti in kakšne naj bodo morebitne posledice.

Na podlagi mnenja te komisije se institucija odloči, ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

7.   Kadar vodje delegacij Unije delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu s členom 56(2), je posebna komisija za finančne nepravilnosti, ki jo ustanovi Komisija v skladu z odstavkom 6 tega člena, pristojna v zadevah iz člena 56(2).

Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu, visokemu predstavniku in odredbodajalcu Komisije na podlagi prenosa pooblastil, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Na podlagi mnenja posebne komisije za finančne nepravilnosti lahko Komisija od visokega predstavnika zahteva, da kot organ za imenovanje začne postopek zoper odredbodajalce na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine, če nepravilnosti zadevajo pooblastila Komisije, ki so jim bila dodeljena na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil. V takem primeru visoki predstavnik uvede ustrezne ukrepe skladno s kadrovskimi predpisi za uveljavitev sklepov o disciplinskih ukrepih ali plačilu odškodnine, kakor priporoča Komisija.

Države članice v celoti podpirajo Unijo pri uveljavljanju kakršne koli odgovornosti v skladu s členom 22 kadrovskih predpisov za začasne uslužbence, za katere se uporablja točka (e) člena 2 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa pooblastil, vključno s potrditvijo navodil in vlogo komisije za finančne nepravilnosti.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in skrbnike računov izločenih sredstev

Člen 74

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

1.   Računovodja je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Računovodja je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a)

izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b)

neupravičeno spremeni bančni račun ali poštni žiro račun;

(c)

izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali nalogom za plačilo;

(d)

ne pobere zapadlih prihodkov.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odgovornosti računovodij, če pride do drugih oblik kršitev.

Člen 75

Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

1.   Skrbnik računa izločenih sredstev je disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Skrbnik računa izločenih sredstev je zlasti lahko odgovoren za katero koli od naslednjih oblik kršitev, ki jih stori:

(a)

izgubi ali poškoduje sredstva, premoženje ali dokumente, ki jih hrani;

(b)

ne more predložiti ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c)

izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d)

ne pobere zapadlih prihodkov.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odgovornosti skrbnikov računov izločenih sredstev, če pride do drugih oblik kršitev.

POGLAVJE 5

Prihodki

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na voljo

Člen 76

Lastna sredstva

1.   Načrt prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa 2007/436/ES, Euratom se v proračun vpiše v eurih. Načrt prihodkov se da na voljo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o lastnih sredstvih.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 77

Ocena terjatev

1.   Ko odgovorni odredbodajalec dobi zadostne in zanesljive informacije v zvezi z ukrepom ali stanjem, ki ima lahko za posledico znesek, ki se dolguje Uniji, pripravi oceno terjatev.

2.   Odgovorni odredbodajalec prilagodi oceno terjatev, takoj ko dobi informacije o dogodku, ki spreminja ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila ocena terjatev pripravljena.

Kadar odgovorni odredbodajalec za ukrep ali stanje, zaradi katerega je bila prej pripravljena ocena terjatev, izda nalog za izterjavo, to oceno terjatev ustrezno prilagodi.

Če je znesek v nalogu za izterjavo enak znesku prvotne ocene terjatev, se ocena terjatev zmanjša na nič.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na voljo zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu 2007/436/ES, Euratom, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o oceni terjatev.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 78

Ugotovitev terjatev

1.   Ugotovitev terjatev je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa pooblastil:

(a)

preveri, da dolg obstaja;

(b)

določi ali preveri nedvoumnost in znesek dolga;

(c)

preveri pogoje, pod katerimi dolg zapade v plačilo.

2.   Lastna sredstva, dana na voljo Komisiji, in vsaka zapadla terjatev v fiksnem znesku, ki se potrdi kot nedvoumna, se ugotovijo z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3.   Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o ugotovitvi terjatev, vključno s postopkom in dokazili, ter o zamudnih obrestih.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 79

Odobritev izterjatve

1.   Odobritev izterjave je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja terjatev, ki jo je ugotovil ta odgovorni odredbodajalec.

2.   Institucija lahko s sklepom, ki je izvršljiv v smislu člena 299 PDEU, formalno ugotovi terjatev do oseb, ki niso države članice.

Komisija lahko v izjemnih okoliščinah, če je to potrebno zaradi učinkovite in pravočasne zaščite finančnih interesov Unije, sprejme takšen izvršljiv sklep v imenu drugih institucij na njihovo zahtevo za zahtevke, povezane z uslužbenci, za katere se uporabljajo kadrovski predpisi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o izdaji naloga za izterjavo.

Oddelek 5

Izterjava

Člen 80

Pravila o izterjavi

1.   Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Odredbodajalec pri tem ravna s potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da Unija prejme svoje prihodke in da so pravice Unije varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, kot jih ima Unija do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Unije. Takšni zahtevki so nedvoumni, v fiksnem znesku in zapadli.

2.   Kadar se namerava odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil odpovedati ali delno odpovedati izterjavi ugotovljene terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o odpovedi se utemelji. Odredbodajalec lahko pooblastilo za odločitev o odpovedi prenese.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev. Delna razveljavitev določene terjatve ne pomeni, da se Unija odpoveduje določeni upravičenosti.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načinu izterjave, vključno z izterjavo s pobotom, postopku izterjave, če dolžnik dolga ne plača prostovoljno, podaljšanju plačilnega roka, izterjavi glob in drugih kazni, odpovedi izterjave ter razveljavitvi ugotovljene terjatve.

3.   Države članice so predvsem odgovorne za izvajanje kontrol in revizij ter izterjavo nepravilno porabljenih zneskov, kot določajo pravila za posamezne sektorje. Nepravilnosti, ki jih države članice odkrijejo in odpravijo same, Komisija izvzame pri finančnih popravkih glede teh nepravilnosti.

4.   Komisija uporabi finančne popravke za države članice, da bi iz financiranja Unije izključila odhodke, ki niso v skladu s pravom, ki se uporablja. Komisija finančne popravke utemelji na odkritih nepravilno porabljenih zneskih in finančnih posledicah za proračun. Kadar takih zneskov ni mogoče natančno opredeliti, lahko Komisija uporabi ekstrapolirane ali pavšalne popravke v skladu s pravili za posamezni sektor.

Komisija pri določanju zneska finančnega popravka upošteva naravo in resnost kršitve zakonodaje, ki se uporablja, in finančnih posledic za proračun, tudi v primerih pomanjkljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Merila za določanje finančnih popravkov in postopek, ki se uporabljajo, se lahko opredelijo v pravilih za posamezni sektor.

5.   Metodologija za uporabo ekstrapoliranih ali pavšalnih popravkov se določi v skladu s pravili za posamezni sektor, da se Komisiji omogoči zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 81

Zastaralni rok

1.   Brez poseganja v določbe posebnih predpisov in uporabo Sklepa 2007/436/ES, Euratom, velja za upravičenosti Unije do tretjih oseb in upravičenosti tretjih oseb do Unije zastaralni rok pet let.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o zastaralnem roku.

Člen 82

Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah

V primeru postopkov zaradi plačilne nesposobnosti se pravice Unije obravnavajo z enako prednostjo kot pravice enake narave nacionalnih javnih organov v državah članicah, v katerih potekajo postopki izterjave.

Člen 83

Globe in denarne kazni, ki jih naloži Komisija, ter ustrezne obresti

1.   Zneski iz glob, denarnih kazni in sankcij ter ustreznih obresti ali drugih prihodkov od njih se v prihodkih proračuna ne evidentirajo, dokler lahko Sodišče Evropske unije razveljavi sklep, s katerim so bile naložene.

2.   Zneski iz odstavka 1 se evidentirajo kot prihodek proračuna, takoj ko je mogoče, najpozneje pa v letu, ki sledi letu, v katerem so bila izčrpana vsa pravna sredstva. Zneski, ki jih je treba na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije vrniti subjektu, ki jih je vplačal, se ne evidentirajo kot prihodek proračuna.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o prejemkih iz naslova glob, denarnih kazni in ustreznih obresti.

POGLAVJE 6

Odhodki

Člen 84

Sklepi o financiranju

1.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2.   Razen v primeru odobritev, ki jih je mogoče izvršiti brez temeljnega akta v skladu s točko (e) prvega pododstavka člena 54(2), institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred prevzemom obveznosti za odhodke sprejmejo sklep o financiranju.

3.   V sklepu o financiranju iz odstavka 2 so opredeljeni zasledovani cilj, pričakovani rezultati, način izvajanja in celotni znesek financiranja. Vsebuje tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, in navedbo zneskov, dodeljenih za posamezni ukrep, ter okvirni časovni razpored izvajanja.

V primeru posrednega upravljanja sklep o financiranju opredeljuje tudi subjekt ali osebo, ki so mu poverjene naloge izvrševanja proračuna v skladu s točko (c) člena 58(1), merila za izbor subjekta ali osebe ter naloge, za katere je ta oseba ali subjekt pooblaščena.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210a v zvezi s podrobnimi pravili o sklepih o financiranju.

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za odhodke

Člen 85

Vrste obveznosti

1.   Prevzem proračunske obveznosti je postopek, s katerim se rezervirajo odobritve za pokritje poznejših plačil, ki so potrebne za izpolnitev pravnih obveznosti.

Prevzem pravne obveznosti je dejanje, s katerim odredbodajalec prevzame ali določi obveznost, ki ima finančne posledice.

Proračunske obveznosti in pravne obveznosti prevzame isti odredbodajalec, razen v ustrezno utemeljenih primerih iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o vrsti obveznosti, prevzemu celotne obveznosti, enotnosti podpisa in upravnih odhodkih, ki jih krijejo začasne obveznosti.

3.   Proračunske obveznosti spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(a)

posamezna: proračunska obveznost je posamezna, kadar sta upravičenec in višina odhodka znana;

(b)

celotna: proračunska obveznost je celotna, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni znan;

(c)

začasna: proračunska obveznost je začasna, kadar je namenjena za pokrivanje odhodkov iz člena 170ali rutinskih upravnih odhodkov in bodisi znesek bodisi končni prejemniki še niso dokončno znani.

4.   Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, ali se nanašajo na upravne odhodke.

Člen 86

Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti

1.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči odhodek v breme proračuna, odgovorni odredbodajalec prevzame proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb ali prerazporedi sredstva v skrbniški sklad na podlagi člena 187.

2.   Obveznost, da se proračunska obveznost prevzame pred pravno obveznostjo, kot je določeno v odstavku 1, se ne uporablja za pravne obveznosti, sprejete po razglasitvi kriznih razmer v okviru načrta neprekinjenega poslovanja, v skladu s postopki, ki jih Komisija ali katera koli druga institucija sprejme v okviru svoje upravne avtonomije.

3.   V primeru humanitarne pomoči, civilne zaščite in pomoči za krizno upravljanje se obveznost iz odstavka 1, ne uporablja, če je za učinkovito posredovanje Unije potrebno, da Unija takoj prevzame pravne obveznosti do tretjih oseb in predhoden prevzem posamezne proračunske obveznosti ni mogoč. Proračunska obveznost se prevzame takoj po prevzemu pravne obveznosti do tretjih oseb.

4.   Ob upoštevanju posebnih določb iz naslova IV drugega dela celotne proračunske obveznosti zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n + 1.

Ob upoštevanju členov 85(4) in 203(2) se posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno proračunsko obveznost, prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec sprosti neporabljene proračunske obveznosti.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih proračunskih obveznosti, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne proračunske obveznosti.

5.   Za evidentirane proračunske in pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, razen v primeru odhodkov za zaposlene.

Kateri koli deli takih obveznosti, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se sprostijo v skladu s členom 15.

Znesek proračunske obveznosti, ki ustreza pravni obveznosti, za katero v obdobju dveh let od podpisa pravne obveznosti ni bilo izvršeno nobeno plačilo v smislu člena 90, se sprosti, razen kadar se ta znesek nanaša na sporne zadeve, ki jih obravnavajo sodišča ali arbitražni organi, ali kadar obstajajo posebne določbe v pravilih za posamezni sektor.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o proračunskih in pravnih obveznostih, vključno z evidentiranjem posameznih obveznosti.

Člen 87

Preverjanje, ki se uporablja za prevzem obveznosti

1.   Pri prevzemanju proračunske obveznosti odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a)

odhodek bremeni ustrezno proračunsko postavko;

(b)

so odobritve na voljo;

(c)

je odhodek skladen s Pogodbami, proračunom, to uredbo, delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe in vsemi akti, sprejetimi na podlagi Pogodb, ter katerimi koli drugimi predpisi;

(d)

se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja. Ustreznost plačil predhodnega financiranja, njegovi zneski in časovni načrt plačil so sorazmerni z načrtovanim trajanjem ukrepa, napredkom pri njegovem izvajanju in finančnimi tveganji, povezanimi s takim predhodnim financiranjem.

2.   Pri evidentiranju pravnih obveznosti s fizičnim ali elektronskim podpisom odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a)

je obveznost pokrita z ustrezno proračunsko obveznostjo;

(b)

je odhodek pravilen in skladen s Pogodbami, proračunom, to uredbo, delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s to uredbo in vsemi akti, sprejetimi v skladu s Pogodbami ter katerimi koli drugimi predpisi;

(c)

se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o preverjanju, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti.

Oddelek 2

Potrditev odhodkov

Člen 88

Potrditev odhodkov

1.   Potrditev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec:

(a)

preveri, da je upnik upravičen do zneska;

(b)

določi ali preveri nedvoumnost in znesek zahtevka;

(c)

preveri pogoje, v skladu s katerimi plačilo zapade.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o potrjevanju odhodkov, vključno z zaznamkom "odobreno za plačilo" pri odhodkih za plače ter vmesnih plačilih in plačilih razlike pri javnih naročilih in nepovratnih sredstvih, zaznamkom "potrjujem pravilnosti" pri predhodnem financiranju ter obrazci "odobreno za plačilo" in "potrjujem pravilnost".

Oddelek 3

Odobritev odhodkov

Člen 89

Odobritev odhodkov

1.   Odobritev odhodkov je dejanje, s katerim odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so odobritve na voljo, z izdajo naloga za plačilo da navodilo računovodji, da plača znesek odhodka, ki ga je odgovorni odredbodajalec potrdil.

Kadar se za opravljene storitve, vključno s storitvami najemanja, ali dostavljeno blago izvršujejo periodična plačila, lahko odredbodajalec ob upoštevanju analize tveganja odredi uporabo sistema trajnika.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o odobritvi odhodkov, vključno z opredelitvijo obveznih podatkov za naloge za plačilo in preverjanji nalogov za plačilo, ki jih opravi odredbodajalec.

Oddelek 4

Plačilo odhodkov

Člen 90

Vrste plačil

1.   Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe, in zajema enega ali več naslednjih dejanj:

(a)

plačilo celotnega zapadlega zneska;

(b)

plačilo zapadlega zneska, na katerega koli od naslednjih načinov:

(i)

v obliki predhodnega financiranja, ki se lahko razdeli v več plačil, po podpisu sporazuma o prenosu pooblastil, pogodbe ali sporazuma o nepovratnih sredstvih oziroma po prejemu uradnega obvestila o sklepu o nepovratnih sredstvih;

(ii)

v obliki enega ali več vmesnih plačil, ko je ukrep delno izveden;

(iii)

v obliki plačila razlike, ki se dolguje, ko je ukrep v celoti izveden.

2.   V proračunskem računovodstvu je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačila iz odstavka 1.

3.   Računovodska pravila iz člena 152 vključujejo pravila za obračun predhodnega financiranja v računovodskih izkazih in za potrditev upravičenosti stroškov.

4.   Odgovorni odredbodajalec redno obračunava plačila predhodnega financiranja v skladu z ekonomsko vsebino in časovnim razporedom zadevnega projekta.

Kadar odgovorni odredbodajalec oceni, da ni učinkovito zahtevati računovodskih izkazov od upravičencev in izvajalcev, za nepovratna sredstva ali pogodbene zneske v vrednosti več kot 5 000 000 EUR vsaj enkrat letno od njih zahteva podatke o skupni porabi.

Za namene drugega pododstavka se v pogodbe, sklepe in sporazume o nepovratnih sredstvih ter sporazume o prenosu pooblastil vključijo ustrezne določbe.

Ta odstavek ne posega v posebna pravila iz naslova IV drugega dela.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o vrstah plačil in dokazilih.

Člen 91

Omejitev plačila na razpoložljiva sredstva

Plačilo odhodkov izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Oddelek 5

Roki za odhodke

Člen 92

Roki

1.   Plačila se izvedejo v:

(a)

90 koledarskih dneh za sporazume o prenosu pooblastil, pogodbe, sporazume in sklepe o nepovratnih sredstvih, ki zajemajo tehnične storitve ali ukrepe, katerih ocena je posebej zapletena in katerih plačila so odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(b)

60 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prenosu pooblastil, pogodbe, sporazume in sklepe o nepovratnih sredstvih, pri katerih so plačila odvisna od odobritve poročila ali potrdila;

(c)

30 koledarskih dneh za vse druge sporazume o prenosu pooblastil, pogodbe, sporazume in sklepe o nepovratnih sredstvih;

2.   Odgovorni odredbodajalec lahko začasno prekine rok za plačilo kadar:

(a)

znesek iz zahtevka za plačilo še ni zapadel ali

(b)

niso bila predložena ustrezna dokazila.

Če odgovorni odredbodajalec prejme informacije, zaradi katerih nastane sum o upravičenosti odhodkov iz zahtevka za plačilo, lahko odgovorni odredbodajalec začasno prekine rok za plačilo z namenom preveriti, vključno s pregledom na kraju samem, ali je ta izdatek v resnici upravičen.

3.   Zadevne upnike se pisno obvesti o razlogu za to začasno prekinitev.

4.   Kadar začasna prekinitev traja dlje kot dva meseca, lahko upnik zahteva sklep odgovornega odredbodajalca o tem, ali se začasna prekinitev nadaljuje.

5.   Razen v primerih držav članic, je upnik po preteku rokov iz odstavka 1 upravičen do obresti.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o rokih za plačila in o posebnosti okoliščin, v katerih upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske vrstice, iz katere je bila plačana glavnica.

POGLAVJE 7

Informacijski sistemi in e-Uprava

Člen 93

Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov

1.   Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o elektronskem vodenju prihodkov in odhodkov.

Člen 94

Pošiljanje dokumentov

Na podlagi predhodnega dogovora med zadevnimi institucijami in državami članicami se dokumenti med njimi lahko pošiljajo z elektronskimi sredstvi.

Člen 95

e-Uprava

1.   V okviru deljenega upravljanja se vse uradne izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo opravijo na načine, opredeljene v pravilih za posamezni sektor. Ta pravila zagotavljajo interoperabilnost zbranih ali drugače prejetih in posredovanih podatkov pri upravljanju proračuna.

2.   Institucije in izvajalske agencije, kakor tudi organi iz člena 208 pripravijo in uporabljajo enotne standarde za elektronsko izmenjavo podatkov s tretjimi osebami, ki sodelujejo v postopkih javnih naročil in postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev. V največji možni meri zlasti oblikujejo in izvajajo rešitve za predložitev, hranjenje in obdelavo predloženih podatkov v postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in postopkih javnih naročil ter v ta namen vzpostavijo enotno območje izmenjave elektronskih podatkov za vložnike, kandidate in ponudnike.

3.   Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju e-Uprave.

POGLAVJE 8

Načela upravljanja

Člen 96

Dobro upravljanje

1.   Odgovorni odredbodajalec nemudoma naznani potrebo po tem, da se predložijo dokazila in/ali dokumentacija, njihovo obliko in predpisano vsebino, kakor tudi okvirni urnik za izvedbo postopkov oddaje javnih naročil, kadar je to ustrezno.

2.   Kadar zaradi očitne administrativne napake vložnika ali ponudnika, le-ti niso predložili dokaze ali podali izjav, izbirna komisija ali, kadar je ustrezno, odgovorni odredbodajalec vložnika ali ponudnika, razen v ustrezno utemeljenih primerih, pozove, naj posreduje manjkajoče informacije ali pojasni dokazila. Take informacije ali pojasnila bistveno ne spreminjajo predloga ali pogojev ponudbe.

Člen 97

Navedba pravnih sredstev

Kadar so zaradi postopkovnega akta odredbodajalca okrnjene pravice vložnika ali ponudnika, upravičenca ali izvajalca, ta akt vsebuje navedbo razpoložljivih sredstev za varstvo v upravnih in/ali sodnih zadevah, s katerimi se lahko ta akt izpodbija.

Navedena je zlasti vrsta pravnega sredstva, organ ali organi, pri katerih ga je mogoče vložiti, ter roki za vložitev.

POGLAVJE 9

Notranji revizor

Člen 98

Imenovanje notranjega revizorja

1.   Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanja sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec niti računovodja.

2.   Za namene notranjega revidiranja ESZD ima notranji revizor Komisije preveritvena pooblastila za vodje delegacij Unije, ki v skladu s členom 56(2) delujejo kot odredbodajalci na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil, v zvezi s finančnim upravljanjem, za katero so pristojni na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil.

Notranji revizor Komisije deluje tudi kot notranji revizor ESZD v zvezi z izvrševanjem oddelka proračuna za ESZD, ob upoštevanju člena 213.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o imenovanju notranjega revizorja.

Člen 99

Pooblastila in naloge notranjega revizorja

1.   Notranji revizor svetuje svoji instituciji glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti upravljavskih in kontrolnih sistemov ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Notranji revizor je odgovoren zlasti za:

(a)

ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov za poslovodenje ter dela služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b)

ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole in revizije, ki se uporabljajo za posamezno dejavnost izvrševanja proračuna.

2.   Notranji revizor opravlja te naloge v zvezi z vsemi dejavnostmi in službami institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi dostop na kraju samem, tudi v državah članicah in tretjih državah.

Notranji revizor se seznani z letnim poročilom odredbodajalcev in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

3.   Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi ob upoštevanju priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

4.   Institucija da kontaktne podatke notranjega revizorja na razpolago vsaki fizični ali pravni osebi, ki sodeluje pri odhodkih, da lahko na zaupen način stopi v stik z notranjim revizorjem.

5.   Institucija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje poročilo s povzetkom, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, dana priporočila ter ukrepe, sprejete glede teh priporočil.

6.   Poročila in ugotovitve notranjega revizorja, pa tudi poročila institucije postanejo dostopna javnosti šele po tem, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o pooblastilih in nalogah notranjega revizorja.

Člen 100

Neodvisnost notranjega revizorja

1.   Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki so taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in določajo odgovornost notranjega revizorja.

Če je notranji revizor uslužbenec, popolnoma neodvisno izvaja izključne revizijske funkcije in prevzame odgovornost, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o neodvisnosti in odgovornosti notranjega revizorja, vključno s pravico notranjega revizorja do začetka postopka pred Sodiščem Evropske unije.

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 101

Opredelitev javnih naročil

1.   Javna naročila so proti plačilu pisno sklenjene pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki v smislu členov 117 in 190, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobili premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.

Take pogodbe obsegajo:

(a)

pogodbe o nepremičninah;

(b)

naročila blaga;

(c)

naročila gradenj;

(d)

naročila storitev.

2.   Okvirne pogodbe so pogodbe med enim ali več gospodarskimi subjekti in enim ali več naročniki, katerih namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki se oddajo v določenem obdobju, zlasti glede cene in po potrebi glede predvidene količine. Urejajo jih določbe tega naslova, ki zadevajo postopek za oddajo naročila, vključno z oglaševanjem.

3.   Razen členov 106 in 109, se ta naslov ne uporablja za nepovratna sredstva ali pogodbe za tehnično pomoč, sklenjene z EIB ali Evropskim investicijskim skladom.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede opredelitve in področja uporabe javnih naročil, vključno z okvirnimi pogodbami in posebnimi pogodbami.

Člen 102

Načela, ki se uporabljajo za javna naročila

1.   Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, upoštevajo načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2.   Za vsa javna naročila se zagotovi zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz točke (d) člena 104(1).

Naročniki ne smejo uporabljati okvirnih pogodb neustrezno ali tako, da je njihov namen ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence.

Oddelek 2

Objava

Člen 103

Objava razpisov za javna naročila

1.   Vsa naročila, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz člena 118 ali člena 190, naročniki objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Obvestilo o naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 104(2), in za naročila storitev iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (17).

Objava nekaterih informacij po oddaji naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom, škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

2.   Naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 118 ali člena 190, in za naročila storitev iz Priloge II B k Direktivi 2004/18/ES se objavijo na ustrezen način.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede zahtev za oglaševanje naročil in objavo obvestil.

Oddelek 3

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 104

Postopki za oddajo javnih naročil

1.   Postopki za oddajo naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a)

odprt postopek;

(b)

omejen postopek;

(c)

natečaji;

(d)

postopek s pogajanji;

(e)

konkurenčni dialog.

Kadar se za javno naročilo ali okvirno pogodbo zanimata dve ali več institucij, izvajalskih agencij ali organov iz členov 208 in 209 in kadar koli se lahko doseže večja učinkovitost, zadevni naročniki poskušajo izvesti postopek za oddajo naročila na medinstitucionalni ravni.

Kadar je javno naročilo ali okvirna pogodba potrebna za izvajanje skupnega ukrepa med institucijo in enim ali več naročniki iz držav članic, lahko postopek za oddajo naročila skupno izvedejo institucija in naročniki, kakor je določeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

Skupni postopki za oddajo javnih naročil se lahko izvedejo skupaj z državami Efte in državami kandidatkami Unije, če je bila ta možnost posebej določena v dvostranski ali večstranski pogodbi.

2.   Za javna naročila, katerih vrednost presega mejne vrednosti iz člena 118 ali člena 190, se postopek s pogajanji lahko uporabi samo v primerih iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede vrst postopkov za oddajo javnih naročil, skupnih postopkov za oddajo javnih naročil, naročil nizke vrednosti in plačila na podlagi računa.

Člen 105

Vsebina razpisne dokumentacije

V razpisni dokumentaciji je predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno; določena so merila za izključitev, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za naročilo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede vsebine razpisne dokumentacije, vključno z možnostjo in pogoji za revizijo cen in tehničnih specifikacij.

Člen 106

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil

1.   Kandidat ali ponudnik je izključen iz sodelovanja v postopkih za oddajo naročil, če:

(a)

je proti njemu uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, začasno prekinil poslovanje ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b)

je bil sam ali so bile osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo kontrolo nad njim, pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje v zvezi s svojim poslovanjem s strani pristojnega organa države članice;

(c)

mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi, vključno s sklepi EIB in mednarodnih organizacij, dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d)

ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s pravnimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;

(e)

je bil sam ali so bile osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo kontrolo nad njim, pravnomočno obsojene zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi, pranja denarja ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije;

(f)

zanj velja upravna kazen iz člena 109(1).

Točke (a) do (d) prvega pododstavka se ne uporabljajo za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki gre v dokončno likvidacijo, stečajnih oz. likvidacijskih upraviteljev, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku po nacionalnem pravu.

Točki (b) in (e) prvega pododstavka se ne uporabljata, kadar lahko kandidat ali ponudnik dokaže, da je ustrezno ukrepal zoper osebe, ki so pooblaščene za njegovo zastopanje, odločanje o njem ali imajo kontrolo nad njim ter so bile pravnomočno obsojene zaradi razlogov iz točk (b) ali (e) prvega pododstavka.

2.   Pri postopkih s pogajanji, pri katerih se zaradi tehničnih ali umetniških razlogov ali razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, naročilo lahko odda samo določenemu gospodarskemu subjektu, se institucija lahko odloči, da ne bo izključila zadevnega gospodarskega subjekta iz razlogov iz točk (a), (c) in (d) prvega pododstavka odstavka 1, če je to nujno zaradi neprekinjenega dela institucije. V takem primeru institucija svojo odločitev ustrezno utemelji.

3.   Kandidati ali ponudniki potrdijo, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1. Vendar se naročnik lahko odpove zahtevi po predložitvi takšnega potrdila za naročila zelo nizke vrednosti.

Za namen pravilne uporabe odstavka 1 kandidat ali ponudnik, kadar koli naročnik to zahteva:

(a)

kadar je kandidat ali ponudnik pravna oseba, predloži informacije o lastništvu oziroma upravljanju, kontroli in pooblastilu za zastopanje pravne osebe ter potrdi, da ni v kateri od situacij iz odstavka 1;

(b)

kadar se predvideva oddaja naročil podizvajalcem, potrdi, da podizvajalec ni v kateri od situacij iz odstavka 1.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede:

(a)

meril za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v razpisih za zbiranje predlogov, vključno s pravili glede nezakonitih dejavnosti, ki privedejo do izključitve;

(b)

tega, s kakšnimi dokazi je mogoče zadovoljivo dokazati, da ni stanja izključitve;

(c)

trajanja izključitve. Taka izključitev ni daljša od 10 let.

Člen 107

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za oddajo naročil

1.   Naročilo se ne odda kandidatom ali ponudnikom, pri katerih se med postopkom za oddajo naročila za to naročilo ugotovi:

(a)

navzkrižje interesov;

(b)

da so napačno prikazali informacije, ki so glede na zahteve naročnika pogoj za sodelovanje v postopku za oddajo naročila, ali pa teh informacij sploh niso predložili;

(c)

da so v eni od situacij za izključitev iz člena 106(1) za postopek za oddajo naročila.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede meril za izključitev, ki se uporabljajo za postopek za oddajo naročila, ter z določanjem tega, s kakšnimi dokazi je mogoče zadovoljivo dokazati, da ni stanja izključitve. Nadalje se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s trajanjem izključitve.

Člen 108

Centralna baza podatkov o izključitvah

1.   Komisija vzpostavi in vodi centralno bazo podatkov o izključitvah. Baza podatkov vsebuje podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij iz člena 106, točke (b) prvega pododstavka člena 109(1) in točke (a) člena 109(2). Ta baza podatkov je skupna za institucije, izvajalske agencije in organe iz člena 208. Evropski parlament in Svet sta letno obveščena o številu novih primerov in skupnem številu primerov, vnesenih v bazo podatkov.

2.   Organi držav članic in tretjih držav, kakor tudi telesa, razen tistih iz odstavka 1, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna v skladu s členoma 58 in 61, sporočijo odgovornemu odredbodajalcu podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz točke (e) prvega pododstavka člena 106(1), kadar je ravnanje zadevnega izvajalca škodilo finančnim interesom Unije. Ta odredbodajalec prejme te podatke in od računovodje zahteva, da jih vnese v bazo podatkov.

Organi in telesa iz prvega pododstavka imajo dostop do informacij iz baze podatkov in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo odgovornost, ko oddajajo naročila, ki so povezana z izvrševanjem proračuna.

3.   ECB, EIB in Evropski investicijski sklad imajo dostop do informacij iz baze podatkov zaradi zaščite svojih lastnih sredstev in jih lahko upoštevajo, kakor je ustrezno in na svojo odgovornost, ko oddajajo naročila v skladu s svojimi pravili za oddajo naročil.

Komisiji sporočijo podatke o kandidatih in ponudnikih, ki so v eni od situacij iz točke (e) prvega pododstavka člena 106(1), kadar je ravnanje zadevnih izvajalcev škodilo finančnim interesom Unije.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o centralni bazi podatkov o izključitvah, vključno z opredelitvijo standardiziranih postopkov in tehničnih specifikacij za vodenje baze podatkov.

5.   Dostop se organom iz tretjih držav odobri le, če so pravila iz člena 9 Uredbe (ES) št. 45/2001 izpolnjena, in potem, ko se vsak posamezni primer oceni.

Člen 109

Upravne in denarne kazni

1.   Naročnik lahko izreče upravne in/ali denarne kazni:

(a)

izvajalcem, kandidatom ali ponudnikom v primerih iz točke (b) člena 107(1);

(b)

izvajalcem, za katere je bila ugotovljena resna kršitev obveznosti v zvezi z naročili, ki se financirajo iz proračuna.

Vendar pa naročnik v vseh primerih zadevni osebi najprej da možnost, da izrazi svoje stališče.

2.   Kazni iz odstavka 1 so sorazmerne s pomembnostjo naročila in resnostjo kršitve ter lahko vključujejo:

(a)

izključitev zadevnega kandidata, ponudnika ali izvajalca za največ deset let iz naročil ali nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz proračuna; in/ali

(b)

denarne kazni, ki jih mora plačati kandidat, ponudnik ali izvajalec, do vrednosti zadevnega naročila.

3.   Zaradi boljše zaščite finančnih interesov Unije se lahko institucije v skladu z načelom sorazmernosti odločijo za objavo sklepov, s katerimi nalagajo upravne ali denarne kazni iz odstavka 1, potem ko je bil v celoti upoštevan postopek iz odstavka 1.

Pri odločitvi o objavi sklepa, s katerim se nalagajo upravne ali denarne kazni iz prvega pododstavka, se upoštevajo zlasti stopnja resnosti kršitve, vključno z njenim vplivom na finančne interese Unije in njeno podobo, čas, ki je pretekel od kršitve, trajanje in ponovitev kršitve, namen ali stopnja malomarnosti zadevnega subjekta ter ukrepi, ki jih je zadevni subjekt sprejel za odpravo tega stanja.

Sklep o objavi se vključi v sklep, s katerim se nalagajo upravne ali denarne kazni, in v njem je izrecno določena objava sklepa, s katerim se nalagajo kazni, ali njegovega povzetka na spletnem mestu institucije.

Za odvračilni učinek objavljeni povzetek vključuje ime osebe, ki je odgovorna za kršitev, kratek opis kršitve, zadevni program in trajanje izključitve in/ali znesek denarnih kazni.

Sklep se objavi, potem ko so bila izčrpana pravna sredstva zoper njega ali po preteku rokov za njihovo vložitev, objava pa ostane na spletnem mestu do konca izključitvenega obdobja ali do preteka šestih mesecev od plačila denarnih kazni, če je to edini sprejeti ukrep.

Pri fizičnih osebah se pri objavi sklepa dosledno upošteva pravica do zasebnosti in spoštujejo pravice iz Uredbe (ES) št. 45/2001.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o različnih upravnih in finančnih kaznih za ponudnike ali kandidate, ki so dali lažne izjave, storili večje napake, povzročili nepravilnosti, izvedli goljufijo ali resno kršili svoje pogodbene obveznosti.

Člen 110

Merila za oddajo naročil

1.   Naročila se oddajo na podlagi meril za oddajo, ki se uporabljajo za vsebino ponudbe, potem ko se v skladu z merili za izbor iz razpisne dokumentacije preveri sposobnost gospodarskih subjektov, ki niso izključeni na podlagi člena 106, člena 107 in točke (a) člena 109(2).

2.   Naročilo se odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z opredelitvijo meril za izbor in oddajo. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z dokumenti, ki dokazujejo ekonomsko in finančno zmogljivost, dokazili o tehnični in strokovni zmogljivosti ter podrobnimi pravili o elektronskih dražbah in neobičajno nizkih ponudbah.

Člen 111

Predložitev ponudb

1.   Ureditev postopka za predložitev ponudb je taka, da zagotavlja resnično konkurenco in zaupnost vsebine ponudb, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2.   Komisija s primernimi sredstvi in ob uporabi člena 95 zagotovi, da lahko ponudniki vnesejo vsebino ponudb in vsa ustrezna dokazila v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: e-javna naročila).

Komisija do 28. oktobra 2014 in nato redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te določbe.

3.   Kadar je ustrezno in sorazmerno, lahko naročnik zahteva, da ponudnik vnaprej položi varščino kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

4.   Razen pri naročilih nizke vrednosti iz člena 104(3) vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrne.

5.   Vse prijave za sodelovanje ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, se ocenijo na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji, z namenom, da se naročniku predlaga, da naročilo odda ali pa začne elektronsko dražbo.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o predložitvi ponudb ter določitvi rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje, rokov za vpogled v razpisno dokumentacijo in rokov v nujnih primerih. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z različnimi načini komunikacije in podrobnimi pravili o možnosti garancije za resnost ponudbe, odpiranju ponudb, prijavah za sodelovanje ter komisiji za ocenjevanje ponudb in prijav za sodelovanje.

Člen 112

Načeli enakega obravnavanja in preglednosti

1.   Med postopkom za oddajo javnega naročila vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekajo tako, da sta zagotovljeni preglednost in enako obravnavanje. Ne povzročijo spremembe pogojev naročila ali pogojev prvotnega razpisa.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načelih enakega obravnavanja in preglednosti. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s stiki, ki so dovoljeni med naročniki in ponudniki med postopkom oddaje naročila, minimalnimi zahtevami glede zapisa ocene ter minimalnimi podrobnostmi o sklepu, ki ga sprejme naročnik.

Člen 113

Sklep o oddaji naročila

1.   Odredbodajalec odloči, komu se odda javno naročilo v skladu z merili za izbor in oddajo, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2.   Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavrnjene, o razlogih za zavrnitev in trajanju obdobja mirovanja iz člena 118(2). Naročnik uradno obvesti vse ponudnike, ki izpolnjujejo merila za izključitev in izbor, ter tiste, ki to pisno zahtevajo, o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

Vendar nekaterih podatkov ni treba razkriti, če bi to oviralo uporabo prava, bilo v nasprotju z javnim interesom ali škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljalo pošteno konkurenco med njimi.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede sklepa o oddaji naročila ter podpisa in izvajanja pogodbe.

Člen 114

Preklic postopka za oddajo javnega naročila

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od naročila bodisi prekliče postopek za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev se utemelji in sporoči kandidatom ali ponudnikom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o preklicu postopka za oddajo javnega naročila.

Oddelek 4

Jamstva in korektivni ukrepi

Člen 115

Jamstva

Razen v primeru naročil nizke vrednosti, lahko naročnik, kadar meni, da je to ustrezno in sorazmerno za vsak primer posebej in ob upoštevanju analize tveganja, zahteva, da izvajalci zagotovijo jamstvo, da se:

(a)

zagotovi celovita izvedba pogodbe, ali

(b)

zmanjša finančno tveganje, povezano s predhodnim financiranjem.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili, vključno z merili za analizo tveganja, glede jamstev, ki se zahtevajo od izvajalcev.

Člen 116

Napake, nepravilnosti in goljufije v postopku

1.   Kadar se v postopku za oddajo naročila izkaže, da je v postopku prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, naročnik prekine postopek in lahko uvede kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s preklicem postopka.

Kadar se po oddaji naročila izkaže, da je v postopku za oddajo naročila ali pri izvajanju pogodbe prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, lahko naročnik, odvisno od faze postopka, ne sklene pogodbe, prekine njeno izvedbo ali jo, kadar je ustrezno, odpove.

Kadar se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko naročnik poleg tega zavrne izvršitev plačil, izterja že plačane zneske ali odpove vse pogodbe, sklenjene s tem izvajalcem, sorazmerno z resnostjo zadevnih napak, nepravilnosti ali goljufij.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede zadržanja izvajanja pogodbe v primeru napak, nepravilnosti ali goljufij.

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije za svoj račun

Člen 117

Naročnik

1.   Institucije se štejejo za naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun. V skladu s členom 65 prenesejo potrebna pooblastila za izvajanje nalog naročnika.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o prenosu funkcije naročnika, vključno z opredelitvijo ustreznih ravni za izračun mejnih vrednosti.

Člen 118

Mejne vrednosti, ki se uporabljajo

1.   Ob upoštevanju naslova IV drugega dela Direktiva 2004/18/ES predpisuje mejne vrednosti, ki določajo:

(a)

način objave iz člena 103;

(b)

izbiro postopkov iz člena 104(1);

(c)

s tem povezane roke.

2.   Naročnik ob upoštevanju izjem in pogojev iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe v primeru naročil, ki jih zajema Direktiva 2004/18/ES, ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe z uspešnim ponudnikom do izteka obdobja mirovanja.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o mejnih vrednostih, ki se uporabljajo, ločenih naročilih in naročilih po sklopih, oceni vrednosti določenih naročil ter obdobju mirovanja pred podpisom pogodbe.

Člen 119

Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

1.   V razpisnih postopkih lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki spadajo na področje uporabe Pogodb, ter vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki so z Unijo sklenile poseben sporazum na področju javnih naročil, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o evidenci, ki se jo zagotovi v zvezi z dostopom do naročil.

2.   OLAF izvaja pooblastila, prenesena na Komisijo z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (18), za opravljanje inšpekcij in pregledov na kraju samem v državah članicah in, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju, v tretjih državah in mednarodnih organizacijah.

Člen 120

Pravila za oddajo naročil v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, lahko pri naročilih sodelujejo tudi državljani držav, ki so ratificirale navedeni sporazum, pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu.

NASLOV VI

NEPOVRATNA SREDSTVA

POGLAVJE 1

Področje uporabe in oblika nepovratnih sredstev

Člen 121

Področje uporabe nepovratnih sredstev

1.   Nepovratna sredstva so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna za financiranje:

(a)

ukrepa, namenjenega v pomoč za dosego cilja politike Unije;

(b)

delovanja organa, ki si prizadeva za cilj v splošnem interesu Unije ali ima cilj, ki je del politike Unije in jo podpira (v nadaljnjem besedilu: nepovratna sredstva za poslovanje).

O nepovratnih sredstvih se sklene pisni sporazum ali sprejme sklep Komisije, o katerem se uradno obvesti uspešnega vložnika za nepovratna sredstva.

Komisija lahko za komuniciranje z upravičenci vzpostavi varne elektronske sisteme.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobno opredelitvijo področja uporabe nepovratnih sredstev ter v zvezi s pravili za določitev, ali je treba uporabiti sporazume o nepovratnih sredstvih ali sklepe o nepovratnih sredstvih. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnostmi o elektronskem sistemu za komuniciranje, vključno s pogoji, pod katerimi je treba dokumente, posredovane prek teh sistemov, vključno s sporazumi o nepovratnih sredstvih, šteti za izvirnike in jih podpisati, ter v zvezi z uporabo okvirnih partnerstev.

2.   Za nepovratna sredstva v smislu tega naslova ne štejejo:

(a)

odhodki za člane in osebje institucij ter prispevki evropskim šolam;

(b)

javna naročila iz člena 101, pomoč, ki se plača kot makrofinančna pomoč, in proračunska podpora;

(c)

finančni instrumenti ter lastništvo deležev ali kapitalska udeležba v mednarodnih finančnih institucijah, kot so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ali specializirani organi Unije, kot je Evropski investicijski sklad;

(d)

prispevki Unije, namenjeni plačilu članarin za organe, katerih članica je;

(e)

odhodki, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja in posrednega upravljanja v smislu členov 58, 59 in 60, razen če je v finančnih pravilih, ki se uporabljajo za proračun subjektov ali oseb, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), ali v sporazumih o prenosu pooblastil določeno drugače;

(f)

prispevki izvajalskim agencijam iz člena 62, na podlagi ustanovnega akta posamezne agencije;

(g)

odhodki v zvezi s trgi z ribiškimi proizvodi iz točke (f) člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (19);

(h)

povračilo potnih stroškov in plačilo dnevnic ali, po potrebi, kakršnih koli drugih nadomestil za osebe, ki so jih povabile ali pooblastile institucije;

(i)

nagrade, podeljene na podlagi natečajev, za katere se uporablja naslov VII prvega dela.

3.   Subvencionirana obrestna mera in subvencionirane provizije za jamstvo se štejejo za nepovratna sredstva, če niso kombinirane v enotnem ukrepu s finančnimi instrumenti, kot določa naslov VIII prvega dela.

Za ta znižanja in subvencije veljajo določbe tega naslova razen naslednjega:

(a)

načela sofinanciranja iz člena 125(3);

(b)

načela neprofitnosti iz člena 125(4);

(c)

za ukrepe, katerih cilj je krepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje prihodka, ocene finančne sposobnosti vložnika iz člena 123(1);

4.   Vsaka institucija lahko dodeli nepovratna sredstva za dejavnosti na področju komunikacij, kadar zaradi ustrezno upravičenih razlogov uporaba postopkov za oddajo javnih naročil ni primerna.

Člen 122

Upravičenci

1.   Kadar več subjektov izpolnjuje merila za dodelitev nepovratnih sredstev in skupaj oblikujejo en subjekt, se lahko ta subjekt obravnava kot edini upravičenec, tudi če je bil ta subjekt posebej ustanovljen z namenom izvajanja ukrepov, ki naj bi se financiral z nepovratnimi sredstvi.

2.   Za namene tega naslova se naslednji subjekti štejejo za subjekte, povezane z upravičencem:

(a)

subjekti, ki so del upravičenca v skladu z odstavkom 1;

(b)

subjekti, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, in ne spadajo v eno od situacij iz člena 133(4) ter imajo povezavo z upravičencem, zlasti pravno ali kapitalsko, ki ni niti omejena na ukrepe niti vzpostavljena zgolj zaradi izvajanja teh ukrepov.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z najmanjšo vsebino sporazumov ali sklepov o nepovratnih sredstvih, zlasti kadar se nepovratna sredstva dodelijo več subjektom, posebnimi obveznostmi koordinatorja, če je imenovan, in drugih upravičencev, režimom odgovornosti, ki se uporablja, ter pogoji za dodajanje ali odstranjevanje upravičenca.

Člen 123

Oblike nepovratnih sredstev

1.   Nepovratna sredstva so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)

povračilo določenega deleža upravičenih stroškov iz člena 126, ki so dejansko nastali;

(b)

povračilo na osnovi stroškov na enoto;

(c)

pavšalni zneski;

(d)

pavšalno financiranje;

(e)

kombinacija oblik iz točk (a) do (d).

2.   Pri določanju ustrezne oblike nepovratnih sredstev se v največji možni meri upoštevajo interesi in računovodske metode morebitnih upravičencev.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s pravili o različnih oblikah nepovratnih sredstev, vključno z nepovratnimi sredstvi nizke vrednosti.

Člen 124

Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje

1.   Brez poseganja v določbe temeljnega akta se uporaba pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnega financiranja odobri s sklepom Komisije, pri čemer se zagotovi spoštovanje načela enakega obravnavanja upravičencev za isto kategorijo ukrepov ali programov dela.

Kadar največji znesek na nepovratna sredstva ne preseže zneska nepovratnih sredstev nizke vrednosti, lahko dodelitev sredstev odobri odgovorni odredbodajalec.

2.   Odobritev je podprta najmanj z naslednjim:

(a)

utemeljitvijo ustreznosti teh oblik financiranja glede na naravo podprtih ukrepov ali programov dela, pa tudi glede na tveganje nepravilnosti in goljufij ter stroške kontrole;

(b)

opredelitvijo stroškov oziroma kategorij stroškov, ki bodo poravnani s pavšalnimi zneski, stroški na enoto ali pavšalnim financiranjem, pri čemer so izključeni stroški, ki do takšnega financiranja po pravilih Unije, ki se uporabljajo, niso upravičeni;

(c)

opis metod za določanje pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnega financiranja ter opis pogojev, pod katerimi bo mogoče v razumni meri zagotoviti spoštovanje načel neprofitnosti in sofinanciranja ter preprečevanje dvojnega financiranja stroškov. Te metode temeljijo na:

(i)

statističnih podatkih ali podobnih objektivnih sredstvih; ali

(ii)

pristopu glede na posameznega upravičenca, ob upoštevanju potrjenih ali z revizijo preverljivih obstoječih podatkov o upravičencu oziroma njegove običajne prakse stroškovnega računovodstva.

3.   Kadar je običajna praksa stroškovnega računovodstva upravičenca odobrena, lahko odgovorni odredbodajalec skladnost te prakse predhodno oceni s pogoji iz odstavka 2 ali z ustrezno strategijo naknadnih kontrol.

Če je bila skladnost običajne prakse stroškovnega računovodstva upravičenca s pogoji iz odstavka 2 predhodno ugotovljena, se pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje, določeni z uporabo te prakse, ne preverjajo z naknadnimi kontrolami.

Odgovorni odredbodajalec lahko oceni, da je običajna praksa stroškovnega računovodstva upravičenca skladna s pogoji iz odstavka 2, če je sprejemljiva za nacionalne organe v okviru primerljivih programov financiranja.

4.   Sklep ali sporazum o nepovratnih sredstvih lahko odobri ali naloži financiranje posrednih stroškov upravičenca v obliki pavšalnega financiranja do največ 7 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov za ukrep, razen če upravičenec prejema nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financira iz proračuna. 7-odstotna zgornja meja se lahko preseže na podlagi obrazloženega sklepa Komisije.

5.   Lastniki MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače, lahko na podlagi stroškov na enoto, določenih s sklepom Komisije, prijavijo upravičene stroške dela za delo, ki so ga opravili v okviru ukrepa ali programa dela.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnega financiranja.

POGLAVJE 2

Načela

Člen 125

Splošna načela, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva

1.   Za nepovratna sredstva veljata načeli preglednosti in enakega obravnavanja.

2.   Brez poseganja v člen 130 nepovratna sredstva niso kumulativna ali retroaktivna.

3.   Nepovratnih sredstva vključujejo sofinanciranje, kar pa ne posega v posebna pravila iz naslova IV drugega dela.

Če v tej uredbi ni drugače določeno, so predpisi, ki urejajo politične stranke na evropski ravni, in pravila glede njihovega financiranja, opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (20).

4.   Z nepovratnimi sredstvi si upravičenec v okviru svojega ukrepa ali programa dela ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvariti (v nadaljnjem besedilu: načelo neprofitnosti).

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a)

ukrepe, katerih cilj je okrepitev finančne sposobnosti upravičenca ali dejavnosti za ustvarjanje prihodkov, da se zagotovi njihova trajnost po obdobju financiranja s strani Unije, kot je določeno v sklepu ali sporazumu o nepovratnih sredstvih;

(b)

štipendije za študij, raziskovanje ali usposabljanje, plačane fizičnim osebam;

(c)

drugo neposredno pomoč, plačano fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, kot so brezposelne osebe in begunci;

(d)

nepovratna sredstva, ki temeljijo na pavšalnih stopnjah in/ali pavšalnih zneskih in/ali stroških na enoto, če izpolnjujejo pogoje, določeni v členu 124(2);

(e)

nepovratna sredstva nizke vrednosti.

Če se ustvari dobiček, ima Komisija pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki jih je upravičenec dejansko imel z izvajanjem ukrepa ali programa dela.

5.   Za namene tega naslova se dobiček opredeli kot presežek prejemkov glede na upravičene stroške, ki jih je imel upravičenec ob predložitvi zahtevka za plačilo razlike.

Prejemki iz prvega pododstavka so omejeni na prihodke iz ukrepa ali programa dela, kakor tudi finančne prispevke, ki so jih donatorji posebej namenili financiranju upravičenih stroškov.

V primeru nepovratnih sredstev za poslovanje se zneski, namenjeni oblikovanju rezerv, ne upoštevajo pri preverjanju skladnosti z načelom neprofitnosti.

6.   Če prihodki politične stranke na ravni Unije na koncu finančnega leta, za katero je stranka prejela nepovratna sredstva za poslovanje, presegajo odhodke, se z odstopanjem od načela o neprofitnosti iz odstavka 4 del tega presežka v višini največ 25 % celotnih prihodkov tistega leta lahko prenese v naslednje leto, pod pogojem, da bo porabljen pred koncem prvega četrtletja tega naslednjega leta.

Za preverjanje spoštovanja načela neprofitnosti se ne upoštevajo lastna sredstva, zlasti donacije in članarine, zbrane med letnim delovanjem političnih strank na ravni Unije, ki presegajo 15 % upravičenih stroškov, ki jih krije upravičenec.

Drugi pododstavek se ne uporablja, če finančne rezerve politične stranke na ravni Unije presegajo 100 % njenega povprečnega letnega prihodka.

7.   Nepovratna sredstva se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo EIB ali Evropskemu investicijskemu skladu za ukrepe tehnične pomoči. V teh primerih se člena 131(2) do (5) in 132(1) ne uporabljata.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 za dopolnitev splošnih načel, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva, vključno z načelom neprofitnosti in načelom sofinanciranja. Na Komisijo se tudi prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z opredelitvijo tehnične pomoči.

Člen 126

Upravičeni stroški

1.   Nepovratna sredstva ne presegajo skupne zgornje meje, ki je izražena v obliki absolutne vrednosti, določene na podlagi ocene upravičenih stroškov.

Nepovratna sredstva ne presegajo upravičenih stroškov.

2.   Upravičeni stroški so dejanski stroški, ki jih je imel upravičenec do nepovratnih sredstev in ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)

nastanejo v obdobju trajanja ukrepa ali programa dela, razen stroškov, ki se nanašajo na končna poročila in revizijska potrdila;

(b)

navedeni so v oceni celotnega proračuna ukrepa ali programa dela;

(c)

potrebni so za izvajanje ukrepa ali programa dela, ki je predmet nepovratnih sredstev;

(d)

so določljivi in preverljivi ter zlasti zabeleženi v računovodskih izkazih upravičenca in pripravljeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi, kjer ima upravičenec svoj sedež, in v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca;

(e)

ustrezajo zahtevam davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja;

(f)

so smotrni, utemeljeni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.

3.   V razpisih za zbiranje predlogov se določijo kategorije stroškov, ki so upravičeni do financiranja Unije.

Brez poseganja v temeljni akt in poleg odstavka 2 so naslednje kategorije stroškov upravičene, kadar jih odgovorni odredbodajalec v okviru razpisa za zbiranje predlogov razglasi za takšne:

(a)

stroški, povezani z jamstvom za predhodno financiranje, ki ga predloži upravičenec do nepovratnih sredstev, kadar to jamstvo zahteva odgovorni odredbodajalec v skladu s členom 134(1);

(b)

stroški v povezavi z zunanjimi revizijami, kadar take revizije za podporo zahtevam za plačilo zahteva odgovorni odredbodajalec;

(c)

davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), kadar ga ni mogoče povrniti v skladu z nacionalno zakonodajo o DDV, ki se uporablja, in ga plača upravičenec, ki je davčni zavezanec, kot je opredeljeno v prvem pododstavku člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28 novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (21);

(d)

stroški amortizacije, če jih je upravičenec dejansko imel;

(e)

stroški za plače osebja nacionalnih uprav, kolikor so povezani s stroški dejavnosti, ki jih zadevni javni organ ne bi izvajal, če ne bi izvajal zadevnega projekta.

4.   Stroške subjektov, povezanih z upravičencem, kot je opredeljeno v členu 122, lahko odgovorni odredbodajalec v okviru razpisa za zbiranje predlogov sprejme kot upravičene. V tem primeru naslednji pogoji veljajo kumulativno:

(a)

zadevni subjekti so navedeni v sporazumu ali sklepu o nepovratnih sredstvih;

(b)

zadevni subjekti spoštujejo pravila, ki se uporabljajo za upravičenca v okviru sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih ob upoštevanju upravičenosti stroškov in pravic do pregledov in revizij, ki jih opravijo Komisija, OLAF in Računsko sodišče.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z dodatnimi podatki o upravičenih stroških.

Člen 127

Sofinanciranje v naravi

1.   Sofinanciranja v obliki prispevkov v naravi se ne upošteva za namene izračuna dobička, ki se ustvari z nepovratnimi sredstvi.

2.   Odgovorni odredbodajalec lahko sprejme prispevke v naravi kot sofinanciranje, če meni, da so potrebni ali primerni. Če se sofinanciranje v naravi nudi v podporo nepovratnim sredstvom nizke vrednosti in odgovorni odredbodajalec sklene tako sofinanciranje zavrniti, utemeljiti, zakaj je nepotrebno ali neustrezno.

Takšni prispevki ne presegajo:

(a)

stroškov, ki so jih dejansko imele tretje osebe in jih lahko dokažejo z računovodskimi dokumenti;

(b)

ali, če takih dokumentov ni, stroškov, ki ustrezajo tistim, ki so splošno sprejeti na zadevnem trgu.

Prispevki v naravi se predstavijo ločeno v oceni proračuna, da odrazijo vsa sredstva, ki so bila namenjena za ukrep. Njihova vrednost na enoto se oceni v začasnem proračunu in se pozneje ne spreminja.

Prispevki v naravi so skladni z nacionalnimi davčnimi pravili in pravili na področju socialne varnosti.

Člen 128

Preglednost

1.   Nepovratna sredstva so zajeta v programu dela, ki se objavi, preden se začne izvajati.

Ta program dela se izvaja z objavljanjem razpisov za zbiranje predlogov, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih nujnih primerih ali če lastnosti upravičenca ali ukrepa pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti ali če je upravičenec opredeljen v temeljnem aktu.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč za krizno upravljanje ter ukrepe v okviru civilne zaščite ali humanitarne pomoči.

2.   V razpisih za zbiranje predlogov se opredelita predvideni datum, do katerega se vse vložnike obvesti o izidu ocenjevanja njihove vloge, ter okvirni datum za podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih ali za obvestilo o sklepu o nepovratnih sredstvih.

Ta datuma se določita na podlagi naslednjih obdobij:

(a)

za obveščanje vseh vložnikov o izidu ocenjevanja njihove vloge, največ šest mesecev od zadnjega dne za predložitev celovitih predlogov;

(b)

za podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih z vložniki ali da se jih obvesti o sklepih o nepovratnih sredstvih, največ tri mesece od dneva obvestila vložnikov, da so uspeli.

Ta obdobja se lahko prilagodijo, da se upošteva čas, potreben za skladnost s posebnimi postopki, ki jih lahko zahteva temeljni akt v skladu z Uredbo št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22), in se lahko prekoračijo v izjemnih, ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za zapletene ukrepe, kadar je veliko predlogov ali zamud, za katere so odgovorni vložniki.

Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil v svojem letnem poročilu o dejavnostih poroča o povprečnem času, porabljenem za obveščanje vložnikov, podpisovanje sporazumov o nepovratnih sredstvih ali obveščanja o sklepih o nepovratnih sredstvih. V primeru prekoračitve obdobij iz drugega pododstavka odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil navede razloge in predlaga popravne ukrepe, kadar prekoračitev ni ustrezno utemeljena v skladu s tretjim pododstavkom.

3.   Vsa nepovratna sredstva, dodeljena med proračunskim letom, se objavijo enkrat letno v skladu s členom 35(2) in (3).

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o zahtevah glede programa dela, vsebine pozivov za zbiranje predlogov, izjem pri teh pozivih, informacij za vložnikov in naknadne objave.

Člen 129

Načelo nekumulativnega dodeljevanja

1.   Za vsak ukrep se posameznemu upravičencu lahko iz proračuna dodelijo nepovratna sredstva samo enkrat, če ni v zadevnem temeljnem aktu drugače določeno.

Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje samo enkrat.

Vložnik nemudoma obvesti odredbodajalca o kakršnih koli večkratnih vlogah in večkratnih nepovratnih sredstvih, ki se nanašajo na isti ukrep ali isti program dela.

Isti stroški se iz proračuna nikoli ne financirajo dvakrat.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210v zvezi s podrobnimi pravili o načelu nekumulativnega dodeljevanja nepovratnih sredstev.

Člen 130

Načelo neretroaktivnosti

1.   Nepovratna sredstva se lahko za ukrep, ki se je že začel izvajati, dodelijo samo, če vložnik lahko dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih ali uradnega obvestila o sklepu o nepovratnih sredstvih.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, kot so določeni v temeljnem aktu, ali v primeru skrajne nuje po pomoči za krizno upravljanje ter ukrepih v okviru civilne zaščite in humanitarne pomoči, ali v primerih grozeče ali neposredne nevarnosti, ki se utegne stopnjevati v oborožen konflikt ali destabilizirati državo in v kateri bi pravočasno posredovanje Unije pomembno prispevalo k spodbujanju preprečevanja konflikta.

Nobenih nepovratnih sredstev ni mogoče dodeliti retroaktivno za ukrepe, ki so že končani.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o načelu neretroaktivnosti.

2.   V primeru nepovratnih sredstev za poslovanje se sporazum o nepovratnih sredstvih podpiše ali se o sklepu o nepovratnih sredstvih pošlje uradno obvestilo v šestih mesecih po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati niti preden je bila vložena vloga za nepovratna sredstva niti pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

POGLAVJE 3

Postopek dodeljevanja

Člen 131

Vloge za nepovratna sredstva

1.   Vloge za nepovratna sredstva se vložijo pisno, tudi v varni elektronski obliki, kadar je primerno.

Kadar Komisija meni, da je to mogoče, ponudi možnost spletne vloge za nepovratna sredstva.

2.   Vloge za nepovratna sredstva so upravičene, če jih vložijo:

(a)

pravne osebe; ali

(b)

fizične osebe, če je to potrebno zaradi vrste ali značilnosti ukrepa ali cilja vložnika.

Za namene točke (a) prvega pododstavka so vloge za nepovratna sredstva lahko upravičene, če jih vložijo subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, pod pogojem, da imajo njihovi predstavniki pooblastilo, da v imenu subjekta prevzamejo pravne obveznosti in zagotavljajo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe.

3.   V vlogi je opredeljen pravni položaj vložnika ter njegova finančna in operativna zmogljivost za izvajanje predlaganega ukrepa ali programa dela.

V ta namen vložnik predloži častno izjavo in razen za nepovratna sredstva nizke vrednosti vsa dokazila, ki jih odgovorni odredbodajalec zahteva na podlagi ocene tveganja. Zahtevana dokazila so navedena v razpisu za zbiranje predlogov.

Preverjanj finančne sposobnosti se ne uporablja za fizične osebe, ki prejemajo štipendije, fizične osebe, ki pomoč najbolj potrebujejo in prejemajo neposredno pomoč, javne organe ali mednarodne organizacije. Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja opusti dolžnost preverjanja operativne zmogljivosti javnih organov ali mednarodnih organizacij.

4.   Člen 106(1) ter členi 107, 108 in 109 se uporabljajo tudi za vložnike vlog za nepovratna sredstva. Vložniki potrdijo, da niso v kateri od situacij iz teh členov. Vendar odgovorni odredbodajalec ne zahteva takšnega potrdila v naslednjih primerih:

(a)

nepovratnih sredstev nizke vrednosti;

(b)

kadar je bilo takšno potrdilo pred kratkim predloženo v drugem postopku dodeljevanja.

5.   Odgovorni odredbodajalec lahko vložnikom v skladu s členom 109 izreče upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Te kazni se lahko izrečejo tudi upravičencem, ki so ob vložitvi vloge ali v času izvršitve nepovratnih sredstev dali lažne izjave v zvezi z informacijami, ki jih zahteva odgovorni odredbodajalec, ali pa teh informacij sploh niso dali.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o ureditvi glede vlog za nepovratna sredstva, dokazil za odsotnost stanja, ki bi povzročalo izključitev, vložnikov, ki niso pravne osebe, pravnih oseb, ki so en vložnik, finančnih in upravnih kazni, meril za upravičenost in nepovratnih sredstev nizke vrednosti.

Člen 132

Merila za izbor in dodelitev

1.   Merila za izbor, ki se objavijo vnaprej v razpisu za zbiranje predlogov, so takšna, da omogočajo oceno sposobnosti vložnika za izvedbo predlaganega ukrepa ali programa dela.

2.   Merila za dodelitev, ki se objavijo vnaprej v razpisu za zbiranje predlogov, so takšna, da omogočajo oceno kakovosti predloženih predlogov glede na cilje in prednostne naloge.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o merilih za izbor in dodelitev.

Člen 133

Postopek ovrednotenja

1.   Predlogi se ovrednotijo na podlagi vnaprej objavljenih meril za izbor in dodelitev, da se določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

2.   Odgovorni odredbodajalec nato na podlagi ovrednotenja iz odstavka 1 pripravi seznam upravičencev in odobrenih zneskov.

3.   Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vložnike o odločitvi glede njihove vloge. Če zaprošena nepovratna sredstva niso odobrena, zadevna institucija navede razloge za zavrnitev vloge, zlasti glede na merila za izbor in dodelitev.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede ovrednotenja in dodelitve nepovratnih sredstev ter posredovanja informacij vložnikom.

POGLAVJE 4

Plačilo in kontrola

Člen 134

Jamstvo za predhodno financiranje

1.   Odgovorni odredbodajalec lahko, če meni, da je ustrezno in sorazmerno, od primera do primera in ob upoštevanju analize tveganja zahteva, da upravičenec vnaprej predloži jamstvo, da zmanjša finančno tveganje, povezano s predhodnim financiranjem.

2.   Ne glede na odstavek 1 se v primeru nepovratnih sredstev nizke vrednosti jamstva ne zahtevajo.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o jamstvu za predhodno financiranje.

Člen 135

Plačilo nepovratnih sredstev in kontrole

1.   Znesek nepovratnih sredstev ni dokončen, dokler odgovorni odredbodajalec ne odobri končnih poročil in zaključnega računa, brez poseganja v poznejše preglede zadevne institucije, ki se izvedejo pravočasno.

2.   Kadar se izkaže, da je v postopku dodeljevanja prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali goljufij, odgovorni odredbodajalec prekine postopek in lahko uvede kakršne koli potrebne ukrepe, vključno s preklicem postopka. Odgovorni odredbodajalec o domnevnem primeru goljufije nemudoma obvesti OLAF.

3.   Kadar se po dodelitvi nepovratnih sredstev izkaže, da je v postopku dodeljevanja ali izvrševanja nepovratnih sredstev prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti, lahko odgovorni odredbodajalec glede na stopnjo v postopku in, pod pogojem, da je bila vložniku ali upravičencu dana možnost, da izrazi svoje stališče:

(a)

zavrne podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih ali obvestilo o sklepu o nepovratnih sredstvih;

(b)

prekine izvrševanje nepovratnih sredstev ali

(c)

kadar je primerno, odpove pogodbo ali sklep o nepovratnih sredstvih.

4.   Kadar gre za napake, nepravilnosti ali goljufije upravičenca, ali če upravičenec krši obveznosti, ki jih ima po sporazumu ali sklepu o nepovratnih sredstvih, lahko odgovorni odredbodajalec poleg tega zmanjša nepovratna sredstva ali izterja zneske, ki so bili nepravilno izplačani po sporazumu ali sklepu o nepovratnih sredstvih, in sicer sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij ali kršitvijo obveznosti, pod pogojem, da je bila upravičencu dana možnost, da izrazi svoje stališče.

5.   Kadar kontrole ali revizije pokažejo sistemske ali ponavljajoče se napake, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti, ki jih je mogoče pripisati upravičencu in ki znatno vplivajo na več nepovratnih sredstev, ki so bila dodeljena temu upravičencu pod podobnimi pogoji, lahko odgovorni odredbodajalec prekine izvrševanje vseh zadevnih nepovratnih sredstev ali, kadar je ustrezno, odpove zadevne sporazume ali sklepe o nepovratnih sredstvih s tem upravičencem, sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti, goljufij ali kršitev obveznosti, pod pogojem, da je bila upravičencu dana možnost, da izrazi svoje stališče.

Odgovorni odredbodajalec lahko poleg tega po kontradiktornem postopku zmanjša nepovratna sredstva ali izterja nepravilno izplačane zneske glede na vsa nepovratna sredstva, na katere vplivajo sistemske ali ponavljajoče se napake, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti iz prvega pododstavka, ki se lahko revidirajo v skladu s sporazumi ali sklepi o nepovratnih sredstvih.

6.   Odgovorni odredbodajalec po sprejetju spremenjenih računovodskih izkazov, ki jih posreduje upravičenec, za vsaka zadevna nepovratna sredstva določi zneske, ki se zmanjšajo ali izterjajo, kadar je to mogoče in izvedljivo, na podlagi stroškov, ki so bili nepravilno prijavljeni kot upravičeni.

7.   Kadar ni mogoče ali izvedljivo natančno ugotoviti zneska neupravičenih stroškov za vsa zadevna nepovratna sredstva, se lahko zneski, ki se zmanjšajo ali izterjajo, določijo z ekstrapolacijo stopnje zmanjšanja ali izterjave, ki se uporablja za nepovratna sredstva, pri katerih so bile dokazane sistemske ali ponavljajoče se napake ali nepravilnosti, ali z uporabo pavšalne stopnje ob upoštevanju načela sorazmernosti, kadar neupravičeni stroški ne morejo biti podlaga za določanje zneskov, ki se zmanjšajo ali izterjajo. Upravičencu se omogoči, da izrazi svoje stališče o metodi ekstrapolacije ali pavšali stopnji, ki se uporablja, ter predlaga ustrezno utemeljeno alternativno metodo ali stopnjo, preden se opravi zmanjšanje ali izterjava.

8.   Komisija zagotovi enako obravnavanje upravičencev programa, zlasti če ga izvaja več odgovornih odredbodajalcev.

Upravičenci so obveščeni o sredstvih za izpodbijanje sklepov iz odstavkov 3, 4, 5, 36 in 6 tega člena v skladu s členom 97.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili za plačilo nepovratnih sredstev in kontrole, vključno s pravili glede dokazil ter prekinitve in zmanjšanja nepovratnih sredstev.

Člen 136

Obdobja za hranjenje dokumentov

1.   Upravičenci hranijo dokumente, dokazila, statistične podatke in druge listine, ki se nanašajo na nepovratna sredstva, pet let po plačilu razlike in tri leta v primeru nepovratnih sredstev nizke vrednosti.

2.   Dokumenti, ki se nanašajo na revizije, prizive, pravne spore ali izterjavo zahtevkov, ki izhajajo iz izvedbe projekta, se hranijo, dokler take revizije, prizivi, pravni spori ali izterjave zahtevkov niso razrešeni.

POGLAVJE 5

Izvajanje

Člen 137

Pogodbe o izvajanju in finančna podpora tretjim osebam

1.   Kadar je treba za izvedbo ukrepa ali programa dela zagotoviti finančno podporo tretjim osebam, lahko upravičenec do donacije Unije dodeli takšno finančno podporo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

pred dodelitvijo nepovratnih sredstev je odgovorni odredbodajalec preveril, da upravičenec zagotavlja ustrezna jamstva v zvezi z izterjavo Komisiji dolgovanih zneskov;

(b)

pogoji za zagotovitev takšne podpore so strogo določeni v sklepu ali sporazumu o nepovratnih sredstvih med upravičencem in Komisijo, tako da upravičencu ne dopuščajo prostega preudarka;

(c)

zadevni zneski so majhni, razen če je finančna podpora primarni cilj ukrepa.

2.   Vsak sklep ali sporazum o nepovratnih sredstvih izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za kontrolo dokumentacije, prostorov ter informacij, tudi takih, shranjenih na elektronskih medijih, pri vseh tretjih osebah, ki so prejele sredstva Unije.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede pogodb o izvajanju in finančne podpore tretjim osebam.

NASLOV VII

NAGRADE

Člen 138

Splošna pravila

1.   Nagrade upoštevajo načeli preglednosti in enakega obravnavanja in spodbujajo doseganje ciljev politike Unije.

2.   V ta namen so nagrade vključene v program dela, ki se objavi, preden se začne izvajati. Program dela se izvaja z objavo natečajev.

Natečaji za nagrade v vrednosti 1 000 000 EUR ali več se lahko objavijo samo, če so predvidene v izkazih ali drugih ustreznih dokumentih iz točke (e) člena 38(3).

Pravila natečaja opredeljujejo vsaj pogoje za sodelovanje, vključno z merili za izključitev iz člena 106(1) ter členov 107, 108 in 109, merili za podelitev nagrade, zneskom nagrade in dogovorom o plačilu.

Nagrad ni mogoče podeliti neposredno brez natečaja, poleg tega pa se letno objavijo skladno s členom 35(2) in (3).

3.   Natečajna dela oceni komisija strokovnjakov na podlagi objavljenih natečajnih pravil.

Nagrade nato podeli odgovorni odredbodajalec na podlagi ocene komisije strokovnjakov, ki svobodno odloča, ali priporoči podelitev nagrade, glede na oceno kakovosti prispevkov.

4.   Znesek nagrade ni povezan s stroški, ki jih je imel dobitnik.

5.   Kadar se zahteva, da upravičenec do nepovratnih sredstev Unije za izvedbo ukrepa ali programa dela podeli nagrado tretjim osebam, lahko ta upravičenec podeli takšno nagrado pod pogojem, da je v sklepu ali sporazumu o nepovratnih sredstvih med upravičencem in Komisijo strogo določena minimalna vsebina pravil natečaja, kot je določeno v odstavku 2, ki ne dopušča prostega preudarka.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede nagrad, vključno z načrtovanjem, pravili natečaja, naknadno objavo, ovrednotenjem, informacijami in obveščanjem dobitnikov.

NASLOV VIII

FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 139

Področje uporabe

1.   Finančni instrumenti se odobrijo s temeljnim aktom.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko finančni instrumenti v ustrezno utemeljenih primerih vzpostavijo brez odobritve s temeljnim aktom, če so ti instrumenti vključeni v proračun v skladu s točko (e) člena 49(1).

2.   Kadar se pomoč Unije zagotavlja s finančnimi instrumenti ter kombinira v enoten ukrep z elementi, neposredno povezanimi s finančnimi instrumenti, ki so usmerjeni k istim končnim prejemnikom, vključno s tehnično pomočjo, znižano obrestno mero in subvencioniranimi provizijami za jamstvo, se ta naslov uporablja za vse elemente tega ukrepa.

3.   Kadar se finančni instrumenti kombinirajo z nepovratnimi sredstvi, ki se financirajo iz proračuna na podlagi naslova VI prvega dela za elemente, ki niso neposredno povezani s finančnimi instrumenti, se za vsak vir financiranja ohranijo ločene evidence.

4.   Komisija lahko uporablja finančne instrumente v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja, pri katerem je izvajanje nalog poverjeno subjektom v skladu s točkami (ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1)(c), kot je določeno v temeljnem aktu.

Subjekti iz točk (ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1)(c) lahko pri izvajanju finančnih instrumentov finančnim posrednikom na lastno odgovornost odstopijo del tega izvajanja, če ti subjekti zagotovijo, da finančni posredniki izpolnjujejo merila iz člena 140(1), (3) in (5). Finančni posredniki se izberejo na podlagi odprtih, preglednih, sorazmernih in nediskriminacijskih postopkov, pri čemer se preprečijo navzkrižja interesov.

Komisija ostane odgovorna za to, da je izvedbeni okvir za finančne instrumente skladen z načelom dobrega finančnega poslovodenja in da podpira uresničevanje opredeljenih in časovno določenih ciljev politik, merljivih glede na končne izide in rezultate. Komisija je odgovorna za izvajanje finančnih instrumentov, brez poseganja v zakonske in pogodbene obveznosti pooblaščenih oseb v skladu s pravom, ki se uporablja.

5.   Kadar se finančni instrumenti izvajajo v okviru deljenega upravljanja z državami članicami, se določbe, ki se uporabljajo za te instrumente, vključno s pravili za prispevke finančnim instrumentom, ki se v skladu s tem naslovom upravljajo neposredno ali posredno, opredelijo v uredbah iz člena 175.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede finančnih instrumentov, vključno z izborom subjektov, pooblaščenih za izvajanje finančnih instrumentov, vsebino sporazumov o prenosu pooblastil, stroški in provizijami upravljanja, posebnimi pravili za fiduciarne račune, neposrednim izvajanjem finančnih instrumentov ter izbiro upravljavcev, finančnih posrednikov in končnih prejemnikov.

Člen 140

Načela in pogoji, ki se uporabljajo za finančne instrumente

1.   Finančni instrumenti se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti, sorazmernosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in subsidiarnosti ter v skladu z njihovimi cilji in po potrebi za obdobje trajanja, določeno v temeljnih aktih za te finančne instrumente.

2.   Finančni instrumenti so skladni z naslednjim:

(a)

obravnavajo nedelovanje trga ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne in za katere je bilo dokazano, da so finančno obstojne, vendar zanje na trgu ni dovolj finančnih sredstev;

(b)

dodatnost: namen finančnih instrumentov ni nadomestiti instrumente države članice, zasebnega financiranja ali drugega finančnega posredovanja Unije;

(c)

ne izkrivljajo konkurence na notranjem trgu in so dosledni glede pravil o državni pomoči;

(d)

učinek vzvoda: namen prispevka Unije k finančnemu instrumentu je v skladu z vnaprej opredeljenimi kazalniki aktivirati svetovne naložbe, ki presegajo vrednost prispevka Unije;

(e)

usklajevanje interesov: pri izvajanju finančnih instrumentov Komisija zagotovi, da obstaja skupni interes za doseganje ciljev politike, opredeljenih za finančni instrument, ki je po možnosti podkrepljen z določbami, kot so sofinanciranje, zahteve za delitev tveganj ali finančne pobude, pri čemer se preprečuje navzkrižje interesov z drugimi dejavnostmi pooblaščenega subjekta;

(f)

finančni instrumenti se vzpostavijo na podlagi predhodnega ocenjevanja, vključno z ocenjevanjem morebitne ponovne uporabe dodatnih sredstev iz točke (f) odstavka 8.

3.   Proračunski odhodki, povezani s posameznim finančnim instrumentom, in finančna obveznost Unije v nobenem primeru ne presežejo zneska ustreznih proračunskih obveznosti, prevzetih zanj, kar izključuje pogojne obveznosti za proračun.

4.   Subjekti, ki so jim poverjene naloge v skladu s točkami (ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1)(c) ter vsi finančni posredniki, izbrani za sodelovanje pri izvrševanju finančnih poslov za finančni instrument, upoštevajo ustrezne standarde in veljavno zakonodajo za preprečevanje pranja denarja, boj proti terorizmu in davčnim goljufijam. Za izvajanje finančnih instrumentov v skladu s tem naslovom subjekti, pooblaščeni v skladu s točkami (ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1)(c), ne smejo imeti sedeža na ozemljih, katerih pristojni organi ne sodelujejo z Unijo v zvezi z uporabo mednarodno dogovorjenega davčnega standarda, in nimajo poslovnih odnosov s subjekti, registriranimi na teh ozemljih, take zahteve pa prenesejo v svoje pogodbe z izbranimi finančnimi posredniki.

5.   Subjekti, ki so jim poverjene naloge v skladu s točkami (ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1)(c), finančni posredniki iz odstavka 4 tega člena, vključeni v upravljanje finančnih instrumentov Unije, ter končni prejemniki podpore Unije iz tega naslova Računskemu sodišču dajo na voljo vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so nujne za izvajanje njegove naloge v skladu s členom 161.

Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (23) se uporabljata za podporo Unije iz tega naslova.

6.   Zneski, ki ustrezajo vsaj prispevku Unije, ali po potrebi njihovi večkratniki se uporabijo za doseganje posebnih ciljev politike, zastavljenih v okviru finančnega instrumenta, in ne ustvarijo neupravičenih prednosti, zlasti v obliki neupravičenih dividend ali dobička za tretje osebe.

Brez poseganja v pravila za posamezni sektor za deljeno upravljanje se prihodki, vključno z dividendami, kapitalskim dobičkom, provizijami za jamstvo ter obrestmi na posojila in na zneske na fiduciarnih računih, vrnjene Komisiji, ali fiduciarnih računih, ki so odprti za finančne instrumente in ki jih je mogoče pripisati podpori iz proračuna v okviru finančnega instrumenta, vnesejo v proračun po tem, ko se odštejejo stroški in provizije upravljanja.

Letna povračila, vključno z vračili kapitala, sproščenimi jamstvi in vračili glavnice posojil, plačana Komisiji ali na fiduciarne račune, ki so odprti za finančne instrumente in ki jih je mogoče pripisati podpori iz proračuna v okviru finančnega instrumenta, so notranji namenski prejemki v skladu s členom 21 in se brez poseganja v odstavek 9 tega člena uporabljajo za isti finančni instrument za obdobje, ki ne presega dveh let po obdobju za odobritve za prevzem obveznosti, razen če je v temeljnem aktu določeno drugače.

7.   Plačila na fiduciarne račune Komisija opravi na podlagi zahtevkov za plačilo, ki so ustrezno utemeljeni z napovedmi izplačil, ob upoštevanju razpoložljive bilance na fiduciarnih računih in potrebe po preprečitvi presežnih stanj za te zneske. V primeru, da zneski na fiduciarnih računih zadoščajo za kritje pogodbeno določene minimalne rezerve na fiduciarnih računih, povečane za napovedi izplačil za tekoče proračunsko leto, vključno z zneski, potrebnimi za izključitev predvidljivih gibanj v zvezi s plačilnimi obveznostmi v valutah, ki niso euro, se ne opravijo nadaljnja plačila na fiduciarne račune. Napovedi izplačil se zagotovijo enkrat ali po potrebi dvakrat letno.

8.   Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih v zvezi s finančnimi instrumenti. Za vsak podprti finančni instrument poročilo vsebuje:

(a)

opredelitev finančnega instrumenta in temeljnega akta;

(b)

opis finančnega instrumenta, izvedbene ureditve in dodano vrednost prispevka Unije;

(c)

finančne institucije, ki sodelujejo pri izvajanju, vključno z vsemi vprašanji glede uporabe odstavka 5;

(d)

skupne proračunske obveznosti in plačila iz proračuna za vsak finančni instrument;

(e)

učinek finančnega instrumenta, vključno z uresničenimi naložbami;

(f)

oceno uporabe zneskov, ki so bili instrumentu vrnjeni kot notranji namenski prejemki iz odstavka 6;

(g)

stanje na skrbniškem računu;

(h)

prihodke in povračila iz odstavka 6;

(i)

vrednost kapitalskih naložb glede na prejšnja leta;

(j)

skupne zneske oslabitev sredstev kapitalskih instrumentov ali instrumentov delitve tveganja in unovčenih jamstev za jamstvene instrumente;

(k)

ciljni učinek vzvoda in doseženi učinek vzvoda;

(l)

njegov prispevek k doseganju ciljev zadevnega programa, kot se meri po uvedenih kazalnikih, po potrebi vključno z geografsko diverzifikacijo.

9.   Kadar Evropski parlament ali Svet menita, da finančni instrument svojih ciljev ni učinkovito izpolnil, lahko od Komisije zahtevata, da vloži predlog spremenjenega temeljnega akta, s katerim bi opustili instrument. V primeru opustitve finančnega instrumenta se nova povračila v okviru tega instrumenta v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 6 štejejo za splošni prihodek.

10.   Namen finančnih instrumentov ter po potrebi njihove posebne pravne oblike in pristojno sodišče za sedež, kjer so registrirani, se objavijo na spletnem mestu Komisije.

11.   Odgovorni odredbodajalec za finančne instrumente zagotovi, da subjekti, ki so jim poverjene naloge v skladu s točkami (ii), (iii), (v) in (vi) člena 58(1)(c), do 15. februarja naslednjega leta predložijo računovodske izkaze za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, skladno z računovodskimi pravili iz člena 143 in mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor (IPSAS), ter vse informacije, potrebne za pripravo računovodskih izkazov v skladu s členom 68(3). Odgovorni odredbodajalec zagotovi tudi, da ti subjekti do 15. maja naslednjega leta predložijo revidirane računovodske izkaze za finančne instrumente.

12.   Komisija zagotovi usklajeno upravljanje finančnih instrumentov, zlasti na področjih računovodstva, poročanja, spremljanja ter upravljanja finančnega tveganja.

13.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede izvajanja finančnih instrumentov, vključno s pogoji za njihovo uporabo, učinkom vzvoda, predhodnim ocenjevanjem, spremljanjem in obravnavanjem prispevkov iz skladov iz člena 175.

NASLOV IX

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 141

Struktura zaključnega računa

Zaključni račun vsebuje:

(a)

konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so predstavljene konsolidirane finančne informacije iz računovodskih izkazov institucij, ki se financirajo iz proračuna, organov iz člena 208 in drugih organov, katerih zaključni račun mora biti konsolidiran v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143;

(b)

zbirni proračunski izkaz, v katerem so predstavljene informacije iz proračunskega računovodstva institucij.

Člen 142

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

1.   Vsaka institucija in organ iz člena 141 pripravi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu.

Poročilo pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču do 31. marca naslednjega proračunskega leta.

2.   Poročilo iz odstavka 1 poroča, tako v obliki absolutne vrednosti kot v obliki odstotkov, vsaj o obsegu izvrševanja odobritev in vsebuje povzetek o prerazporeditvi odobritev med različnimi proračunskimi postavkami.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede poročanja o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

Člen 143

Pravila za zaključni račun

1.   Računovodja Komisije sprejme pravila, ki temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor. Računovodja lahko te standarde obide, če meni, da je to potrebno zaradi prikaza resnične in poštene slike sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov ter denarnega toka. Kadar se računovodsko pravilo znatno razlikuje od teh standardov, se to dejstvo razkrije in utemelji v pojasnilih k računovodskim izkazom.

2.   Proračunski izkaz iz člena 141 upošteva proračunska načela iz te uredbe. Predstavlja resnično in pošteno sliko proračunskih prihodkov in odhodkov.

Člen 144

Računovodska načela

1.   Računovodski izkazi iz člena 141 predstavljajo informacije, tudi informacije glede računovodske usmeritve, na način, ki zagotavlja, da so ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive. Pripravijo se v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, kakor so opisana v računovodskih pravilih iz člena 143.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z vzpostavitvijo okvira za izvajanje nalog računovodje iz tega člena ter členov 145, 146, 148, 151, 154, 156 in 157.

Člen 145

Računovodski izkazi

1.   Računovodski izkazi se pripravijo v milijonih eurov in zajemajo:

(a)

bilanco stanja in izkaz finančnega uspeha, ki predstavljata vsa sredstva in obveznosti ter finančni položaj in poslovni izid na dan 31. decembra predhodnega leta; predstavljena sta v skladu z računovodskimi pravili iz člena 143;

(b)

izkaz finančnega izida, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med letom, ter končno stanje denarja zakladnice;

(c)

izkaz sprememb čistih sredstev, ki prikazuje pregled gibanj rezerv med letom in končni izid.

2.   Pojasnila k računovodskim izkazom dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1, ter dajejo vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti Unije.

Člen 146

Poročila o izvrševanju proračuna

1.   Poročila o izvrševanju proračuna se pripravijo v milijonih eurov. Zajemajo:

(a)

poročila, ki združujejo vse proračunske operacije za zadevno leto glede prihodkov in odhodkov;

(b)

pojasnila, ki dopolnjujejo in pojasnjujejo informacije v poročilih.

2.   Struktura predstavitve poročil o izvrševanju proračuna je enaka kot tista, uporabljena za sam proračun.

Člen 147

Začasni zaključni računi

1.   Računovodje drugih institucij in organov iz člena 141 računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta pošljejo svoje začasne zaključne račune.

2.   Računovodje drugih institucij in organov iz člena 141 računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta pošljejo tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

3.   Računovodja Komisije konsolidira te začasne zaključne račune z začasnim zaključnim računom Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje začasni zaključni račun Komisije in začasni konsolidirani zaključni račun Unije.

Člen 148

Potrditev končnega konsolidiranega zaključnega računa

1.   Računsko sodišče do 1. junija izrazi svoja opažanja o začasnem zaključnem računu vseh institucij razen Komisije in vsakega organa iz člena 141, do 15. junija pa svoja opažanja o začasnem zaključnem računu Komisije in začasnem konsolidiranem zaključnem računu Unije.

2.   Vse institucije razen Komisije in vsak organ iz člena 141 pripravijo svoj končni zaključni račun ter ga pošljejo računovodji Komisije, Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija za pripravo končnega konsolidiranega zaključnega računa.

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 141 računovodji Komisije do 1. julija pošljejo tudi sveženj poročil v standardizirani obliki, ki jo za konsolidacijo določi računovodja Komisije.

3.   Računovodja vsake institucije in organa iz člena 141 pošlje Računskemu sodišču in v vednost računovodji Komisije na isti dan, ko pošlje svoj končni zaključni račun, tudi spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami k temu končnemu zaključnemu računu.

Končnemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje, s katero slednji potrjuje, da je bil ta zaključni račun pripravljen v skladu s tem naslovom ter ustreznimi računovodskimi načeli, pravili in postopki.

4.   Računovodja Komisije pripravi končni konsolidirani zaključni račun na podlagi podatkov, ki jih na podlagi ostavka 2 tega člena predložijo druge institucije razen Komisije in organi iz člena 141. Končnemu konsolidiranemu zaključnemu računu se priloži izjava računovodje Komisije, s katero slednji potrjuje, da je bil končni konsolidirani zaključni račun pripravljen v skladu s tem naslovom ter računovodskimi načeli, pravili in postopki iz pojasnil k računovodskim izkazom.

5.   Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa in svojega končnega zaključnega računa Komisija do 31. julija oba računa pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Do istega dne računovodja Komisije Računskemu sodišču pošlje spremni dopis z dodatnimi obrazložitvami h končnemu konsolidiranemu zaključnemu računu.

6.   Končni konsolidirani zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče v skladu s členom 287 PDEU in členom 160a Pogodbe Euratom, do 15. novembra.

POGLAVJE 2

Informacije o izvrševanju proračuna

Člen 149

Poročilo o proračunskih jamstvih in tveganjih

Poleg izkazov in poročil iz členov 145 in 146 Komisija enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih jamstvih iz točke (d) člena 49(1) in tveganjih, povezanimi z njimi.

Te informacije se istočasno pošlje Računskemu sodišču.

Člen 150

Informacije o izvrševanju proračuna

1.   Poleg izkazov in poročil iz členov 145 in 146 računovodja Komisije enkrat mesečno pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu zbirne podatke o izvrševanju proračuna najmanj na ravni poglavij, in sicer za prihodke in za odhodke, glede na celotne odobritve.

Ti podatki prav tako vsebujejo podatke o porabi prenesenih odobritev.

Podatke se pošlje v 10 delovnih dneh po koncu vsakega meseca.

2.   Trikrat letno, in sicer v 30 delovnih dneh po 31. maju, 31. avgustu in 31. decembru, računovodja Komisije pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvrševanju proračuna, ki zajema prihodke in odhodke, razčlenjene na poglavja, člene in postavke.

Ta poročila prav tako vsebujejo podatke o porabi odobritev, prenesenih iz predhodnih proračunskih let.

3.   Podatki in poročilo o izvrševanju proračuna se hkrati pošljejo tudi Računskemu sodišču ter objavijo na spletnem mestu Komisije.

4.   Računovodja vsako leto do 15. septembra Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo z informacijami o ugotovljenih trenutnih tveganjih, prepoznanih splošnih trendih, novih računovodskih vprašanjih, napredku pri računovodskih zadevah, vključno z informacijami Računskega sodišča, ter z informacijami o izterjavah.

POGLAVJE 3

Računovodstvo

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 151

Računovodski sistem

1.   Računovodski sistem institucij omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko zneski knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

2.   Računovodski sistem se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v eurih na osnovi koledarskega leta.

3.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil lahko vodi tudi analitične konte.

Člen 152

Skupne zahteve za računovodski sistem institucij

Računovodja Komisije v skladu s členom 143 po posvetovanju z računovodji drugih institucij in organov iz člena 141 sprejme računovodska pravila ter usklajen kontni okvir, ki ga uporabljajo vse institucije, uradi iz naslova V drugega dela in vsi organi iz člena 141.

Oddelek 2

Splošno računovodstvo

Člen 153

Splošno računovodstvo

Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse dogodke in dejavnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij in organov iz člena 141.

Člen 154

Knjiženje v splošnem računovodstvu

1.   Stanja in promet v splošnem računovodstvu se knjižijo v poslovne knjige.

2.   Vse vknjižbe, vključno s popravki na kontih, temeljijo na listinah, na katere se vknjižbe sklicujejo.

3.   Računovodski sistem je takšen, da zagotavlja jasno revizijsko sledenje vseh vknjižb.

Člen 155

Računovodski popravki

Računovodja po izteku proračunskega leta in do datuma priprave splošnega računovodstva sprejme kakršne koli popravke, ki ne vsebujejo izdatkov ali prihodkov za navedeno leto in so potrebne za pravilno in pošteno pripravo tega računovodstva. Taki popravki so skladni z računovodskimi pravili iz člena 143.

Oddelek 3

Proračunsko računovodstvo

Člen 156

Proračunsko računovodstvo

1.   Proračunsko računovodstvo zagotavlja natančen zapis izvrševanja proračuna.

2.   Za namene odstavka 1 proračunsko računovodstvo evidentira vse proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV prvega dela.

POGLAVJE 4

Vodenje evidence premoženja

Člen 157

Evidenca premoženja

1.   Vsaka institucija in vsak organ iz člena 141 vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Unije v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Vsaka institucija in vsak organ iz člena 141 preveri, da vknjižbe v evidenco premoženja ustrezajo dejanskemu stanju.

2.   Prodaja opredmetenih sredstev Unije se ustrezno objavi.

NASLOV X

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1

Zunanja revizija

Člen 158

Zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče

Evropski parlament, Svet in Komisija čim prej obvestijo Računsko sodišče o vseh odločitvah in pravilih, sprejetih na podlagi členov 13, 16, 21, 25, 26, 29 in 40.

Člen 159

Revizijska pravila in postopek

1.   Računsko sodišče pri pregledovanju, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi odhodki nastali na zakonit in pravilen način, upošteva Pogodbe, proračun, to uredbo, delegirane akte, sprejete na podlagi te uredbe, in vse druge akte, sprejete na podlagi Pogodb.

2.   Pri izvajanju svoje naloge ima Računsko sodišče pravico, da na način iz člena 161 pregleda vso dokumentacijo in informacije v zvezi s finančnim poslovodenjem služb ali organov za operacije, ki jih financira ali sofinancira Unija. Računsko sodišče ima pooblastilo, da lahko zasliši vsakega uradnika, ki je odgovoren za prihodke ali odhodke, in uporabi vse revizijske postopke, ki so primerni za navedene službe ali organe. V državah članicah opravlja revizijo v sodelovanju z nacionalnimi revizijskimi organi ali, če ti nimajo potrebnih pooblastil, s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Računsko sodišče, da bi pridobilo vse potrebne informacije za opravljanje naloge, ki mu je poverjena s Pogodbami ali akti, sprejetimi na njuni podlagi, lahko na lastno pobudo prisostvuje dejanjem v zvezi z revizijo, ki jih v okviru izvrševanja proračuna izvede katera koli institucija ali se izvajajo v njenem imenu.

Na zahtevo Računskega sodišča vsaka institucija finančnim institucijam, pri katerih ima Unija depozite, dovoli, da Računskemu sodišču omogočijo preveritev, če se zunanji podatki skladajo s poslovnimi knjigami.

3.   Računsko sodišče, da bi lahko izvajalo svojo nalogo, institucijam in organom, za katere se uporablja ta uredba, uradno sporoči imena svojih zaposlenih, ki imajo pooblastilo za njihovo revidiranje.

Člen 160

Preverjanje vrednostnih papirjev in gotovine

Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in gotovina na vpogled ali v blagajni preverijo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo depozitarji, ali z uradnimi zapisniki o gotovini in vrednostnih papirjih v blagajni. Te preverbe lahko opravi tudi samo.

Člen 161

Pravica Računskega sodišča do dostopa

1.   Komisija, druge institucije, organi, ki vodijo prihodke ali odhodke v imenu Unije, in prejemniki dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za izvajanje njegove naloge. Računskemu sodišču dajo na voljo vso dokumentacijo v zvezi z oddajo in izvajanjem naročil, ki se financirajo iz proračuna, in vse poslovne knjige gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in tudi upravne dokumente v zvezi z njimi, vse dokumente v zvezi s prihodki in odhodki, vse evidence premoženja, vse organigrame služb, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za revidiranje izkaza realizacije proračuna in izkaza finančnega izida na podlagi evidenc ali revidiranja na kraju samem, ter za enak namen tudi vse dokumente in podatke, pripravljene ali arhivirane elektronsko.

Notranji revizijski organi in druge službe zadevnih nacionalnih uprav dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva, za katera slednje meni, da so potrebna za izvajanje njegove naloge.

2.   Uradniki, katerih delo preverja Računsko sodišče:

(a)

dajo na vpogled svoje evidence gotovine v blagajni, druge gotovine, vrednostnih papirjev in materiala vseh vrst, pa tudi dokazila v zvezi z upravljanjem sredstev, ki so jim poverjena, in tudi vse knjige, evidence in druge dokumente v zvezi s tem;

(b)

predložijo korespondenco in vse druge dokumente, ki so potrebni za celovito izvedbo revizije iz člena 159(1).

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko zahteva samo Računsko sodišče.

3.   Računsko sodišče ima pooblastilo za revidiranje dokumentacije v zvezi s prihodki in odhodki Unije, ki jo hranijo službe institucij in zlasti službe, odgovorne za odločanje v zvezi s takimi prihodki in odhodki, organi, ki vodijo prihodke in odhodke v imenu Unije, ter fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.

4.   Pri nalogi ugotavljanja, ali so bili prihodki prejeti in ali so odhodki nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro, se ugotavlja tudi, kako organi zunaj institucij uporabljajo sredstva Unije, ki jih prejmejo v obliki prispevkov.

5.   Za financiranje Unije, ki se plača prejemnikom zunaj institucij, ti prejemniki pisno izrazijo strinjanje, da Računsko sodišče revidira uporabo odobrenega financiranja, če tega ne storijo, pa tako strinjanje izrazijo izvajalci ali podizvajalci.

6.   Komisija da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse informacije o najemanju in dajanju posojil.

7.   Uporaba integriranih računalniških sistemov ne bo poslabšala možnosti dostopa Računskega sodišča do dokazil.

Člen 162

Letno poročilo Računskega sodišča

1.   Računsko sodišče pošlje Komisiji in zadevnim institucijam do 30. junija vsa opažanja, ki bi po njegovem mnenju morala biti vključena v letno poročilo. Ta opažanja ostanejo zaupna in se obravnavajo v kontradiktornem postopku. Vsaka institucija pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču do 15. oktobra. Odgovori drugih institucij so istočasno poslani tudi Komisiji.

2.   Letno poročilo vsebuje oceno urejenosti finančnega poslovodenja.

3.   Letno poročilo vsebuje poseben oddelek za vsako institucijo. Računsko sodišče lahko po lastni presoji doda povzetek poročila ali splošna opažanja.

Računsko sodišče stori vse potrebno, da se odgovori vsake institucije na njegova opažanja objavijo poleg vsakega opažanja, na katero se nanašajo, ali pod njim.

4.   Računsko sodišče do 15. novembra organu, odgovornemu za razrešnico, in drugim institucijam pošlje svoje letno poročilo, ki mu priloži odgovore institucij, ter poskrbi za njihovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Ko Računsko sodišče pošlje letno poročilo, Komisija takoj obvesti zadevne države članice o vsebini tega poročila, ki se nanaša na upravljanje sredstev, za katera so odgovorne na podlagi pravilih, ki se uporabljajo.

Države članice v 60 dneh po prejemu takih informacij odgovorijo Komisiji. Komisija do 28. februarja pošlje povzetek teh informacij Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 163

Posebna poročila Računskega sodišča

1.   Računsko sodišče pošlje zadevni instituciji ali organu vsa opažanja, ki bi po njegovem mnenju morala biti vključena v posebno poročilo. Ta opažanja ostanejo zaupna in se obravnavajo v kontradiktornem postopku.

Zadevna institucija ali organ v dveh mesecih in pol po posredovanju opažanj sporoči Računskemu sodišču svoje odgovore, ki jih želi dati na ta opažanja.

Računsko sodišče sprejme dokončno različico posebnega poročila v mesecu, ki sledi prejemu odgovorov zadevne institucije ali organa.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij ali organov nemudoma pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, od katerih vsak odloči, kadar je ustrezno skupaj s Komisijo, kakšne ukrepe je treba sprejeti v odziv na ta poročila.

Računsko sodišče stori vse potrebno, da se odgovori vsake zadevne institucije ali organa na njegova opažanja objavijo skupaj s posebnim poročilom.

2.   Mnenja iz drugega pododstavka člena 287(4) PDEU, ki se ne nanašajo na predloge ali osnutke, za katere se uporablja zakonodajni postopek posvetovanja, lahko Računsko sodišče objavi v Uradnem listu Evropske unije. Računsko sodišče sprejme odločitev o objavi po posvetovanju z institucijo, ki je zahtevala mnenje ali na katero se mnenje nanaša. Skupaj z mnenji se objavijo vse pripombe zadevnih institucij.

POGLAVJE 2

Razrešnica

Člen 164

Roki za postopek razrešnice

1.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament Komisiji da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n do 15. maja leta n + 2.

2.   Če datuma iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za odložitev.

3.   Če Evropski parlament odloži sprejetje sklepa o razrešnici, Komisija stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za lažjo odpravo ovir za sprejetje tega sklepa.

Člen 165

Postopek razrešnice

1.   Sklep o razrešnici zajema zaključni račun vseh prihodkov in odhodkov Unije, končno stanje ter sredstva in obveznosti Unije, prikazane v bilanci stanja.

2.   Za podelitev razrešnice Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda zaključni račun, računovodske izkaze in finančno poročilo iz člena 318 PDEU. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori institucij, v katerih je bila opravljena revizija, ustrezna posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij.

3.   Komisija predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 319 PDEU.

Člen 166

Nadaljnji ukrepi

1.   V skladu s členom 319 PDEU in členom 106a Pogodbe Euratom Komisija in druge institucije sprejmejo vse potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta, ter pripomb, priloženih priporočilu glede razrešnice, ki ga je sprejel Svet.

2.   Institucije na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi navedenih ugotovitev in pripomb, zlasti pa o navodilih, ki so jih dale svojim službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo in jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi teh ugotovitev, tako da jih Komisija lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij se pošljejo Računskemu sodišču.

Člen 167

Posebne določbe o ESZD

Za ESZD v veljajo postopki iz člena 319 PDEU ter členov 164, 165 in 166 te uredbe. ESZD v celoti sodeluje z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovi vse potrebne dodatne informacije, vključno prek udeležbe na sejah ustreznih organov.

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD

Člen 168

Posebne določbe o Evropskem kmetijskem jamstvenem skladu

1.   Za odhodke in prihodke organov iz pravil za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) se uporabljata prvi in tretji del, razen če je v tem naslovu določeno drugače.

2.   Dejavnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu.

Člen 169

Obveznosti za odobritve EKJS

1.   Za vsako proračunsko leto odobritve EKJS vključujejo nediferencirana sredstva razen odhodkov, povezanih z ukrepi iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005, ki se pokrijejo iz diferenciranih sredstev.

2.   Odobritve plačil, ki se prenesejo v naslednje leto in niso porabljene do konca proračunskega leta, se razveljavijo.

3.   Odobritve, za katera obveznosti niso prevzete, v zvezi z ukrepi iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

Takšen prenos ne sme presegati niti 2 % začetnih odobritev niti zneska prilagoditev neposrednih plačil iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (24), ki se je uporabljal v predhodnem proračunskem letu.

Prenesene odobritve se vrnejo izključno v proračunske vrstice, ki zajemajo ukrepe iz točke (c) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Takšen prenos se lahko uporabi za dodatna plačila samo tistim končnim prejemnikom, za katere je v predhodnem proračunskem letu veljala prilagoditev neposrednih plačil v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Komisija sprejme odločitev o prenosu do 15. februarja v letu, v katero se sredstva prenesejo, in o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 170

Celotne začasne obveznosti za odobritve EKJS

1.   Komisija povrne odhodke EKJS, ki jih imajo države članice.

2.   Odločitve Komisije, s katerimi se določi znesek povračil teh odhodkov, predstavljajo celotne začasne obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih odobritev, predvidenih za EKJS.

3.   Od 15. novembra proračunskega leta dalje se lahko vnaprej prevzemajo obveznosti za kritje rutinskih odhodkov za upravljanje EKJS v breme odobritev za naslednje proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati treh četrtin ustreznih skupnih odobritev za proračunsko leto. Uporabljajo se samo za odhodke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.

Člen 171

Časovni načrt in roki za proračunske obveznosti EKJS

1.   Za odhodke organov in teles iz pravil v zvezi z EKJS se prevzamejo obveznosti po poglavjih, členih in postavkah v dveh mesecih po prejetju poročil držav članic. Te obveznosti se lahko prevzamejo po poteku navedenega obdobja dveh mesecev, kadar je potreben postopek za prerazporeditev odobritev glede zadevnih proračunskih vrstic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem dvomesečnem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

Obveznosti iz prvega pododstavka se odštejejo od celotnih začasnih obveznosti iz člena 170.

2.   Celotne začasne obveznosti za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti v specifičnih vrsticah v proračunski nomenklaturi do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, se razveljavijo za zadevno proračunsko leto, za katero so bile odobrene.

3.   Uporaba odstavkov 1 in 2 je odvisna od potrditve zaključnega računa.

Člen 172

Knjiženje odhodkov EKJS

Pri proračunskem računovodstvu se odhodki za to proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra tega proračunskega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel nalog za plačilo do 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

Člen 173

Prerazporeditve odobritev EKJS

1.   Kadar Komisija prerazporedi odobritve v skladu s členom 26(1), sprejme svojo odločitev do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in obvesti Evropski parlament in Svet, kakor je določeno v členu 26(1).

2.   V drugih primerih kot v tistih iz odstavka 1 pošlje Komisija predloge za prerazporeditev Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta.

Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o takih prerazporeditvah v skladu s postopkom iz člena 27, vendar se za namene tega člena uporablja rok tri tedne.

Člen 174

Namenski prejemki EKJS

1.   Namenski prejemki pod tem naslovom se namensko dodelijo glede na vrsto v skladu s členom 21(3).

2.   Rezultat odločitev iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se vpiše v edini člen.

NASLOV II

STRUKTURNA SKLADA, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO, EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA TER SKLADI NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE, KI SPADAJO POD DELJENO UPRAVLJANJE

Člen 175

Posebne določbe

1.   Za odhodke in prihodke, ki jih imajo organi in telesa iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (25), Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (26), Uredbe (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu (27), Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (28), Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (29), Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (30), ter za sklade na področju svobode, varnosti in pravice, vključno s skladi v okviru programa solidarnosti in upravljanja migracijskih tokov, ki spadajo pod deljeno upravljanje v skladu s členom 59 (v nadaljnjem besedilu: skladi), se uporabljata prvi in tretji del, razen če je v tem naslovu določeno drugače.

2.   Dejavnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu.

Člen 176

Spoštovanje dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti

Evropski parlament in Svet spoštujeta dodeljene odobritve za prevzem obveznosti, določene v ustreznih temeljnih aktih za strukturne ukrepe, razvoj podeželja in Evropski sklad za ribištvo.

Člen 177

Plačila prispevkov, vmesna plačila in vračila

1.   Komisija izvede plačila finančnih prispevkov iz skladov v skladu z uredbami iz člena 175.

2.   Komisija izvede vmesna plačila v roku, ki se določi v skladu z uredbami iz člena 175.

3.   V skladu z uredbami iz člena 175 vračilo celotnega predhodnega financiranja ali njegovega dela v zvezi z neko dejavnostjo ne sme povzročiti zmanjšanja prispevka iz skladov za to dejavnost.

Povrnjeni zneski so notranji namenski prejemki v skladu s točko (c) člena 21(3).

Obravnavo vračil držav članic in posledice teh vračil za višino prispevka iz skladov urejajo uredbe, navedene v členu 175.

4.   Z odstopanjem od člena 14 se odobritve za prevzem obveznosti iz vračil predhodnega financiranja, ki 31. decembra ostanejo neporabljene, lahko prenesejo v naslednje obdobje do zaključka programa ter se lahko uporabijo po potrebi, če druge odobritve za prevzem obveznosti niso več na voljo.

5.   Pri proračunskem računovodstvu se odhodki za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do 31. decembra tega proračunskega leta, vključno z odhodki, ki do 31. januarja naslednjega proračunskega leta bremenijo odobritve plačil, dane na voljo v tem mesecu po prerazporeditvah iz člena 179.

Člen 178

Sprostitev odobritev

1.   Komisija avtomatsko sprosti odobritve, za katere so bile obveznosti prevzete v skladu z uredbami iz člena 175.

2.   „Sproščene odobritve se lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji.

V ta namen Komisija preveri sproščena proračunska sredstva iz predhodnega proračunskega leta in se do 15. februarja tekočega proračunskega leta na podlagi potreb odloči, ali je treba ustrezne odobritve znova dati na voljo.

Člen 179

Prerazporeditev odobritev

1.   V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija razen za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja opravi prerazporeditve z enega naslova na drugega, pod pogojem, da so zadevne odobritve za isti cilj v smislu uredb iz člena 175 ali za odhodke za tehnično pomoč. Komisija sprejme odločitve do 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

2.   V drugih primerih kot v tistih iz odstavka 1 lahko Komisija pošlje predloge za prerazporeditve odobritev plačil k skladom Evropskemu parlamentu in Svetu do 10. januarja naslednjega proračunskega leta. Prerazporeditve odobritev plačil se lahko opravijo za vsako proračunsko postavko. Evropski parlament in Svet sprejmeta odločitve o takih prerazporeditvah v skladu s postopkom iz člena 27, vendar se za namene tega člena uporablja rok tri tedne.

3.   Če Evropski parlament in Svet prerazporeditve ne odobrita ali jo odobrita zgolj delno, ustrezni del odhodka iz člena 177(5) bremeni odobritve plačil naslednjega proračunskega leta.

Člen 180

Vodenje in izbira projektov ter revizija

Vodenje in izbiro projektov ter njihovo revizijo urejajo uredbe iz člena 175.

NASLOV III

RAZISKAVE

Člen 181

Sredstva za raziskave

1.   Za odobritve za raziskave in tehnološki razvoj se uporabljata prvi in tretji del, razen če je v tem naslovu določeno drugače.

Take odobritve se vnesejo bodisi v enega od proračunskih naslovov za področja politik povezanih s posrednimi in neposrednimi raziskavami bodisi v poglavje za raziskave v drugem naslovu.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o vrstah dejavnosti v okviru raziskav.

2.   Odobritve v zvezi s prihodki iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ustanovljenega s Protokolom št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen PEU in PDEU, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 21. Odobritve za prevzem obveznosti na podlagi takih prihodkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo, odobritve plačil pa takoj, ko so prihodki prejeti.

3.   V zvezi z odhodki iz poslovanja iz tega naslova lahko Komisija prerazporedi sredstva z enega naslova na drugega, pod pogojem, da so odobritve porabljene za isti namen.

4.   Strokovnjaki, ki se plačajo iz odobritev za raziskave in tehnološki razvoj, se zaposlijo po postopku, ki ga določita Evropski parlament in Svet ob sprejetju posameznega okvirnega raziskovalnega programa ali v skladu z ustreznimi pravili za sodelovanje podjetij, raziskovalnih centrov in univerz.

Člen 182

Obveznosti za raziskovalni sklad

1.   Odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska obveznosti, ki so bile sproščene zaradi celotne ali delne neizvedbe projektov, povezanih z raziskavami, za katere so bile namenjene, se lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih znova dajo na voljo, če je bistvenega pomena, da se izvede prvotno načrtovani program, razen če proračun za zadevno proračunsko leto (leto n) vsebuje sredstva za ta namen.

2.   Za namene odstavka 1 Komisija na začetku vsakega proračunskega leta preveri sproščena proračunska sredstva iz predhodnega proračunskega leta (leto n – 1) in na podlagi potreb oceni, ali je treba te odobritve znova dati na voljo.

Na podlagi te ocene lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 15. februarja vsakega proračunskega leta predloži ustrezne predloge, v katerih za vsako proračunsko postavko navede razloge za to, da se te odobritve znova dajo na voljo.

3.   Evropski parlament in Svet o predlogih Komisije odločita v šestih tednih. Kadar v tem roku ne sprejmeta nobene odločitve, se šteje, da so predlogi odobreni.

Znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki se znova dajo na voljo v letu n, v nobenem primeru ne presega 25 % celotnega zneska sproščenih sredstev iz iste proračunske vrstice v letu n–1.

4.   Odobritve za prevzem obveznosti, ki se znova dajo na voljo, se ne prenesejo.

Pravne obveznosti, povezane z odobritvami za prevzem obveznosti, ki se znova dajo na voljo, se prevzamejo do 31. decembra leta n.

Ob koncu leta n odgovorni odredbodajalec dokončno sprosti neporabljeni znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je bil znova dan na voljo.

Člen 183

Skupno raziskovalno središče

1.   Skupno raziskovalno središče lahko prejme financiranje v breme odobritev zunaj naslovov in poglavij iz člena 181(1), če sodeluje v postopkih za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev v skladu z naslovoma V in VI prvega dela, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna.

Za namene sodelovanja v postopkih za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev se Skupno raziskovalno središče šteje za pravno osebo s sedežem v državi članici.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o Skupnem raziskovalnem središču.

2.   Odobritve v zvezi z naslednjim se obravnava kot namenske prejemke v smislu člena 21(2):

(a)

postopki za dodelitev nepovratnih sredstev in oddajo naročil, v katerih sodeluje Skupno raziskovalno središče;

(b)

dejavnostmi Skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb, ali

(c)

dejavnostmi v okviru upravnih dogovorov z drugimi institucijami ali drugimi službami Komisije za zagotavljanje znanstveno-tehničnih storitev.

Odobritve za prevzem obveznosti, nastale na podlagi prihodkov iz točk (a) in (c) prvega pododstavka, so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo.

Pri dejavnostih iz točke (c) prvega pododstavka se odobritve, ki se ne porabijo v petih letih, razveljavijo.

3.   Poraba odobritev se prikazuje na analitičnih kontih v izkazu realizacije proračuna za vsako kategorijo ukrepov, na katere se sredstva nanašajo; prikazana je ločeno od prihodkov od tretjih oseb (javnih ali zasebnih) iz financiranja in od prihodkov iz drugih storitev, ki jih opravlja Komisija za tretje osebe.

4.   Kadar Skupno raziskovalno središče sodeluje v postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev ali oddajo naročil v skladu z odstavkom 1 tega člena, zanj ne veljajo pogoji iz člena 106, točk (b) in (c) člena 107(1), členov 108 in 109 ter člena 131(4) in 131(5) glede izključitve in kazni v zvezi z naročili in nepovratnimi sredstvi.

Za Skupno raziskovalno središče se poleg tega šteje, da izpolnjuje zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti.

Skupno raziskovalno središče je izvzeto iz predložitve jamstev iz členov 115 in 134.

5.   Pravila za oddajo naročil iz naslova V prvega dela se ne uporabljajo za dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb.

6.   Z odstopanjem od člena 26 lahko Komisija v okviru naslova proračuna, ki se nanaša na področje politik "neposredne raziskave", prerazporedi med poglavji do 15 % odobritev v vrstici, iz katere se prerazporedijo.

NASLOV IV

ZUNANJI UKREPI

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 184

Zunanji ukrepi

1.   Za zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna, se uporabljata prvi in tretji del, če ni v tem naslovu drugače določeno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru zunanjih ukrepov.

2.   Odobritve za ukrepe iz odstavka 1 Komisija uporablja:

(a)

v okviru pomoči, ki jo lahko odobri samostojno, ali

(b)

v partnerstvu s tretjo državo iz točke (i) člena 58(1)(c) na podlagi podpisa sporazuma o financiranju.

3.   Kadar se zunanji ukrepi sofinancirajo iz odobritev v proračunu ter iz zunanjih namenskih prejemkov iz točke (b) člena 21(2), se sredstva, za katera se po koncu pogodbenega obdobja iz člena 189(2) ne prevzamejo obveznosti, sorazmerno povrnejo, in sicer po tem, ko se odšteje pavšalni znesek, ki ustreza reviziji, ovrednotenju in nepredvidenim izdatkom ter je mogoče zanj obveznosti prevzeti dodeliti pozneje.

4.   Drugi pododstavek člena 90(4) se ne uporablja za ukrepe iz tega naslova.

Za nepovratna sredstva v okviru neposrednega upravljanja v višini nad 5 000 000 EUR za financiranje zunanjih ukrepov lahko med trajanjem ukrepa ostaneta neplačani največ dve plačili predhodnega financiranja.

POGLAVJE 2

Izvajanje ukrepov

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 185

Izvajanje zunanjih ukrepov

Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja neposredno Komisija v skladu s točko (a) členom 58(1), lahko se izvajajo v okviru deljenega upravljanja v skladu s točko (b) člena 58(1) ali pa jih posredno izvaja kateri koli subjekt ali oseba, ki so jim poverjene naloge v skladu s točko (c) člena 58(1), v skladu z ustreznimi določbami iz členov 58 do 63. Odobritve za zunanje ukrepe se za doseganje skupnega cilja lahko kombinirajo s sredstvi iz drugih virov.

Oddelek 2

Proračunska podpora in skrbniški skladi z več donatorji

Člen 186

Uporaba proračunske podpore

1.   Če to določajo zadevni temeljni akti, lahko Komisija v tretji državi zagotovi proračunsko podporo za tretjo državo upravičenko, če je upravljanje javnih financ v tej državi dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede uporabe proračunske podpore in glede obveznosti prejemnikov.

2.   Sklep o financiranju iz člena 84 opredeli cilje in pričakovane rezultate zagotavljanja proračunske podpore tretji državi upravičenki. Plačilo prispevka Unije temelji na izpolnjevanju pogojev iz odstavka 1, vključno z izboljšanjem upravljanja javnih financ, ter na jasnih in objektivnih kazalnikih uspešnosti, ki so osnova za merjenje napredka v zadevnem sektorju.

3.   Komisija v zadevne sporazume o financiranju, sklenjene v skladu s točko (b) člena 184(2), vključi primerne določbe, po katerih se zadevna tretja država upravičenka zaveže k takojšnjemu vračilu vseh ali dela zadevnih sredstev za delovanje, če se ugotovi, da so se pri plačilu zadevnih sredstev Unije pojavile večje nepravilnosti, za katere je odgovorna ta država.

Za obravnavo povračila iz prvega pododstavka se lahko uporabi drugi pododstavek člena 80(1).

4.   Komisija v tretjih državah upravičenkah podpre razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter poveča preglednost in javni dostop do informacij.

Člen 187

Skrbniški skladi Unije za zunanje ukrepe

1.   Za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade v okviru sporazumov, sklenjenih z drugimi donatorji. V aktu o ustanovitvi vsakega skrbniškega sklada so opredeljeni cilji skrbniškega sklada.

2.   Skrbniški skladi Unije se izvršujejo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti, sorazmernosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja, pa tudi v skladu s specifičnimi cilji iz vsakega akta o ustanovitvi.

Komisija v skladu s točko (a) člena 58(1) izvršuje skrbniške sklade Unije neposredno, razen skrbniških skladov Unije za ukrepe v izrednih razmerah in ukrepe po izrednih razmerah, ki se lahko izvršujejo tudi posredno s poveritvijo nalog izvrševanja proračuna na subjekte v skladu s točkami (i), (ii), (v) in (vi) člena 58(1)(c).

3.   Skrbniški skladi Unije izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

obstaja dodana vrednost intervencije Unije: skrbniški skladi se ustanovijo in uporabljajo samo na ravni Unije, če je njihove cilje mogoče lažje uresničiti na ravni Unije kot na nacionalni ravni, zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov;

(b)

v vsakem primeru skrbniški skladi Unije zagotovijo jasno politično prepoznavnost Unije in upravljalne prednosti ter boljšo kontrolo Unije nad tveganji in plačili prispevkov Unije in drugih donatorjev. Skladov se ne bi smelo ustanavljati, če bi le podvojili obstoječe načine financiranja ali podobne instrumente brez dodatnosti.

4.   Za vsak skrbniški sklad Unije se za zagotovitev zastopstva donatorjev, pa tudi držav članic, ki ne prispevajo, kot opazovalk, ter za odločanje o uporabi sredstev ustanovi upravni odbor, ki mu predseduje Komisija.

5.   Skrbniški skladi Unije se ustanovijo za omejeno obdobje, določeno v aktu o njihovi ustanovitvi. To obdobje se lahko na zahtevo zadevnega upravnega odbora skrbniškega sklada podaljša s sklepom Komisije.

Evropski parlament in/ali Svet lahko od Komisije zahtevata, da po potrebi opusti odobritve za ta skrbniški sklad ali pa revidira akt o ustanovitvi, da bi likvidirala skrbniški sklad. V tem primeru se preostala sredstva sorazmerno vrnejo v proračun kot splošni dohodek ter sodelujočim državam članicam in drugim donatorjem.

6.   Prispevki Unije in donatorjev se dajo na poseben bančni račun. Prispevki Unije se na ta račun prenesejo na podlagi zahtevkov za plačilo, ustrezno utemeljenih z napovedmi izplačil, ob upoštevanju razpoložljive bilance na računu in posledične potrebe po dodatnih plačilih. Napovedi izplačil se zagotovijo enkrat ali po potrebi dvakrat letno.

Prispevki niso vključeni v proračun in jih upravlja Komisija na odgovornost odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil.

Računovodja skrbniškega sklada Unije je računovodja Komisije. Odgovoren je za določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira, ki so skupni za vse skrbniške sklade Unije.

Notranji revizor Komisije in Računsko sodišče imata v zvezi s skrbniškim skladom enaka pooblastila kakor v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih izvaja Komisija.

Posebni bančni račun skrbniškega sklada odpre in zapre računovodja.

Komisija zagotavlja strogo ločevanje nalog med računovodji in odredbodajalci.

Za sredstva prevzemajo obveznosti in jih izplačujejo finančni udeleženci Komisije, kot je določeno v poglavju 3 naslova IV prvega dela.

7.   Za kritje svojih stroškov upravljanja v letih, v katerih se je začela uporaba teh prispevkov iz odstavka 6, lahko Komisija uporabi največ 5 % zneskov, združenih v skrbniškem skladu. Med trajanjem skrbniškega sklada so take provizije za upravljanje namenski prejemki v smislu točke (b) člena 21(2).

Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skrbniškega sklada. Prihodki, ki izhajajo iz plačil teh nalogov za izterjavo, se vrnejo na posebni bančni račun skrbniškega sklada. Za razveljavitev naloga za izterjavo in odpoved izterjave veljajo pravila iz člena 80.

8.   Komisija predloži osnutek sklepa o ustanovitvi, razširitvi ali likvidaciji skrbniškega sklada Unije pristojnemu odboru, določenemu v temeljnem aktu, po katerem se zagotavlja prispevek Unije skrbniškemu skladu Unije.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede upravljanja in vodenja skrbniških skladov za zunanje ukrepe ter poročanja o njih.

10.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži izčrpno in podrobno poročilo o dejavnostih, ki jih podpirajo skrbniški skladi Unije, njihovi izvedbi in uspehu ter o njihovih računovodskih izkazih. Komisija svoje poročilo priloži povzetkom letnih poročil iz tretjega pododstavka člena 66(9).

Oddelek 3

Drugi načini upravljanja

Člen 188

Izvajanje zunanjih ukrepov v okviru posrednega upravljanja

1.   Ukrepe, ki se izvajajo posredno v skladu s točko (c) člena 58(1), nadzirajo Komisija in delegacije Unije v skladu s členom 56(2). Takšen nadzor se izvaja s predhodno odobritvijo, naknadnimi pregledi ali kombiniranim postopkom.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede izvajanja zunanjih ukrepov v okviru posrednega upravljanja.

Člen 189

Sporazumi o financiranju za izvajanje zunanjih ukrepov

1.   Za izvajanje zunanjih ukrepov se sklene eden ali več naslednjih aktov:

(a)

sporazum o financiranju med Komisijo in subjektom ali osebo iz člena 185;

(b)

pogodba ali sporazum o nepovratnih sredstvih med Komisijo in fizičnimi ali pravnimi osebami, ki so odgovorne za izvedbo ukrepov.

Pogoji, pod katerimi se dodeljuje zunanja pomoč, se določijo v instrumentu, s katerim se upravljajo sporazumi o financiranju ali pogodbe ali sporazumi o nepovratnih sredstvih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka.

2.   Sporazumi o financiranju s subjekti iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se sklenejo najpozneje do 31. decembra leta n+1, pri čemer je leto n leto, v katerem se prevzame proračunska obveznost.

V sporazumih o financiranju se določi obdobje, v katerem subjekti iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 sklenejo vse posamezne pogodbe in sporazume o nepovratnih sredstvih za izvajanje ukrepa. Tako obdobje ni daljše od treh let po datumu sklenitve sporazuma o financiranju, razen:

(a)

za ukrepe z več donatorji;

(b)

za posamezne pogodbe v zvezi z revizijo in ovrednotenjem;

(c)

v naslednjih izjemnih okoliščinah:

(i)

aneksi se dodajo k že sklenjenim pogodbam;

(ii)

posamezne pogodbe se sklene po predčasni prekinitvi obstoječe pogodbe;

(iii)

spremembe subjekta, odgovornega za naloge, za katere je pooblaščen.

3.   Odstavek 2 se ne uporablja za večletne programe, ki se izvajajo z razdeljenimi obveznostmi, v naslednjih primerih:

(a)

instrument za predpristopno pomoč;

(b)

instrument za politiko evropskega sosedstva in partnerstva.

V teh primerih Komisija avtomatsko sprosti odobritve v skladu s pravili za posamezni sektor.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili glede sporazumov o financiranju glede izvajanja zunanjih ukrepov.

POGLAVJE 3

Javna naročila

Člen 190

Javna naročila za zunanje ukrepe

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o javnih naročilih za zunanje ukrepe.

2.   Za pogodbe, ki jih zajema ta naslov, se uporabljajo določbe poglavja I naslova V prvega dela o splošnih določbah o oddaji javnih naročil, ob upoštevanju posebnih določb o mejnih vrednostih in načinih oddaje zunanjih naročil, določenih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe. Za namene tega poglavja so naročniki:

(a)

Komisija v imenu in za račun ene ali več tretjih držav;

(b)

subjekti in osebe iz člena 177, pooblaščeni za opravljanje ustreznih nalog izvrševanja proračuna.

3.   Postopki za oddajo javnih naročil se določijo v sporazumih o financiranju iz člena 180.

4.   Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za ukrepe iz temeljnih aktov za posamezni sektor o pomoči za krizno upravljanje ter ukrepe v okviru civilne zaščite in humanitarne pomoči.

Člen 191

Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

1.   V razpisnih postopkih lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse osebe, ki spadajo na področje uporabe Pogodb, in vse druge fizične ali pravne osebe v skladu s posebnimi določbami temeljnih aktov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja.

2.   V primerih iz člena 51(5) se lahko v izjemnih okoliščinah, ki jih odgovorni odredbodajalec ustrezno utemelji, v javnih razpisih dovoli sodelovati tudi drugim državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1.

3.   Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javna naročila blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Unija, lahko v razpisnih postopkih za naročila, ki se financirajo iz proračuna, sodelujejo tudi drugi državljani tretjih držav poleg tistih iz odstavkov 1 in 2 pod pogoji iz navedenega sporazuma.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 201a v zvezi s podrobnimi pravili o sodelovanju v razpisnih postopkih.

POGLAVJE 4

Nepovratna sredstva

Člen 192

Financiranje zunanjega ukrepa v celoti

Ukrep se lahko v celoti financira iz proračuna samo, kadar se dokaže, da je njegova izvedba nujno potrebna.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede financiranja zunanjega ukrepa v celoti.

Člen 193

Pravila, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva za zunanje ukrepe

Postopki za dodelitev nepovratnih sredstev, ki jih v okviru posrednega upravljanja uporabljajo subjekti iz člena 185, so določeni v sporazumih, sklenjenih med Komisijo in temi subjekti.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili o postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev, ki se uporabljajo v okviru posrednega upravljanja.

POGLAVJE 5

Revidiranje računovodskih izkazov

Člen 194

Revizija Unije za zunanje ukrepe

Vsak sporazum med Komisijo in subjektom iz člena 177 ali sporazum o nepovratnih sredstvih ali sklep o nepovratnih sredstvih izrecno določa, da lahko Komisija in Računsko sodišče izvedeta revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

NASLOV V

EVROPSKI URADI

Člen 195

Evropski uradi

1.   Za namene tega naslova so "evropski uradi" upravne strukture, ki jih ustanovi ena ali več institucij za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede področja delovanja evropskih uradov in prenosa nalog institucij na evropske urade.

2.   Ta naslov se uporablja za delovanje OLAF, razen členov 198, 199 in 200.

3.   Za delovanje evropskih uradov se uporabljata prvi in tretji del, razen če je v tem naslovu določeno drugače.

Člen 196

Odobritve v zvezi z evropskimi uradi

1.   Odobritve za vsak evropski urad, katerih skupni znesek se vpiše v posebno proračunsko vrstico v oddelku proračuna za Komisijo, se natančneje določijo v prilogi k temu oddelku.

Priloga ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenega na enak način kakor oddelki proračuna.

Odobritve, vpisane v prilogi, pokrivajo vse finančne potrebe vsakega evropskega urada pri opravljanju nalog v imenu institucij.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede odobritev za evropske urade, vključno s prenosom določenih nalog računovodje, zakladnice in bančnih računov.

2.   Kadrovski načrt vsakega evropskega urada se priloži kadrovskemu načrtu Komisije.

3.   Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti Evropski parlament in Svet.

4.   Zaključni račun vsakega evropskega organa je sestavni del zaključnega računa Unije iz člena 141.

Člen 197

Odredbodajalec evropskih uradov

Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so navedena v prilogi za vsak evropski urad posebej, v skladu s členom 65 prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada.

Člen 198

Konti medinstitucionalnih evropskih uradov

1.   Vsak medinstitucionalni evropski urad pripravi analitično evidenco svojih odhodkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljen za vsako od institucij. Direktor zadevnega evropskega urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, na katerih temelji računovodski sistem.

2.   Pojasnila k proračunski vrstici, v kateri so vpisane skupne odobritve za vsak medinstitucionalni evropski urad, prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih ta urad opravi za vsako od institucij. To temelji na analitičnem računovodstvu iz odstavka 1.

3.   Vsak medinstitucionalni evropski urad uradno obvesti zadevne institucije o rezultatih analitičnega računovodstva.

Člen 199

Prenos pooblastil odredbodajalca na medinstitucionalne evropske urade

1.   Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja medinstitucionalnega evropskega urada za upravljanje odobritev, ki spadajo v njen oddelek proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede prenosa pooblastil odredbodajalca na direktorja medinstitucionalnega evropskega urada.

2.   Notranji revizor Komisije izvaja vse naloge iz poglavja 9 naslova IV prvega dela.

Člen 200

Storitve za tretje osebe

Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe proti plačilu, njegov direktor po odobritvi upravnega odbora določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje knjigovodstva.

NASLOV VI

ODOBRITVE ZA UPRAVO

Člen 201

Splošne določbe

1.   Za odobritve za upravo se uporabljata prvi in tretji del, razen če je v tem naslovu določeno drugače.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede obsega odobritev za upravo in garancij za najem.

Člen 202

Obveznosti

1.   Vsako leto od 15. oktobra dalje se lahko vnaprej prevzemajo obveznosti za kritje rutinskih upravnih odhodkov v breme odobritev za naslednje proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine odobritev, ki sta jih odobrila Evropski parlament in Svet za ustrezno proračunsko vrstico za tekoče proračunsko leto. Ne uporabljajo se za nove odhodke, za katere načelo ni bilo odobreno v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet.

2.   Odhodki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme odobritev za naslednje proračunsko leto. V tem primeru se omejitev iz odstavka 1 ne uporablja.

Člen 203

Posebne določbe za odobritve za upravo

1.   Odobritve za upravo so nediferencirana sredstva.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede posebnih odobritev za upravo, vključno z zgradbami in predujmi uslužbencem institucij.

2.   Upravni odhodki na podlagi pogodb, ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta bodisi v skladu z lokalno prakso bodisi se nanašajo na dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

3.   Vsaka institucija do 1. junija vsakega leta Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje delovni dokument o nepremičninski politiki, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

za vsako zgradbo odhodke in površino, ki jih zajemajo odobritve v ustreznih proračunskih vrsticah;

(b)

predviden razvoj globalnega načrtovanja površine in lokacije v naslednjih letih, z opisom projektov gradnje v načrtovalni fazi, ki so že opredeljeni;

(c)

končne pogoje in stroške ter zadevne podatke o izvajanju novih projektov gradnje, ki so že bili predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu po postopku iz odstavkov (4) in (5) ter niso bili vključeni v delovne dokumente iz predhodnih let.

4.   Institucija za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne finančne posledice za proračun, čim prej obvesti Evropski parlament in Svet o potrebni površini za gradnjo in začasnih načrtih, in sicer pred sondiranjem lokalnega trga v primeru pogodb o nepremičninah ali preden se javni razpisi objavijo v primeru naročil gradenj.

5.   Institucija za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne finančne posledice za proračun, predloži projekt gradnje, vključno s podrobno oceno stroškov in financiranjem, pa tudi seznam osnutkov pogodb, ki jih želi uporabiti, ter pred sklenitvijo pogodb zaprosi za odobritev Evropskega parlamenta in Sveta. Na zahtevo institucije se predloženi dokumenti, povezani s projektom gradnje, obravnavajo zaupno.

Evropski parlament in Svet o projektu gradnje odločita v štirih tednih od takrat, ko obe instituciji prejmeta ta projekt gradnje, razen v primeru višje sile.

Šteje se, da je projekt gradnje po izteku tega štiritedenskega obdobja odobren, razen če Evropski parlament ali Svet v tem roku predlog zavrneta.

Če Evropski parlament in/ali Svet v tem štiritedenskem roku izrazita ustrezno utemeljene pomisleke, se rok enkrat podaljša za dva tedna.

Če Evropski parlament ali Svet projekt gradnje zavrneta, zadevna institucija svoj predlog umakne, lahko pa predloži tudi novega.

6.   V primeru višje sile se lahko informacije iz odstavka 4 posredujejo skupaj s projektom gradnje. Evropski parlament in Svet o projektu gradnje odločita v dveh tednih od takrat, ko obe instituciji prejmeta ta projekt gradnje. Šteje se, da je projekt gradnje po izteku tega dvotedenskega roka odobren, razen če Evropski parlament in/ali Svet v tem roku predlog zavrneta.

7.   Kot projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne finančne posledice za proračun, se šteje naslednje:

(i)

vsak nakup zemljišča;

(ii)

nakup, prodaja, strukturna prenova, gradnja zgradb ali projekt, ki združuje te elemente in naj bi se izvedel v istem časovnem obdobju, ki presegajo 3 000 000 EUR;

(iii)

vsaka nova pogodba o nepremičninah (vključno z užitkom, dolgoročnim zakupom in podaljševanjem obstoječih pogodb o gradnji pod manj ugodnimi pogoji), ki ni zajeta v točki (ii) z letnim stroškom vsaj 750 000 EUR;

(iv)

razširitev ali podaljšanje obstoječih pogodb o nepremičninah (vključno z užitkom in dolgoročnimi zakupi) pod istimi ali ugodnejšimi pogoji z letnim stroškom vsaj 3 000 000 EUR.

Ta odstavek se uporablja tudi za medinstitucionalne projekte gradnje in delegacije Unije.

8.   Brez poseganja v člen 17 se lahko projekt nakupa zgradbe financira s posojilom, ki ga predhodno odobrita Evropski parlament in Svet.

Posojila se sklenejo in poplačajo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ob upoštevanju največjih finančnih koristi Unije.

Kadar institucija predlaga financiranje nakupa s posojilom, se v načrtu financiranja, ki se predloži skupaj z zahtevo zadevne institucije za predhodno odobritev, opredeli zlasti najvišja raven financiranja, obdobje financiranja, vrsta financiranja, pogoji financiranja in prihranek v primerjavi z drugimi vrstami pogodbenih ureditev.

Evropski parlament in Svet o zahtevi za predhodno odobritev odločita v štirih tednih, z možnostjo enkratnega podaljšanja za dva tedna, od takrat, ko sta obe instituciji prejeli to zahtevo. Šteje se, da je nakup s posojilom zavrnjen, če ga Evropski parlament in Svet v tem roku izrecno ne odobrita.

NASLOV VII

STROKOVNJAKI

Člen 204

Plačani zunanji strokovnjaki

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede plačanih zunanjih strokovnjakov, vključno s posebnim postopkom za izbiro fizičnih oseb kot plačanih zunanjih strokovnjakov za pomoč institucijam pri ocenjevanju vlog za nepovratna sredstva, projektov in ponudb ter za dajanje mnenj in svetovanje v posameznih zadevah.

Taki strokovnjaki so plačani na podlagi fiksnega, vnaprej napovedanega zneska in se izberejo na podlagi njihove strokovne usposobljenosti. Izberejo se na podlagi meril za izbor, ki spoštujejo načela nediskriminacije, enakega obravnavanja in odsotnosti navzkrižja interesov.

TRETJI DEL

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 205

Prehodne določbe

1.   Kar zadeva sklade iz člena 175(1), za katere se temeljni akti razveljavijo pred 1. januarjem 2013, se odobritve, ki so bile sproščene na podlagi uporabe člena 178, lahko znova dajo na voljo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz teh skladov.

2.   Kar zadeva prerazporeditve odobritev za odhodke iz poslovanja iz uredb (ES) št. 1260/1999, (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 1080/2006, (ES) št. 1081/2006, (ES) št. 1083/2006, (ES) št. 1084/2006 in (ES) št. 1198/2006, za katere je še treba izvršiti plačila Unije, da se do zaključka pomoči poravnajo neporavnane obveznosti Unije, lahko Komisija prerazporedi sredstva iz enega naslova v drugega, če so zadevne odobritve namenjene za isti cilj ali povezane s pobudami Unije ali tehnično pomočjo in inovativnimi ukrepi ter se prerazporedijo na istovrstne ukrepe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi s podrobnimi pravili glede prehodnih določb.

Člen 206

Zahteve Evropskega parlamenta in Sveta za informacije

Evropski parlament in Svet sta upravičena, da lahko zahtevata vse informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v svoji pristojnosti.

Člen 207

Mejne vrednosti in zneski

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 210 v zvezi z vsemi mejnimi vrednostmi in zneski iz te uredbe brez poseganja v člen 112.

Člen 208

Okvirna finančna uredba za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje okvirne finančne uredbe z delegiranim aktom v skladu s členom 210 za organe, ki so ustanovljeni na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom ter so pravne osebe in prejemajo prispevke v breme proračuna.

Okvirna finančna uredba temelji na načelih in pravilih iz te uredbe.

Finančna pravila zadevnih organov ne odstopajo od okvirne finančne uredbe, razen če tako zahtevajo posebni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.

2.   Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta. Organi iz odstavka 1 v celoti sodelujejo z institucijami, ki so vključene v postopek razrešnice, in po potrebi zagotovijo vse potrebne dodatne informacije, tudi prek udeležbe na sejah ustreznih organov.

3.   Notranji revizor Komisije ima v zvezi z organi iz odstavka 1 enaka pooblastila kakor jih ima v zvezi s Komisijo.

4.   Neodvisni zunanji revizor preveri, da letni zaključni računi posameznih organov iz odstavka 1 ustrezno prikazujejo njegove prihodke, odhodke in finančno stanje zadevnega organa pred konsolidacijo v končnem zaključnem računu Komisije. Če ni v temeljnem aktu iz odstavka 1 drugače določeno, Računsko sodišče pripravi posebno letno poročilo za vsak organ v skladu z zahtevami iz člena 287(1) PDEU. Pri pripravi tega poročila Računsko sodišče upošteva revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, ter ukrepe, sprejete na podlagi ugotovitev revizorja.

Člen 209

Vzorčna finančna uredba za subjekte javno-zasebnega partnerstva

Subjekti, ki so pravne osebe, ustanovljene s temeljnim aktom in pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, sprejmejo svoja finančna pravila.

Ta pravila zajemajo sklop načel, ki so potrebna za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje vzorčne finančne uredbe z delegiranim aktom v skladu s členom 210, v kateri se določijo načela, potrebna za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije in sicer na podlagi člena 60.

Finančna pravila teh subjektov ne odstopajo od vzorčne finančne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.

Člen 210

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz členov 58, 11, 13, 19, 21, 22, 23, 25, 26, 29, 30, 31, 34, 35, 38, 41, 44, 49, 53, 54, 57, 5859, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 92, 9398, 99, 100, 101, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 137, 138, 139, 140, 142, 144, 181, 183, 184, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 195, 196, 199, 201, 203, 204, 205, 207, 208 in 209 se prenese na Komisijo do konca prvega večletnega finančnega okvira po letu 2013 iz člena 312 PDEU. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje dve leti pred koncem prvega večletnega finančnega okvira po letu 2013. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za obdobja, ki ustrezajo naslednjim večletnim finančnim okvirom, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem veljavnosti obdobja ustreznega večletnega finančnega okvira.

3.   Pooblastilo iz členov 8, 11, 13, 19, 21, 22, 23, 25, 26, 29, 30, 31, 34, 35, 38, 41, 44, 49, 53, 54, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 92, 93, 98, 99, 100, 101, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 137, 138, 139, 140, 142, 144, 181, 183, 184, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 195, 196, 199, 201, 203, 204, 205, 207, 208 in 209 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 8, 11, 13, 19, 21, 22, 23, 25, 26, 29, 30, 31, 34, 35, 38, 41, 44, 49, 53, 54, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 92, 93, 98, 99, 100, 101, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 137, 138, 139, 140, 142, 144, 181, 183, 184, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 195, 196, 199, 201, 203, 204, 205, 207, 208 in 209, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 211

Pregled

Ta uredba se pregleda, kadar se izkaže za potrebno, v vsakem primeru pa najpozneje dve leti pred koncem prvega večletnega finančnega okvira po letu 2013.

Tak pregled med drugim zajema izvajanje določb naslova VIII prvega dela.

Člen 212

Razveljavitev

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2013, razen:

(a)

členov 53 do 57, ki se še naprej uporabljajo za vse obveznosti, prevzete do 31. decembra 2013;

(b)

točke (a) člena 166(3), ki se še naprej uporablja za vse obveznosti, prevzete do 31. decembra 2012, in

(c)

točke (b) člena 166(3), ki se še naprej uporablja za obveznosti, prevzete med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2013.

Naslov VI prvega dela Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ki se lahko še naprej uporablja za sporazume o nepovratnih sredstvih, ki so bili podpisani, in sklepe o nepovratnih sredstvih, glede katerih so bila dana uradna obvestila, do 31. decembra 2013 v okviru celotnih obveznosti, prevzetih v proračunu za leto 2012 ali prejšnjih let, če tako odloči odgovorni odredbodajalec ob upoštevanju načel enakega obravnavanja in preglednosti.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 213

Pregled glede ESZD

Tretji pododstavek člena 68(1) in drugi pododstavek člena 98(2) bosta pregledana leta 2013, ob ustreznem upoštevanju specifičnosti ESZD in zlasti delegacij Unije ter po potrebi zmogljivosti ESZD za ustrezno finančno upravljanje.

Člen 214

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013, razen:

(a)

členov 58 do 63, ki se uporabljajo samo za obveznosti, prevzete od 1. januarja 2014;

(b)

točke (c) drugega pododstavka člena 50(1) ter členov 82, 139 in 140, ki se uporabljajo od 1. januarja 2014;

(c)

členov 177, 179 in 2010, ki se uporabljajo od 27. oktobra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL C 145, 3.6.2010, str. 1.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. oktobra 2012.

(3)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(5)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(6)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

(7)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(8)  UL C 215, 21.7.2011, str. 13.

(9)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(10)  UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(11)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(12)  UL L 130, 31.5.2000, str. 1.

(13)  UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(14)  UL L 201, 3.8.2010, str. 30.

(15)  UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(16)  UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(17)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(18)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(19)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(20)  UL L 297, 15.11.2003, str. 1.

(21)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(22)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(23)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(24)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(25)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(26)  UL L 210, 31.7.2006, str. 1.

(27)  UL L 210, 31.7.2006, str. 12.

(28)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(29)  UL L 210, 31.7.2006, str. 79.

(30)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.


PRILOGA

KORELACIJSKA TABELA

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002

Nova uredba

Naslovi

PRVI DEL

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

NASLOV I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Člen 1

Vsebina

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 2

Člen 3

Skladnost sekundarne zakonodaje s to uredbo

Člen 5

Varstvo osebnih podatkov

NASLOV II

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 3

Člen 6

Upoštevanje proračunskih načel

POGLAVJE 1

POGLAVJE 1

Načeli enotnosti in točnosti proračuna

Člen 4

Člen 7

Obseg proračuna

Člen 5

Člen 8

Posebna pravila o načelih enotnosti in točnosti proračuna

Člen 5a

Člen 4

Roki, datumi in časovne omejitve

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 6

Člen 9

Opredelitev

Člen 7

Člen 10

Vrste odobritev

Člen 8

Člen 11

Računovodska pravila za prihodke in odobritve

Člen 9

Člen 13

Razveljavitev in prenos odobritev

Člen 10

Člen 14

Pravila za prenos namenskih prejemkov

Člen 11

Člen 15

Sprostitev odobritev

Člen 12

Člen 12

Prevzemanje obveznosti za odobritve

Člen 13

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo v primeru poznejšega sprejetja proračuna

POGLAVJE 3

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 14

Člen 17

Opredelitev in področje uporabe

Člen 15

Člen 18

Bilanca proračunskega leta

POGLAVJE 4

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 16

Člen 19

Uporaba eura

POGLAVJE 5

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 17

Člen 20

Opredelitev in področje uporabe

Člen 18

Člen 21

Namenski prejemki

Člen 19

Člen 22

Donacije

Člen 20

Člen 23

Pravila o odbitkih in popravkih deviznega tečaja

POGLAVJE 6

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 21

Člen 24

Splošne določbe

Člen 22

Člen 25

Prerazporeditve, ki jih izvajajo druge institucije, razen Komisije

Člen 23

Člen 26

Prerazporeditve Komisije

Člen 24

Člen 27

Predlogi prerazporeditev, ki jih institucije predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu

Člen 25

Člen 28

Posebna pravila za prerazporeditve

Člen 26

Člen 29

Prerazporeditve, za katere veljajo posebne določbe

POGLAVJE 7

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 27

Člen 30

Načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti

Člen 28

Člen 31

Obvezna ocena finančnih posledic

Člen 32

Notranja kontrola izvrševanja proračuna

Člen 33

Stroškovno učinkoviti sistemi kontrole

POGLAVJE 8

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 29

Člen 34

Objava zaključnega računa, proračuna in poročil

Člen 30

Člen 35

Objava informacij o prejemnikih in druge informacije

NASLOV III

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

POGLAVJE I

Določitev proračuna

Člen 31

Člen 36

Načrti prihodkov in odhodkov

Člen 32

Člen 37

Načrti proračuna organov iz člena 208

Člen 33

Člen 38

Predlog proračuna

Člen 34

Člen 39

Dopolnilno pismo k predlogu proračuna

Člen 35

Člen 36

Člen 40

Obveznosti držav članic zaradi sprejetja proračuna

Člen 37

Člen 41

Predlogi za spremembo proračuna

Člen 38

Člen 39

Člen 42

Zgodnejša predložitev ocen in predlogov proračunov

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 40

Člen 43

Sestava proračuna

Člen 41

Člen 44

Proračunska nomenklatura

Člen 42

Člen 45

Prepoved negativnih prihodkov

Člen 43

Člen 46

Rezervacije

Člen 44

Člen 47

Negativna rezerva

Člen 45

Člen 48

Rezerva za nujno pomoč

Člen 46

Člen 49

Priprava proračuna

Člen 47

Člen 50

Pravila glede kadrovskih načrtov za zaposlene

POGLAVJE 3

Proračunska disciplina

Člen 51

Skladnost z večletnim finančnim okvirom

Člen 52

Skladnost aktov Unije s proračunom

NASLOV IV

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 48

Člen 53

Izvrševanje proračuna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja

Člen 49

Člen 54

Temeljni akt in izjeme

Člen 50

Člen 55

Izvrševanje proračuna s strani drugih institucij razen Komisije

Člen 51

Člen 56

Prenos pooblastil za izvrševanje proračuna

Člen 52

Člen 57

Navzkrižje interesov

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 53

Člen 58

Načini izvrševanja proračuna

Člen 53a

Člen 53b

Člen 59

Deljeno upravljanje z državami članicami

Člen 53c

Člen 60

Posredno upravljanje

Člen 53d

Člen 54

Člen 61

Predhodno preverjanje in sporazumi prenosu pooblastil

Člen 55

Člen 62

Izvajalske agencije

Člen 56

Člen 57

Člen 63

Omejitve pri prenosu pooblastil

POGLAVJE 3

POGLAVJE 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 58

Člen 64

Ločitev nalog

Oddelek 2

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 59

Člen 65

Odredbodajalec

Člen 60

Člen 66

Pooblastila in dolžnosti odredbodajalca

Člen 60a

Člen 67

Pooblastila in dolžnosti vodij delegacij Unije

Oddelek 3

Oddelek 3

Računovodja

Člen 61

Člen 68

Pooblastila in dolžnosti računovodje

Člen 62

Člen 69

Pooblastila, ki jih lahko prenese računovodja

Oddelek 4

Oddelek 4

Skrbnik računa izločenih sredstev

Člen 63

Člen 70

Računi izločenih sredstev

POGLAVJE 4

POGLAVJE 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 64

Člen 71

Preklic prenosa pooblastil in začasni preklic dolžnosti, prenesenih na finančne udeležence

Člen 65

Člen 72

Odgovornost odredbodajalca za nezakonito ravnanje, goljufijo ali korupcijo

Oddelek 2

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odgovorne odredbodajalce

Člen 66

Člen 73

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce

Oddelek 3

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in skrbnike računov izločenih sredstev

Člen 67

Člen 74

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje

Člen 68

Člen 75

Pravila, ki se uporabljajo za skrbnike računov izločenih sredstev

POGLAVJE 5

POGLAVJE 5

Prihodki

Oddelek 1

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na voljo

Člen 69

Člen 76

Lastna sredstva

Oddelek 2

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 70

Člen 77

Ocena terjatev

Oddelek 3

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 71

Člen 78

Ugotovitev terjatev

Oddelek 4

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 72

Člen 79

Odobritev izterjave

Oddelek 5

Oddelek 5

Izterjava

Člen 73

Člen 80

Pravila o izterjavi

Člen 73a

Člen 81

Zastaralni rok

Člen 82

Obravnava upravičenosti Unije v državah članicah

Člen 74

Člen 83

Globe in denarne kazni, ki jih naloži Komisija, ter ustrezne obresti

POGLAVJE 6

POGLAVJE 6

Odhodki

Člen 75

Člen 84

Sklepi o financiranju

Oddelek 1

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za odhodke

Člen 76

Člen 85

Vrste obveznosti

Člen 77

Člen 86

Pravila, ki se uporabljajo za prevzem obveznosti

Člen 78

Člen 87

Preverjanje, ki se uporablja za prevzem obveznosti

Oddelek 2

Oddelek 2

Potrditev odhodkov

Člen 79

Člen 88

Potrditev odhodkov

Oddelek 3

Oddelek 3

Odobritev odhodkov

Člen 80

Člen 89

Odobritev odhodkov

Oddelek 4

Oddelek 4

Plačilo odhodkov

Člen 81

Člen 90

Vrste plačil

Člen 82

Člen 91

Omejitev plačila na razpoložljiva sredstva

Oddelek 5

Oddelek 5

Roki za odhodke

Člen 83

Člen 92

Roki

POGLAVJE 7

POGLAVJE 7

Informacijski sistemi in e-Uprava

Člen 84

Člen 93

Elektronsko vodenje prihodkov in odhodkov

Člen 94

Pošiljanje dokumentov

Člen 95

e-Uprava

POGLAVJE 8

Načela upravljanja

Člen 96

Dobro upravljanje

Člen 97

Navedba pravnih sredstev

POGLAVJE 8

POGLAVJE 9

Notranji revizor

Člen 85

Člen 98

Imenovanje notranjega revizorja

Člen 86

Člen 99

Pooblastila in naloge notranjega revizorja

Člen 87

Člen 100

Neodvisnost notranjega revizorja

NASLOV V

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 88

Člen 101

Opredelitev javnih naročil

Člen 89

Člen 102

Načela, ki se uporabljajo za javna naročila

Oddelek 2

Oddelek 2

Objava

Člen 90

Člen 103

Objava razpisov za javna naročila

Oddelek 3

Oddelek 3

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 91

Člen 104

Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 92

Člen 105

Vsebina razpisne dokumentacije

Člen 93

Člen 106

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za sodelovanje v postopkih za oddajo naročil

Člen 94

Člen 107

Merila za izključitev, ki se uporabljajo za oddajo naročil

Člen 95

Člen 108

Centralna baza podatkov o izključitvah

Člen 96

Člen 109

Upravne in denarne kazni

Člen 97

Člen 110

Merila za oddajo naročil

Člen 98

Člen 111

Predložitev ponudb

Člen 99

Člen 112

Načeli enakega obravnavanja in preglednosti

Člen 100

Člen 113

Sklep o oddaji naročila

Člen 101

Člen 114

Preklic postopka za oddajo javnega naročila

Oddelek 4

Oddelek 4

Jamstva in korektivni ukrepi

Člen 102

Člen 115

Jamstva

Člen 103

Člen 116

Napake, nepravilnosti in goljufije v postopku

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije za svoj račun

Člen 104

Člen 117

Naročnik

Člen 105

Člen 118

Mejne vrednosti, ki se uporabljajo

Člen 106

Člen 119

Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

Člen 107

Člen 120

Pravila za oddajo naročil v okviru Svetovne trgovinske organizacije

NASLOV VI

NASLOV VI

NEPOVRATNA SREDSTVA

POGLAVJE 1

POGLAVJE 1

Področje uporabe in oblika nepovratnih sredstev

Člen 108

Člen 121

Področje uporabe nepovratnih sredstev

Člen 122

Upravičenci

Člen 108a

Člen 123

Oblike nepovratnih sredstev

Člen 124

Pavšalni zneski, stroški na enoto in pavšalno financiranje

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Načela

Člen 109

Člen 125

Splošna načela, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva

Člen 126

Upravičeni stroški

Člen 127

Sofinanciranje v naravi

Člen 110

Člen 128

Preglednost

Člen 111

Člen 129

Načelo nekumulativnega dodeljevanja

Člen 112

Člen 130

Načelo neretroaktivnosti

Člen 113

POGLAVJE 3

POGLAVJE 3

Postopek dodeljevanja

Člen 114

Člen 131

Vloge za nepovratna sredstva

Člen 115

Člen 132

Merila za izbor in dodelitev

Člen 116

Člen 133

Postopek ovrednotenja

Člen 117

POGLAVJE 4

POGLAVJE 4

Plačilo in kontrola

Člen 118

Člen 134

Jamstvo za predhodno financiranje

Člen 119

Člen 135

Plačilo nepovratnih sredstev in kontrole

Člen 136

Obdobja za hranjenje dokumentov

POGLAVJE 5

POGLAVJE 5

Izvajanje

Člen 120

Člen 137

Pogodbe o izvajanju in finančna podpora tretjim osebam

NASLOV VII

NAGRADE

Člen 138

Splošna pravila

NASLOV VIII

FINANČNI INSTRUMENTI

Člen 139

Področje uporabe

Člen 140

Načela in pogoji, ki se uporabljajo za finančne instrumente

NASLOV VII

NASLOV IX

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 121

Člen 141

Struktura zaključnega računa

Člen 122

Člen 142

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

Člen 123

Člen 143

Pravila za zaključni račun

Člen 124

Člen 144

Računovodska načela

Člen 125

Člen 126

Člen 145

Računovodski izkazi

Člen 127

Člen 146

Poročila o izvrševanju proračuna

Člen 128

Člen 147

Začasni zaključni računi

Člen 129

Člen 148

Potrditev končnega konsolidiranega zaključnega računa

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Informacije o izvrševanju proračuna

Člen 130

Člen 149

Poročilo o proračunskih jamstvih in tveganjih

Člen 131

Člen 150

Informacije o izvrševanju proračuna

POGLAVJE 3

POGLAVJE 3

Računovodstvo

Oddelek 1

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 132

Člen 151

Računovodski sistem

Člen 133

Člen 152

Skupne zahteve za računovodski sistem institucij

Oddelek 2

Oddelek 2

Splošno računovodstvo

Člen 134

Člen 153

Splošno računovodstvo

Člen 135

Člen 154

Knjiženje v splošnem računovodstvu

Člen 136

Člen 155

Računovodski popravki

Oddelek 3

Oddelek 3

Proračunsko računovodstvo

Člen 137

Člen 156

Proračunsko računovodstvo

POGLAVJE 4

POGLAVJE 4

Vodenje evidence premoženja

Člen 138

Člen 157

Evidenca premoženja

NASLOV VIII

NASLOV X

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1

POGLAVJE 1

Zunanja revizija

Člen 139

Člen 158

Zunanja revizija, ki jo opravi Računsko sodišče

Člen 140

Člen 159

Revizijska pravila in postopek

Člen 141

Člen 160

Preverjanje vrednostnih papirjev in gotovine

Člen 142

Člen 161

Pravica Računskega sodišča do dostopa

Člen 143

Člen 162

Letno poročilo Računskega sodišča

Člen 144

Člen 163

Posebna poročila Računskega sodišča

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Razrešnica

Člen 145

Člen 164

Roki za postopek razrešnice

Člen 146

Člen 165

Postopek razrešnice

Člen 147

Člen 166

Nadaljnji ukrepi

Člen 147a

Člen 167

Posebne določbe o ESZD

DRUGI DEL

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI JAMSTVENI SKLAD

Člen 148

Člen 168

Posebne določbe o Evropskem kmetijskem jamstvenem skladu

Člen 149

Člen 169

Obveznosti za odobritve EKJS

Člen 150

Člen 170

Celotne začasne obveznosti za odobritve EKJS

Člen 151

Člen 171

Časovni načrt in roki za proračunske obveznosti EKJS

Člen 152

Člen 172

Knjiženje odhodkov EKJS

Člen 153

Člen 173

Prerazporeditve odobritev EKJS

Člen 154

Člen 174

Namenski prejemki EKJS

NASLOV II

NASLOV II

STRUKTURNA SKLADA, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO, EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA TER SKLADI NA PODROČJU SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

Člen 155

Člen 175

Posebne določbe

Člen 176

Spoštovanje dodeljenih odobritev za prevzem obveznosti

Člen 156

Člen 177

Plačila prispevkov, vmesna plačila in vračila

Člen 157

Člen 178

Sprostitev odobritev

Člen 158

Člen 179

Prerazporeditev odobritev

Člen 159

Člen 180

Vodenje in izbira projektov ter revizija

NASLOV III

NASLOV III

RAZISKAVE

Člen 160

Člen 181

Sredstva za raziskave

Člen 160a

Člen 182

Obveznosti za raziskovalni sklad

Člen 161

Člen 183

Skupno raziskovalno središče

NASLOV IV

NASLOV IV

ZUNANJI UKREPI

POGLAVJE I

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 162

Člen 184

Zunanji ukrepi

POGLAVJE 2

POGLAVJE 2

Izvajanje ukrepov

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 163

Člen 185

Izvajanje zunanjih ukrepov

Oddelek 2

Proračunska podpora in skrbniški skladi z več donatorji

Člen 186

Uporaba proračunske podpore

Člen 164 (razveljavljen)

Člen 187

Skrbniški skladi Unije za zunanje ukrepe

Oddelek 3

Drugi načini upravljanja

Člen 165

Člen 188

Izvajanje zunanjih ukrepov v okviru posrednega upravljanja

Člen 166

Člen 189

Sporazumi o financiranju za izvajanje zunanjih ukrepov

POGLAVJE 3

POGLAVJE 3

Javna naročila

Člen 167

Člen 190

Javna naročila za zunanje ukrepe

Člen 168

Člen 191

Pravila za sodelovanje v razpisnih postopkih

POGLAVJE 4

POGLAVJE 4

Nepovratna sredstva

Člen 169

Člen 192

Financiranje zunanjega ukrepa v celoti

Člen 169a

Člen 193

Pravila, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva za zunanje ukrepe

POGLAVJE 5

POGLAVJE 5

Revidiranje računovodskih izkazov

Člen 170

Člen 194

Revizija Unije za zunanje ukrepe

NASLOV V

NASLOV V

EVROPSKI URADI

Člen 171

Člen 195

Evropski uradi

Člen 172

Člen 196

Odobritve za evropske urade

Člen 173

Člen 197

Odredbodajalec evropskih uradov

Člen 174

Člen 198

Konti medinstitucionalnih evropskih uradov

Člen 174a

Člen 199

Prenos pooblastil odredbodajalcev na medinstitucionalne evropske urade

Člen 175

Člen 200

Storitve za tretje osebe

Člen 176 (razveljavljen)

NASLOV VI

NASLOV VI

ODOBRITVE ZA UPRAVO

Člen 177

Člen 201

Splošne določbe

Člen 178

Člen 202

Obveznosti

Člen 179

Člen 203

Posebne določbe za odobritve za upravo

NASLOV VII

NASLOV VII

STROKOVNJAKI

Člen 179a

Člen 204

Plačani zunanji strokovnjaki

TRETJI DEL

TRETJI DEL

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

NASLOV I

Člen 180 (razveljavljen)

Člen 181

Člen 205

Prehodne določbe

NASLOV II

Člen 182

Člen 206

Zahteve Evropskega parlamenta in Sveta za informacije

Člen 207

Mejne vrednosti in zneski

Člen 183

Člen 210

Izvajanje pooblastila

Člen 185

Člen 208

Okvirna finančna uredba za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom

Člen 209

Vzorčna finančna uredba za organe, pooblaščene za izvajanje javno-zasebnega partnerstva

Člen 184

Člen 211

Pregled

Člen 186

Člen 212

Razveljavitev

Člen 186a

Člen 213

Pregled glede ESZD

Člen 187

Člen 214

Začetek veljavnosti


SKUPNA IZJAVA O ZADEVI POVEZANI Z VEČLETNIM ČASOVNIM OKVIROM

"Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da bo finančna uredba revidirana, da se vključi predloge sprememb, ki so nujni zaradi izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020, vključno z naslednjimi zadevami:

pravila za prenos za rezervo za nujno pomoč in za projekte, financirane v okviru instrumenta za povezovanje Evrope;

prenos neporabljenih sredstev in proračunskega salda ter povezan predlog za vnos teh v rezervo za plačila in obveznosti;

možna vključitev evropskega razvojnega sklada v proračun Unije;

obravnava skladov, ki so rezultat sporazumov o boju proti nezakoniti trgovini s tobačnimi proizvodi."


SKUPNA IZJAVA O ODHODKIH V ZVEZI S ZGRADBAMI S SKLICEVANJEM NA ČLEN 203

"Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da:

1.

se postopek zgodnjega obveščanja iz člena 203(4) in postopek predhodne odobritve iz člena 203(5) ne uporabljata za nakup zemlje brezplačno ali za simbolni znesek;

2.

se vsako sklicevanje na "zgradbe" iz člena 203 uporablja zgolj za nestanovanjske stavbe. Evropski parlament in Svet lahko zahtevata vse informacije, povezane s stanovanjskimi stavbami;

3.

se lahko v izjemnih ali nujnih političnih razmerah informacije o projektih gradnje, povezanih z delegacijami EU ali uradi v tretjih državah, iz člena 203(4) predložijo skupaj s projektom gradnje iz člena 203(5). V teh primerih se Evropski parlament, Svet in Komisija zavezujejo, da bodo kar najhitreje obravnavali projekt gradnje;

4.

postopek predhodne odobritve iz člena 203(5) in (6) se ne uporablja za pripravljalne pogodbe ali študije, ki so potrebne za ovrednotenje podrobnih stroškov in financiranja projekta gradnje;

5.

mejne vrednosti 750 000 EUR ali 3 000 000 EUR iz točk (ii) do (iv) člena 203(7) vključujejo opremljanje zgradbe; za pogodbe o najemu se te mejne vrednosti uporabljajo za najemnino brez stroškov, vključujejo pa stroške v povezavi z opremljanjem zgradba;

6.

odhodki iz člena 203(3)(a) ne vključujejo stroškov;

7.

Komisija eno leto po dnevu začetka izvajanja finančne uredbe poroča o izvajanju postopkov iz člena 203."


SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE O ČLENU 203(3)

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da bodo enakovredne določbe vključene v okvirno finančno uredbo za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom.


Top