EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010D0768

2010/768/ES: Odločba Komisije z dne 26. aprila 2006 o državni pomoči C 39/03 (ex NN 119/02), ki jo je Helenska republika dodelila letalskim prevoznikom zaradi škode, ki so jo utrpeli od 11. do 14. septembra 2001 (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 1580) Besedilo velja za EGP

UL L 327, 11.12.2010, p. 71–78 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/768/oj

11.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/71


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 26. aprila 2006

o državni pomoči C 39/03 (ex NN 119/02), ki jo je Helenska republika dodelila letalskim prevoznikom zaradi škode, ki so jo utrpeli od 11. do 14. septembra 2001

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 1580)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/768/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenima določbama, (1)

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

V skladu s členom 88(3) Pogodbe ES je grško ministrstvo za promet z dopisom z dne 24. septembra 2002, evidentiranim 26. septembra 2002 pod številko TREN (2002) A/66844, Komisiji priglasilo ureditev za nadomestilo izgub, ki so jih letalski prevozniki utrpeli zaradi atentatov 11. septembra 2001.

(2)

Ker se je ta ureditev izvajala, preden jo je Komisija uradno odobrila, je bila evidentirana kot nepriglašena pomoč pod številko NN 119/2002. Ta točka je bila poslana v dopisu s potrdilom o prejemu, ki so ga službe Komisije poslale 28. oktobra 2002 (TREN (2002) D/17401).

(3)

Komisija je z dopisom z dne 27. maja 2003 sporočila Grčiji, da bo sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe zoper to pomoč.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede zadevne pomoči.

(5)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela pripomb.

(6)

Komisija je prve pripombe Grčije k sprožitvi postopka prejela z dopisom z dne 3. decembra 2003, evidentiranim 10. decembra 2003 pod številko SG (2003) A/12211.

(7)

V njem je Grčija napovedala, da bo poslala še druge informacije. Ker jih ni poslala, so službe Komisije z dopisom z dne 15. marca 2004 (TREND D (2004) 4128) dale grškim organom še zadnjo priložnost, da jih predložijo v petnajstih dneh; bili so opozorjeni, da bo brez teh informacij Komisija sprejela odločitev na podlagi informacij, ki jih ima. Grški organi na ta dopis niso odgovorili.

2.   PODROBEN OPIS PRIGLAŠENE POMOČI

(8)

Zaradi terorističnih napadov 11. septembra 2001 v Združenih državah so bili določeni deli zračnega prostora več dni zaprti. To je veljalo zlasti za zračni prostor Združenih držav, ki je bil od 11. do 14. septembra 2001 popolnoma zaprt in se je postopoma odpiral za promet šele od 15. septembra 2001 dalje. Druge države so sprejele podobne ukrepe na celotnem ozemlju ali delu svojega ozemlja.

(9)

Zato so morale letalske družbe v tem začetnem obdobju odpovedati lete v zadevnem zračnem prostoru. Poleg tega so utrpele izgube zaradi motenj v preostalem prometu ali ker nekaterih potnikov niso mogle prepeljati do zadnje postaje.

(10)

Ker so bili ti dogodki in stroški, ki so jih ti povzročili pri letalskih družbah, obsežni in nenadni, so države članice predvidele izjemne sheme za nadomestilo izgub.

(11)

Ureditev, ki je predmet te odločbe, predvideva nadomestilo izgub, ki so jih utrpele letalske družbe v obdobju od 11. do 15. septembra 2001; priglašena ureditev dejansko predvideva tudi nadomestilo stroškov, ki so nastali po tem obdobju.

(12)

Grški organi v podporo svoji priglašeni ureditvi trdijo, da je zaprtje zračnega prostora Združenih držav neposredno vplivalo na letalske družbe po 14. septembru 2001, ker naj bi bil let družbe Olympic Airways v New York 16. septembra 2001 preventivno odpovedan, ker ni bilo informacij o možnosti pristanka. Prav tako so bili povrnjeni stroški za 15. september 2001.

(13)

Upravičene letalske družbe so letalski prevozniki z operativno licenco letalskega prevoznika, ki so jo izdali grški organi na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov. (3)

(14)

Grški organi so navedli, da so se posvetovali z vsemi upravičenimi letalskimi družbami; zahtevek za nadomestilo so vložile samo tri družbe, potem ko so lokalni organi oblasti z dopisi z dne 24. oktobra in 5. decembra 2001 vse grške letalske družbe pozvali, naj to storijo. Ena od teh družb (Axon Airlines) je prenehala poslovati 3. decembra 2001, to je pred izvedbo plačil julija 2002, zato se je Grčija odločila, da tej družbi nadomestila ne bo izplačala, saj je bil njegov namen omogočiti družbam, da še naprej opravljajo svojo dejavnost, ne da bi jih stroški, ki so jih utrpele zaradi atentatov, pretirano prizadeli. Drugi družbi, ki so jima bili zneski dejansko izplačani, sta Olympic Airways, v nadaljnjem besedilu: družba OA, in Aegean Cronus, v nadaljnjem besedilu: družba AC.

(15)

Grški organi so v priglasitvi navedli, da je bilo družbi OA izplačanih 4 827 586 EUR, družbi AC pa 140 572 EUR, to je v skupnem znesku za obe družbi, ki je bil priglašen 24. septembra 2002, 4 968 158 EUR. Ta zneska sta bila v skladu z grškim zakonom, sprejetim na tem področju, vzeta iz skladov „TASS“ in „TAEA“, namenjenih razvoju in modernizaciji letališč.

(16)

Grški organi so navedli, da so družbe prejele kopijo dopisa Komisije z dne 14. novembra 2001 in da je to podlaga za zahtevke za nadomestilo.

(17)

Grčija je izgube, upravičene do nadomestila, opredelila kot izgube, ki so jih utrpeli letalski prevozniki in so neposredno povezane s temi dogodki; vključujejo izgubo prihodkov v potniškem in tovornem prometu, izgube zaradi uničenja pošiljk izdelkov, ki niso prišle na cilj, stroške zaradi preusmeritev letal in časa, v katerem je moralo letalo ostati na drugem letališču, ker je bil zračni prostor zaprt, ter stroške nastanitve potnikov in članov posadke.

(18)

Izgube, upravičene do nadomestila, v priglasitvi niso bile omejene le na proge, ki so jih odločitve nekaterih držav, da zaradi teh dogodkov zaprejo del zračnega prostora, neposredno zadevale; dejansko so se nanašale na celotno mrežo prevoznikov, nadomestilo pa je bilo izplačano za vse izgube cele mreže.

(19)

Grčija je Komisiji poslala bolj ali manj podrobne podatke za vsakega upravičenca.

(20)

Grčija je v priglasitvi Komisiji navedla, da skupno nadomestilo ni preseglo 4/365 prometa podjetja. Nanašalo se ni samo na lete v Združene države, Kanado in Izrael, temveč na celotno mrežo te družbe.

(21)

Porazdelitev stroškov, za katere je bilo izplačano nadomestilo v višini 1 645 000 000 GRD (4 827 586 EUR), je bila naslednja:

1.

Izguba prihodkov, povezana z izgubo potnikov

Njen znesek je zaokrožen na 1 390 000 000 GRD (tj. 4 079 237 EUR), od tega se približno 1 234 500 000 GRD (3 622 894 EUR) nanaša na obdobje od 11. do 15. septembra 2001; od tega približno 821 000 000 GRD (2 409 393 EUR) ustreza izgubam v severnoatlantskem zračnem prostoru. Preostali znesek, tj. približno 413 000 000 GRD (1 212 203 EUR) ustreza izgubam, ki jih je imel preostali del mreže te družbe, to so predvsem nacionalna in evropska mreža ter Bližnji vzhod, Afrika, Avstralija in Azija.

Poleg tega približno 150 000 000 GRD (440 206 EUR) ustreza izgubam, ki so nastale 16. septembra 2001 v severnoatlanski mreži.

Pojasnjeno je, da je bil znesek nadomestila izračunan s primerjavo prometa družbe v opredeljenem obdobju in prometa iste družbe na ustrezne dneve v predhodnem tednu s popravkom za odstopanje, ugotovljeno v ustreznem obdobju v letu 2000. Izguba je bila izračunana na podlagi povprečne cene za to obdobje za vsako kategorijo destinacij.

2.

Druge izgube prihodkov in nastali stroški

Gre predvsem za:

(a)

izgubo prihodkov v tovornem prometu: 95 000 000 GRD, tj. 278 797 EUR;

(b)

stroške, povezane z uničenjem izdelkov: 6 000 000 GRD, tj. 17 608 EUR;

(c)

različne stroške, povezane z dodatnim varnostnim nadzorom: skupaj 19 000 000 GRD, tj. 55 759 EUR;

(d)

stroške, povezane z odpovedjo med letom, preusmeritvijo letal in njihovim čakanjem na tleh v tujini: 17 384 737 GRD, tj. 51 019 EUR;

(e)

izredne stroške za izredne lete ali „ferry flights (4)“: 163 000 000 GRD, tj. 478 357 EUR;

(f)

stroške nastanitve ali nadur: 50 000 000 GRD, tj. 146 735 EUR.

3.

Odbitki

Odbitki za prihranjeno gorivo znašajo 95 000 000 GRD, tj. 278 797 EUR.

(22)

Grčija je Komisiji sporočila, da je bilo skupno nadomestilo določeno na primerljivi podlagi, vendar je bilo očitno nižje, ker ta družba ni imela čezatlantskih letov. Nadomestilo znaša 47 900 000 GRD, tj. 140 572 EUR.

(23)

Komisija se je odločila, da sproži formalni postopek preiskave, ker je dvomila, da je taka ureditev pomoči skladna s Pogodbo, ne le zaradi prekoračitve obdobja iz točke 35 Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 10. oktobra 2001„Posledice terorističnih napadov v Združenih državah Amerike za letalsko industrijo“ (5) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo z dne 10. oktobra 2001), ampak predvsem zaradi neobstoja izjemnega dogodka in spremenjene narave izgub, upravičenih do nadomestila, po 14. septembru 2001.

3.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(24)

Nobena zainteresirana tretja stran Komisiji ni poslala pripomb v roku enega meseca.

4.   PRIPOMBE GRČIJE

(25)

Grški organi Komisiji niso poslali nobene dodatne pripombe v roku enega meseca, določenem v obvestilu o sprožitvi postopka. Dopis z dne 23. julija 2003, ki ga je Komisija evidentirala 28. julija 2003 pod številko TREN (2003) A/26329, vsebuje odgovor na odločitev z dne 27. maja 2003, vendar se dopis nanaša le na odstranitev zaupnih podatkov za objavo. Vendar je Grčija, potem ko je Komisija pripravila prvi osnutek odločbe, 3. decembra 2003 končno poslala pripombo. V tem dopisu je napovedala še en prispevek, a kljub ponovnemu pozivu, naj dopolni svoje pripombe, ki so ji ga službe Komisije poslale 15. marca 2004, napovedanega dopolnila ni nikdar predložila.

(26)

Grški organi so v dopisu z dne 3. decembra 2003 drugače kot v priglasitvi podrobno opisali del zneskov, priglašenih za družbo OA; med drugim so pojasnili, kateri zneski se nanašajo na obdobje od 11. do vključno 14. septembra 2001 in kateri na obdobje po 14. septembru. Zneska, priglašenega za družbo AC, niso pojasnili.

1.   Škoda, ki jo je utrpela družba OA v obdobju od 11. do vključno 14. septembra 2001

(27)

Grčija je pojasnila, da je družba OA med 11. in 14. septembrom 2001 utrpela izgube zaradi zaprtja zračnih prostorov Združenih držav, Kanade in Izraela. Zato je bilo odpovedanih šest povratnih čezoceanskih letov in en povratni let v Izrael; na podlagi potrjenih potnikov na teh letih in povprečnega prihodka na potnika Grčija izjavlja, da je družba OA utrpela škodo v višini 654 650 000 GRD, tj. 1 921 203 EUR, za katero se je štelo, da je bila upravičena do nadomestila.

(28)

Poleg tega grški organi navajajo dva druga stroška, ki ju je družba OA imela v tem obdobju. Prvi se nanaša na daljši postanek letala v Kanadi v celem zadevnem obdobju; ti stroški znašajo 12 967 457 GRD, tj. približno 38 056 EUR. Drugi se nanaša na vrnitev letala, ki je 11. septembra letelo iz Aten v Združene države, kar je povzročilo dodatne stroške v višini 1 165 600 GRD, tj. 3 421 EUR.

(29)

Skupni stroški, ki jih je Grčija navedla za družbo OA za obdobje od 11. do 14. septembra 2001, torej znašajo 668 783 057 GRD, tj. približno 1 962 680 EUR.

2.   Škoda, ki jo je utrpela družba OA po 14. septembru 2001

(30)

Grčija navaja stroške, ki jih je utrpela družba OA po 14. septembru 2001, za tri povratne čezoceanske lete 15. in 16. septembra, enega v Združene države in dva v Kanado. Na podlagi potrjenih potnikov na teh letih in povprečnega prihodka na potnika Grčija izjavlja, da je družba OA utrpela škodo v višini 333 000 000 GRD, za katero je upravičena do nadomestila. Grčija izjavlja, da je protivrednost tega zneska 1 270 726 EUR; vendar je treba opozoriti, da gre nedvomno za napako pri izračunu, kajti po menjalnem tečaju drahme ob vstopu v območje evra, tj. 1 EUR = 340,75 GRD, ta znaša približno 977 257 EUR.

(31)

Let v New York 15. septembra 2001 naj bi bil odpovedan zaradi pomanjkanja slotov; čeprav se je letališče JFK v New Yorku odprlo 14. septembra ob 23:00 po atenskem času, družba OA slota zaradi velikega povpraševanja ni dobila. Grčija je pojasnila, da je od družbe OA zahtevala potrditev tega položaja, ki naj bi jo predložila Komisiji. Ker drugih dopisov ni bilo, se to ni zgodilo.

(32)

Leta v Kanado 15. in 16. septembra naj bi bila odpovedana, ker se je letalo, ki je moralo ostati v Kanadi, vrnilo prepozno. Grčija je pojasnila, da družba OA 15. septembra zaradi drugih načrtovanih letov ni imela drugega prostega letala za dolge razdalje. Zaradi omenjene zamude pri vrnitvi zadevnega letala za let 16. septembra ni bilo mogoče opraviti tehničnih preverjanj in pridobiti pristajalnega slota za nov let v Kanado, zato je družba OA let odpovedala.

(33)

Druga vrsta navedenih stroškov, ki jih je imela družba OA, se nanaša na ferry flights, ki jih je opravila družba OA; gre za tri lete, enega v Združene države 18. septembra 2001 in dva v Kanado 20. in 26. septembra 2001, ki naj bi bili po navedbah grških organov opravljeni, ker sta vladi Združenih držav in Kanade izvajali pritisk na družbo OA, naj vrne potnike iz Aten v Severno Ameriko. Zadevni potniki naj bi plačali običajen let, vendar so bila letala med povratnim letom v Atene prazna. Skupni strošek povratnega leta, izračunan na podlagi „block hours“, tj. časa letenja, naj bi bil 166 051 680 GRD, tj. približno 487 312 EUR.

(34)

Skupni stroški, ki jih je Grčija navedla za družbo OA za obdobje po 14. septembru 2001, torej znašajo 499 051 680 GRD, tj. približno 1 464 569 EUR. Namen vseh pojasnil, ki jih je Grčija predložila v dopisu z dne 3. decembra 2003, je torej upravičiti nadomestilo za vsa zadevna obdobja v višini 1 167 834 737 GRD, tj. približno 3 427 249 EUR.

5.   OCENA POMOČI

(35)

Na podlagi člena 87(1) Pogodbe je, razen če ni določeno drugače, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(36)

Subvencije letalskim družbam so dodeljene iz državnih sredstev in zato za letalske družbe pomenijo nedvomno ekonomsko prednost.

(37)

Ta ukrep, namenjen letalskemu prometu, je po naravi selektiven. Poleg tega je bilo eksplicitno navedeno, katere letalske družbe so prejemnice pomoči v tej ureditvi.

(38)

Na letalskem trgu, ki se je liberaliziral 1. januarja 1993, ko so začele veljati Uredba (EGS) št. 2407/92, Uredba Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti (6) in Uredba Sveta (EGS) št. 2409/92 z dne 23. julija 1992 o prevozninah in tarifah za zračni prevoz (7), letalske družbe ene države članice konkurirajo z drugimi družbami iz drugih držav članic. Zlasti letalske družbe, upravičene po navedbah v priglasitvi, so dejavne na trgu Skupnosti. Subvencije, ki so zanje predvidene, in ugodnost, ki jo s tem pridobijo, vplivajo na trgovino med državami članicami in lahko prizadenejo konkurenco.

(39)

Ti ukrepi, ki so državna pomoč, so s Pogodbo združljivi le, če zanje velja eno od predvidenih odstopanj.

(40)

Odstopanji iz člena 87(2)(a) in (c) Pogodbe se ne uporabljata, ker v tem primeru ne gre za pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, ali pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije.

(41)

Ker ne gre niti za pomoč za pospeševanje razvoja določenih območij, niti za pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, niti za pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, odstopanj iz člena 87(3)(a) in (c) Pogodbe ni mogoče upoštevati.

(42)

Nazadnje, odstopanji iz člena 87(3)(b) in (d) Pogodbe, katerih namen je pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice ter pospeševanje kulture in ohranjanja dediščine, v tem primeru nista upoštevni.

(43)

V skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe je s skupnim trgom združljivo naslednje: „pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki“. Komisija v sporočilu z dne 10. oktobra 2001 meni, da je dogodke 11. septembra 2001 mogoče opredeliti kot izjemne dogodke v smislu člena 87(2)(b) Pogodbe.

(44)

Komisija v točki 35 sporočila z dne 10. oktobra 2001 pojasni pogoje, ki so po njenem mnenju nujni, da se šteje, da nadomestila, povezana s temi dogodki, upoštevajo pogoje iz člena 87(2)(b) Pogodbe:

Komisija meni, da so stroški, ki izhajajo neposredno iz zaprtja ameriškega zračnega prostora od 11. do 14. septembra 2001, neposredna posledica dogodkov 11. septembra 2001. Zato države članice zanje lahko izplačajo nadomestila v skladu z določbami člena 87(2)(b) Pogodbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

nadomestilo se brez razlikovanja izplača vsem letalskim družbam države članice,

nanaša se samo na stroške, ki so nastali od 11. do 14. septembra 2001 zaradi prekinitve zračnega prometa, ki so jo odredili ameriški organi,

znesek nadomestila se izračuna natančno in objektivno, tako da se ugotovljeni promet vsake letalske družbe v štirih zadevnih dneh primerja s prometom iste družbe v predhodnem tednu, pri čemer se upošteva popravek za odstopanje, ugotovljeno v ustreznem obdobju leta 2000. Najvišji znesek nadomestila, v katerem je treba upoštevati zlasti nastale in prihranjene stroške, je enak pravilno ugotovljeni izgubi prihodkov v teh štirih dneh. Seveda je lahko le nižji od štirih tristopetinšestdesetin prometa družbe.

(45)

Komisija ugotavlja, da čeprav so za nadomestilo nastalih stroškov uradno zaprosile samo tri letalske družbe, so vsi letalski prevozniki, imetniki licence za javni prevoz, ki jo je izdala zadevna država članica, upravičeni do te sheme. Izključitev ene od njih, družbe Axon Airlines, ki v času, ko so se družbam pošiljali dopisi s sporočilom o tej ureditvi, in a fortiori ob izplačilu pomoči, ni več delovala, ne more povzročiti, da je ta ureditev diskriminacijska. Ukrep je torej jasno nediskriminacijski. Vendar Komisija opozarja, da je Grčija v odgovoru predložila samo podatke o stroških, ki jih je imela družba OA, in nadomestilih, ki jih je prejela, za družbo AC pa ničesar.

(46)

Zgoraj opisana nadomestila se pretežno nanašajo na obdobje od 11. do 14. septembra, ki ga je Komisija določila v sporočilu z dne 10. oktobra 2001 in upoštevala v prejšnjih odločbah na tem področju, (8) vendar se nanašajo tudi na 15. september 2001 in celo poznejše datume.

(47)

Komisija je v sporočilu z dne 10. oktobra 2001 sprejela načelo nadomestila za neposredne posledice zaprtja zračnega prostora, ki so ga odredili ameriški organi. Praktične rešitve uporabe sporočila Komisije so bile pojasnjene v dopisu, ki ga je Komisija 14. novembra 2001 poslala državam članicam; v dopisu se sklicuje zlasti na to, da mora biti dokazana neposredna povezava med „popolno prekinitvijo prometa v ameriškem zračnem prostoru in motnjami, ki jih je povzročila na evropskem nebu“; zato ta ukrep, kot so ga pojasnili grški organi v odgovoru na sprožitev postopka, predvideva nadomestilo za tiste proge ali mreže, ki jih je prizadelo zaprtje zračnega prostora, na primer severnoameriškega – Združenih držav in Kanade – ter izraelskega. To načelo je bilo praktično uporabljeno v prejšnjih odločbah (9), ki jih je Komisija sprejela na tem področju.

(48)

Za obdobje od 11. do 14. septembra 2001 ter izgube, ki so neposredno povezane z zaprtjem zračnega prostora in so nastale v tem obdobju, ukrep torej upošteva omejitve, ki jih je v ta namen določila Komisija, zlasti neposredno povezavo, ki mora obstajati med stroškom, upravičenim do nadomestila, in zaprtjem zračnega prostora.

(49)

Izgube iz poslovanja, za katere je mogoče prejeti nadomestilo, so izračunane po modelu, ki ga je določila Komisija v svojem sporočilu in katerega tehnične rešitve so podrobno opisane v dopisu, ki ga je Komisija državam članicam poslala 14. novembra 2001; izguba prihodka v zadevnih štirih dneh je bila namreč opredeljena glede na število potnikov z rezervacijami za odpovedane lete. V zvezi z vrednostjo izgube za posameznega potnika so grški organi v odgovoru pojasnili, da ustreza dejanski izgubi, ki jo je imela družba OA, tj. škodi v višini 654 650 000 GRD ali približno 1 921 203 EUR.

Prav tako so dodatni stroški, upravičeni do nadomestila, ki se nanašajo na daljši postanek letala v Kanadi v zadevnem obdobju, v višini 12 967 457 GRD (približno 38 056 EUR) in stroški vrnitve letala, ki je 11. septembra letelo v Združene države, v Atene v višini 1 165 600 GRD, tj. 3 421 EUR, v skladu s tem pristopom.

Nazadnje, zgornja meja 4/365 prometa, ki jo je država članica upoštevala, ustreza meji, ki jo je opredelila Komisija.

Zato Komisija meni, da je izračun v mejah najvišjega zneska, ki ga je določila v sporočilu, in je enak čisti izgubi prihodkov, ugotovljeni v teh štirih dneh.

(50)

Zaradi tega Komisija ugotavlja, da pomoč Grčije družbi OA zaradi zaprtja zračnega prostora od 11. do 14. septembra 2001 v višini 668 783 057 GRD, tj. približno 1 962 680 EUR, upošteva pravila, ki jih je Komisija določila v sporočilu z dne 10. oktobra 2001; zato se razglasi za združljivo s skupnim trgom v smislu člena 87(2)(b) Pogodbe.

(51)

Čeprav je Komisija že v odstavku 35 sporočila z dne 10. oktobra 2001 priznala, da je zaprtje zračnega prostora Združenih držav od 11. do 14. septembra 2001„izjemni dogodek“ in so nadomestila izgub, ki iz njega izhajajo, združljiva s Pogodbo, pa ni sprejela mnenja, da to velja za druge škode, ki so posredno povezane s tem zaprtjem. Tak primer so izgube, ki so jih letalske družbe utrpele po ponovnem odprtju zračnega prostora 15. septembra.

(52)

Komisija je v sporočilu z dne 10. oktobra 2001 pojasnila, da morajo izgube, upravičene do nadomestila, biti „ugotovljene […] zaradi odrejene prekinitve zračnega prometa s strani …“.

(53)

Vendar Komisija ugotavlja, da po 14. septembru prekinitve prometa ni bilo več, pač pa je bilo omejeno opravljanje letalskih storitev za zadevne družbe.

(54)

Tak primer so ukrepi v korist družbe OA, ki jih je sporočila Grčija ter se najprej nanašajo na tri neopravljene povratne čezoceanske lete 15. in 16. septembra, enega v Združene države in dva v Kanado, kar je 333 000 000 GRD, tj. približno 977 257 EUR škode, ki naj bi jo utrpela družba OA.

(55)

Najprej v zvezi s pomanjkanjem slotov v New Yorku Grčija namreč priznava, da se je letališče JFK res odprlo 14. septembra ob 23:00 po atenskem času, vendar družba OA zaradi velikega povpraševanja slota ni dobila. Komisija ni prejela drugih informacij o tem, zakaj slot ni bil pridobljen, čeprav so jih druge družbe dobile. Vsekakor ni bilo več nemogoče leteti v Združene države.

(56)

Prav tako je bila odpoved letov v Kanado 15. in 16. septembra odločitev družbe OA, bodisi ker družba ni imela drugega prostega letala za dolge razdalje in je raje opravila druge načrtovane lete, bodisi ker ni mogla pravočasno opraviti tehničnih preverjanj in pridobiti pristajalnega slota, zaradi česar je morala let odpovedati.

(57)

Prav tako v zvezi s ferry flights družbe OA v Združene države 18. septembra 2001 ter v Kanado 20. in 26. septembra 2001, katerih strošek je znašal 166 051 680 GRD, tj. približno 487 312 EUR, grški organi sami navajajo, da so bili opravljeni, ker sta vladi Združenih držav in Kanade izvajali pritisk na družbo OA, naj vrne potnike iz Aten v Severno Ameriko. Gre torej za odločitev družbe OA glede letov, ki so bili opravljeni precej po obdobju, ko je bil zračni prostor zaprt. Tako ravnanje po uradni dolžnosti izključuje kakršno koli financiranje, ki ga izvede država članica. Če je smiselno in so te lete dejansko zahtevale tretje države, mora družba OA, če meni, da to lahko stori, povračilo zahtevati od njih.

(58)

Komisija v skladu z ustaljenim mnenjem iz drugih odločb (10) ne more šteti, da so posredne posledice atentatov 11. septembra, kot so težave pri opravljanju letalskih storitev po 15. septembru, enakovredne neposrednim posledicam popolnega zaprtja nekaterih delov zračnega prostora do 14. septembra, zaradi česar tam ni bilo mogoče opravljati letalskih storitev. Posredne posledice atentatov je bilo bolj ali manj dolgo čutiti v številnih sektorjih svetovnega gospodarstva, vendar tako kot v vsaki gospodarski ali politični krizi te težave, pa naj bodo še tako neugodne, ne morejo biti izjemni dogodek in omogočiti, da se uporabi člen 87(2)(b) Pogodbe.

(59)

Zato Komisija ugotavlja, da ta ureditev ni skladna s Pogodbo v delu, ki se nanaša na datume po 14. septembru 2001, zlasti na stroške, ki jih je Grčija sporočila za družbo OA in se nanašajo na obdobje po 14. septembru 2001, v višini 491 051 680 GRD, tj. približno 1 464 569 EUR, ne le zaradi prekoračitve obdobja iz točke 35 sporočila z dne 10. oktobra 2001, temveč predvsem zaradi neobstoja izjemnega dogodka in spremenjene narave izgube, upravičene do nadomestila, ki jo povzroči to podaljšanje obdobja. Teh pomoči za poslovanje prav tako ni mogoče dovoliti na podlagi drugih določb Pogodbe. Zato pomoči, ki se nanašajo na obdobje po 14. septembru 2001, niso združljive s Pogodbo. V zvezi s tem Komisija opozarja, da je skupni znesek, ki ga je Grčija podrobno opisala v odgovoru z dne 3. decembra 2003, drugačen in nižji od sprva priglašenega in verjetno izplačanega zneska. Zato opozarja, da kakršna koli pomoč za družbo OA, ki presega zgoraj navedeni znesek 668 783 057 GRD, tj. približno 1 962 680 EUR, ni združljiva s Pogodbo, in jo je treba vrniti.

(60)

V zvezi s sklepi Sveta za promet z dne 16. oktobra 2001, na katere se Grčija sklicuje v podporo svoji priglasitvi, Komisija opozarja, da so le politične usmeritve in niso pravno zavezujoči pri presoji združljivosti pomoči s Pogodbo. Poleg tega, čeprav Svet v točki 7 teh sklepov pozove Komisijo, naj za obdobje po 14. septembru „za vsak posamezen primer“ preuči, „kakšno nadomestilo je mogoče dodeliti na podlagi objektivnih meril, da se izravnajo omejitve, ki jih je evropskim letalskim družbam naložila namembna država“, tudi navede, da „nobena pomoč ali nadomestilo ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti“. Komisija v okviru ocene enakega obravnavanja gospodarskih subjektov, ki jo mora zagotavljati, tako opozarja, da ni bil sprejet noben drug predlog, ki se nanaša na obdobje po 14. septembru za letalske prevoznike drugih držav članic.

(61)

V zvezi z družbo AC Komisija opozarja, da Grčija ni niti poskusila predložiti elemente za utemeljitev izplačila. Zato Komisija kljub pozivom nima nobenega elementa v podporo združljivosti pomoči s Pogodbo. Poleg tega opozarja, da so grški organi v priglasitvi navedli, da ta družba ni opravljala čezatlantskih letov; zato se Komisiji ne zdi verjetno, da bi bila v primeru družbe AC dokazana zgoraj omenjena neposredna povezava med stroškom, upravičenim do nadomestila, in zaprtjem zračnega prostora, ki mora obstajati v skladu s sporočilom z dne 10. oktobra 2001. Zato Komisija ugotavlja, da ta pomoč ni združljiva s Pogodbo in je treba zahtevati njeno vračilo.

6.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(62)

Komisija zaradi vsega navedenega ugotavlja, da je Grčija zadevno pomoč dodelila nezakonito in v nasprotju s členom 88(3) ter da je ukrep delno nezdružljiv s Pogodbo, zlasti s členom 87(2)(b), kot je razložen v sporočilu z dne 10. oktobra 2001 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč, ki jo je Grčija dodelila družbi Olympic Airways za izgube, ki jih je utrpela zaradi delnega zaprtja zračnega prostora po atentatih 11. septembra 2001, je združljiva s skupnim trgom za nadomestila, izplačana za obdobje od 11. do 14. septembra 2001, v najvišjem znesku 668 783 057 GRD, tj. približno 1 962 680 EUR.

Člen 2

Državna pomoč, ki jo je Grčija dodelila družbi Olympic Airways za izgube, ki jih je utrpela zaradi delnega zaprtja zračnega prostora po atentatih 11. septembra 2001, ni združljiva s skupnim trgom za nadomestila, izplačana za obdobje po 14. septembru 2001. V skladu z grško priglasitvijo znašajo 976 216 943 GRD, tj. približno 2 864 907 EUR.

Člen 3

Državna pomoč, ki jo je Grčija dodelila družbi Aegean Cronus za izgube, ki jih je utrpela zaradi delnega zaprtja zračnega prostora po atentatih 11. septembra 2001, ni združljiva s skupnim trgom. V skladu z grško priglasitvijo znaša 47 900 000 GRD, tj. približno 140 572 EUR.

Člen 4

1.   Grčija sprejme vse potrebne ukrepe, da od prejemnikov izterja nezakonito izplačani pomoči iz členov 2 in 3.

2.   Vračilo se opravi takoj in v skladu s postopki nacionalnega prava, če ti omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev tega sklepa. Pomoči, ki ju je treba vrniti, vključujeta obresti od datuma, ko sta bili dani na razpolago prejemniku(-om), do datuma njunega vračila. Obresti se izračunajo na podlagi referenčne mere, ki se uporablja za izračun ekvivalenta subvencije regionalne pomoči.

Člen 5

Grčija v dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi obvesti Komisijo o ukrepih za uskladitev s to odločbo.

Člen 6

Ta odločba je naslovljena na Helensko republiko.

V Bruslju, 26. aprila 2006

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL C 199, 23.8.2003, str. 3.

(2)  Glej opombo št. 1.

(3)  UL L 240, 24.8.1992, str. 1.

(4)  V angleščini v priglasitvi.

(5)  COM(2001) 574.

(6)  UL L 240, 24.8.1992, str. 8.

(7)  UL L 240, 24.8.1992, str. 15.

(8)  Glej opombi pod črto št. 9 in 10.

(9)  Glej podobne odločbe za Francijo (N 806/2001) z dne 30. januarja 2002, Združeno kraljestvo (N 854/2001) z dne 12. marca 2002 in Nemčijo (N 269/2002) z dne 2. julija 2002, objavljene na naslednjem spletnem naslovu: http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/sgb/state_aids/transports.htm.

(10)  Glej negativno odločbo Komisije 2003/196/ES z dne 11. decembra 2002 o ureditvi državne pomoči C 42/02 (ex N 286/02), ki jo Francija namerava izvajati za francoske letalske družbe in katere namen je podaljšati nadomestila za stroške, sprva odobrena z odločbo N 806/2001, na obdobje po 14. septembru 2001 (UL L 77, 24.3.2003, str. 61).

Glej tudi delno negativno odločbo 2003/637/ES z dne 31. aprila 2003 o ureditvi državne pomoči C 65/02 (ex N 262/02), ki jo Avstrija namerava izvajati za avstrijske letalske družbe (UL L 222, 5.9.2003, str. 33).


Top