EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008R1354

Uredba Sveta (ES) št. 1354/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1628/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in Uredbe (ES) št. 1629/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije

OJ L 350, 30.12.2008, p. 24–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 128 P. 234 - 244

No longer in force, Date of end of validity: 18/09/2009

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1354/oj

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/24


UREDBA SVETA (ES) št. 1354/2008

z dne 18. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1628/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in Uredbe (ES) št. 1629/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 15 in 19 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

I.   Predhodna preiskava in obstoječi ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz grafitnih elektrod, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00, in šob, ki se uporabljajo za takšne elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije. Stopnja dajatve znaša od 7,0 % do 15,7 % za poimensko navedene izvoznike s preostalo stopnjo dajatve 15,7 %, uvedeno na uvoz drugih izvoznikov.

(2)

Hkrati je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz enakega izdelka s poreklom iz Indije.

II.   Začetek delnega vmesnega pregleda

(3)

Po uvedbi dokončne izravnalne dajatve je Vlada Indije („IV“) predložila stališča o tem, da so se okoliščine glede subvencijskih shem (shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („duty entitlement passbook scheme“) in oprostitev davka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne narave. Zato naj bi se bila raven subvencioniranja znižala in je treba ukrepe, sprejete delno v okviru teh shem, ponovno pregledati.

(4)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila IV, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 protisubvencijske uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled veljavnih ukrepov.

(5)

Namen te preiskave o delnem vmesnem pregledu je oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov za družbe, ki so izkoristile eno ali obe spremenjeni subvencijski shemi, vključno za družbe, ki so uživale ugodnosti drugih shem, če za to obstajajo zadostna dokazila v skladu z ustreznimi določili obvestila o začetku.

III.   Obdobje preiskave

(6)

Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

IV.   Stranke, ki jih preiskava zadeva

(7)

Komisija je o začetku preiskave o delnem vmesnem pregledu uradno obvestila IV, dva indijska proizvajalca izvoznika, navedena v obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predložijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane.

(8)

Komisija je dvema sodelujočima proizvajalcema izvoznikoma in IV poslala vprašalnik. Prejela je odgovor obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in IV.

(9)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

1.

Vlada Indije

Ministrstvo za trgovino, New Delhi

2.

proizvajalca izvoznika v Indiji

Graphite India Limited (GIL), Kolkata

Hindustan Electro Graphite (HEG) Limited, Noida

V.   Razkritje in pripombe na postopek

(10)

IV in ostale zainteresirane stranke so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in preudarki, na osnovi katerih naj bi se predlagala sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za oba sodelujoča indijska proizvajalca, in ohranili obstoječi ukrepi za vse ostale družbe, ki niso sodelovale v tem delnem vmesnem pregledu. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Vsa stališča in pripombe so bila ustrezno upoštevana, kot je opisano v nadaljevanju.

B.   ZADEVNI IZDELEK

(11)

Izdelek, zajet v tem pregledu, je enak izdelek kot izdelek, ki ga zadeva Uredba Sveta (ES) št. 1628/2004, namreč grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, navidezne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električnega upora 6,0 μΩ.m ali manj, in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 11 00, in šob, ki se uporabljajo za takšne elektrode in se uvrščajo pod oznako KN ex 8545 90 90, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, s poreklom iz Indije.

C.   SUBVENCIJE

I.   Uvod

(12)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili IV in sodelujoča proizvajalca izvoznika, ter izpolnjenega vprašalnika Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(a)

„Advance Authorization Scheme“ (prej znana kot „Advance Licence Scheme“) – shema vnaprejšnjih odobritev;

(b)

„Duty Entitlement Passbook Scheme“ – shema za preložitev uvoznih dajatev;

(c)

„Export Promotion Capital Goods“ – shema za podporo izvozu investicijskega blaga;

(d)

oprostitev davka na dohodek;

(e)

oprostitev dajatve za elektriko države Madhja Pradeš.

(13)

Zgoraj navedene sheme od (a) do (c) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča IV za izdajo uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih vsakih pet let izda Ministrstvo za trgovino in se redno posodabljajo. Eden od dokumentov izvozne in uvozne politike je pomemben za OPP te zadeve, namreč tisti, ki zajema obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 (politika „EXIM 04-09“). Poleg tega IV določa postopke, ki urejajo politiko EXIM 04-09, v „Priročniku postopkov – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I“ („HOP I 04-09“). Priročnik postopkov se prav tako redno posodablja.

(14)

Shema davka na dohodek, navedena zgoraj pod točko (d), temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o financah.

(15)

Shema oprostitve dajatve za elektriko, navedena pod točko (e) zgoraj, temelji na oddelku 3-B Zakona Madhja Pradeš o dajatvi za elektriko iz leta 1949.

(16)

V skladu s členom 11(10) osnovne protisubvencijske uredbe je Komisija pozvala IV k dodatnemu posvetovanju glede spremenjenih in nespremenjenih shem z namenom pojasnitve dejanskega stanja glede domnevnih shem in iskanja sporazumne rešitve. Po tem posvetu in glede na odsotnost sporazumne rešitve v zvezi s temi shemami je Komisija vse te sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

II.   Posebne sheme

1.   Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

(a)   Pravna podlaga

(17)

Podroben opis sheme je vsebovan v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 EXIM-politike 04-09 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 04-09. Shema je bila imenovana shema vnaprejšnjih dovoljenj med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila z Uredbo (ES) št. 1628/2004 uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev.

(b)   Upravičenost

(18)

AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v nadaljevanju. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani na“ spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do fizičnega izvoza AAS in do AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo kategorijam „predvidenega izvoza“, omenjenim v odstavku 8.2 EXIM-politike 04-09, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto („IUE“), so upravičeni do AAS za predviden izvoz. Končno pa so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ po podshemi „Advance Release Order“ – shemi za vnaprejšnjo pripustitev naročil – („ARO“) in podshemi vzajemnega notranjega akreditiva.

(c)   Praktično izvajanje

(19)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(i)

Fizični izvoz: To je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo posebnega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost vključno z vrsto izvoznega izdelka sta navedena v dovoljenju.

(ii)

Letne potrebe: Takšna odobritev ni vezana na določen izvozni izdelek, ampak na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in povezani izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekle izvozne rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov.

(iii)

Vmesne dobave: Ta podshema pokriva primere, kjer nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni postopek. Proizvajalec izvoznik izdeluje vmesni izdelek. Brez dajatev lahko uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je obvezan izvoziti dokončani izdelek.

(iv)

Predvideni izvoz: Ta podshema glavnemu izvajalcu omogoča brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, omenjenim v odstavkih 8.2(b) do (f),(g),(i) in (j) EXIM-politike 04-09. IV trdi, da se predvideni izvoz nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav se štejejo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga IUE ali družbi, ki je v posebni ekonomski coni („PEC“).

(v)

ARO: Imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva z ARO. V tem primeru je vnaprejšnja odobritev validirana kot ARO in potrjena domačemu dobavitelju ob dobavi v njej določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do subvencij predvidenega izvoza, kot so določene v odstavku 8.3 EXIM-politike 04-09 (tj. AAS za povračilo za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in vračila končnih trošarin). Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine.

(vi)

Vzajemni notranji akreditiv: Ta podshema spet zajema domače dobave imetniku vnaprejšnje odobritve. Imetnik vnaprejšnje odobritve lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka razveljavi odobritev za neposredni uvoz samo za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot je določeno v odstavku 8.3 EXIM-politike 04-09 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predviden izvoz in vračilo končnih trošarin).

(20)

Ugotovljeno je bilo, da je med OPP eden od sodelujočih izvoznikov pridobil koncesije za prvo podshemo, tj. za fizični izvoz AAS. Zato ni treba ugotavljati uvedbe izravnalnih ukrepov ostalih podshem.

(21)

Po uvedbi zdaj veljavne izravnalne dajatve z Uredbo (ES) št. 1628/2004 je IV spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za AAS. Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik vnaprejšnje odobritve zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in brez dajatev uvoženega/brez trošarin nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26, 4.30 in Dodatek 23 HOP I 04-09), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preverjati neodvisni revizor ali stroškovni in notranji računovodja, ki izda potrdilo z izjavo, da so bile predpisane evidence in ustrezni zapisi preučeni ter so informacije, sporočene v okviru Dodatka 23, resnične in pravilne v vseh pogledih. Ne glede na to, se navedene določbe uporabljajo le za vnaprejšnje odobritve, izdane 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve, izdane pred navedenim datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz Dodatka 18 (poglavje 4.30 in Dodatek 18 HOP I 02-07).

(22)

V zvezi s podshemami, ki jih je med OPP uporabljal sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. fizični izvoz, IV določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je navedeno v odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci v času uvoza in izvoza na odobritev vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi IV na osnovi standardnih input-output normativov („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 04-09.

(23)

Uvožene surovine niso prenosljive in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj po 6 mesecev).

(24)

V preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da so bila vnaprejšnja dovoljenja za uvoz surovin med OPP izstavljena pred 13. majem 2005. Zato nove zahteve za preverjanje, ki so jih določili indijski organi v HOP I 04-09, kakor je opisano v gornji uvodni izjavi 21, še niso bile preskušene v praksi. Poleg tega družba ni mogla pokazati, da so bile potrebne evidence o dejanski potrošnji in zalogah vodene v obliki, zahtevani v poglavju 4.30 in Dodatku 18 HOP I 02-07, kakor velja za vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred 13. majem 2005. Glede na to se šteje, da preiskovani izvoznik ni mogel dokazati, da so bile ustrezne določbe EXIM izpolnjene.

(d)   Pripombe o razkritju

(25)

Sodelujoči izvoznik, ki je uporabljal AAS med OPP, je trdil, da je prostovoljno predložil vnaprejšnje odobritve, ki so se uporabljale, čeprav so bile izdane pred 13. majem 2005, v preverjanje pooblaščenemu revizorju v skladu z zahtevami iz HOP I 04-09, in da to kaže na obstoj primernega sistema preverjanja na podlagi novih določb HOP.

(26)

Potrdilo v obliki Dodatka 23 HOP, ki ga je podpisal pooblaščeni revizor in je bilo izdano 1. februarja 2008, je bilo dejansko predloženo službam Komisije med preverjanjem prostorov družbe. Glede na to, da so bile vnaprejšnje odobritve veljavne od leta 2004 in se nove določbe HOP zanje niso uporabljale, pa je treba skleniti, da je bilo to prostovoljno dejanje družbe, ki ne dokazuje, da je IV dejansko izvajala učinkovit sistem preverjanja. Poleg tega ni bilo dokaza, da je bil presežni odpust dajatev, kakor ga je izračunal pooblaščeni revizor, dejansko povrnjen vladi.

(e)   Sklep

(27)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek IV, katerega ugodnosti so uživali preiskovani izvozniki.

(28)

Poleg tega so AAS za „fizični izvoz“ očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz teh shem.

(29)

Poleg tega se v tem primeru uporabljena podshema ne more šteti kot dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v Prilogi I(i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) ter Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. IV dejansko ni uporabila sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION sami se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker IV ne omogočajo dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz. Poleg tega IV v OPP ni opravila učinkovitega nadzora na osnovi pravilno vodene evidence dejanske potrošnje. Prav tako IV ni izvedla dodatne preučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi).

(30)

Proti tej podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(f)   Izračun višine subvencije

(31)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni korist izravnalnih ukrepov odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) osnovne uredbe se lahko izravna le presežne odpuste, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III osnovne uredbe. Toda v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ustrezen postopek spremljanja ne obstaja, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračila in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(32)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi opuščenih izvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu s podshemo, uporabljeno za zadevni izdelek med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so bile potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili zahtevki upravičeni. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(33)

Stopnja subvencije, določena za to shemo med OPP za sodelujočega proizvajalca je 0,3 %.

2.   „Duty Entitlement Passbook Scheme“ – shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(a)   Pravna podlaga

(34)

Podroben opis DEPBS je vsebovan v odstavku 4.3 EXIM-politike 04-09 in poglavju 4 HOP I 04-09.

(b)   Upravičenost

(35)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme.

(c)   Praktično izvajanje DEPBS

(36)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za dobropise DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšen domnevni uvoz, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(37)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku izvoznega posla mora izvoznik indijskim organom dati izjavo, v kateri je navedeno, da izvoz poteka v okviru DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek dobropisa DEPBS, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. V tej fazi je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozni ladijski list, IV ne more razsojati o dodelitvi dobropisa DEPBS. Primerna stopnja DEPBS za izračun dajatve je tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije.

(38)

Dobropisi DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Uporabljajo se lahko za plačilo carin na poznejši uvoz vsakršnega blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takšnimi dobropisi, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(39)

Vloge za dobropise DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za oddajo vlog za dobropise DEPBS ne obstajajo strogi roki. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, ne izključuje samodejno izvoznih poslov zunaj rokov za oddajo vlog, omenjenih v poglavju 4.47 HOP I 04-09. Poleg tega je mogoče vloge, prejete po izteku roka za oddajo vloge, kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 04-09, ob plačilu kazni kljub temu upoštevati (tj. 10 % od upravičenega zneska).

(d)   Pripombe na razkritje

(40)

En sodelujoči izvoznik je trdil, da so se vsi dobropisi DEPB, ki jih je dobila družba, uporabili za uvoz materialov, ki se uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka, kljub temu, da je bila načeloma dovoljena njihova uporaba za druge namene, kot je navedeno zgoraj. Ta izvoznik je trdil, da je bila zato dejanska uporaba dobropisa DEPB s tega vidika v skladu z običajnim sistemom povračila dajatev in da je treba zato izravnati samo presežne odpuste, če ti obstajajo. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi pa se presežni odpusti lahko izravnajo le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Ti pogoji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, v tem primeru niso bili izpolnjeni. Zato se uporablja običajno pravilo izravnave zneska neplačanih dajatev (izpadlega dohodka) namesto načrtovanega presežnega odpusta.

(e)   Sklepi o DEPBS

(41)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Dobropis DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo dobropis na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, torej za zmanjšanje prihodka IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis DEPBS za izvoznika pomeni ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(42)

DEPBS je zakonsko pogojen z izvažanjem in se tako šteje kot specifičen ter je zanj v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe mogoče sprejeti izravnalne ukrepe.

(43)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v pomenu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje namreč strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Nadalje ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v pomenu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik preprosto izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila kakršna koli surovina uvožena. Zato so do ugodnosti iz DEPBS upravičeni tudi izvozniki, ki nabavljajo vse svoje surovine lokalno in ne uvažajo blaga, ki se lahko uporablja kot surovina.

(f)   Izračun višine subvencije

(44)

V skladu s členom 2(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, ki obstaja med OPP. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. V tem trenutku se je IV dolžna odreči carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo odpremnico, ki med drugim izkazuje količino dobropisov DEPBS, ki se odobrijo za ta izvozni posel, IV nima pravice presojati o odobritvi subvencije, prav tako pa ne more presojati o znesku subvencije. Poleg tega sta sodelujoča proizvajalca izvoznika knjižila dobropise DEPBS po obračunskem načelu kot prihodek v fazi izvoznega posla.

(45)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih dobropisov, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(46)

Stopnji subvencije, določeni za to shemo med OPP za sodelujoča proizvajalca izvoznika, znašata 6,2 % in 5,7 %.

3.   „Export Promotion Capital Goods Scheme“ – shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(a)   Pravna podlaga

(47)

Podroben opis EPCGS je vsebovan v poglavju 5 EXIM-politike 04-09 in poglavju 5 HOP I 04-09.

(b)   Upravičenost

(48)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, „vezani na“ spremljajoče proizvajalce in izvajalce storitev.

(c)   Praktično izvajanje

(49)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega, rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen izda IV po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine dovoljenje EPCGS. Do 31. marca 2000 je veljala stopnja dajatve 11 % (vključno z dodatno dajatvijo 10 %) in, v primeru uvoza z visoko vrednostjo, dajatev po stopnji nič. Shema od aprila 2000 določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 %, ki se uporablja za vse investicijsko blago, uvoženo v skladu s shemo. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvožena investicijska sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(50)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na notranjem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi dajatev prost uvoz delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(d)   Sklep o shemi EPCG

(51)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvoznikoma prinaša korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšujejo njuno likvidnost.

(52)

EPCGS je zakonsko pogojena z izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(53)

Končno se ta shema ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I osnovne uredbe ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(e)   Izračun višine subvencije

(54)

Višina subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takšnega investicijskega blaga. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V ta namen se je štela kot primerna komercialna dolgoročna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Če so bili vloženi upravičeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(55)

Stopnji subvencije, določeni za to shemo med OPP za sodelujoča proizvajalca izvoznika, znašata 0,7 % in 0,3 %.

(f)   Pripombe o razkritju

(56)

En sodelujoči izvoznik je opozoril na napako v metodologiji, ki se je prvotno uporabljala za izračun ugodnosti EPCG, zlasti glede zneska uporabljenih obrestnih mer. Ta napaka, ki je prizadela oba sodelujoča izvoznika, je bila popravljena.

4.   „Income Tax Exemption Scheme“ – shema oprostitve davka na dohodek („ITES“)

(57)

V skladu s to shemo lahko izvozniki izkoristijo delno oprostitev davka na dohodek za dobičke od izvoza. Zakonska podlaga za to oprostitev je določena v oddelku 80HHC ZDD.

(58)

Ta določba je bila odpravljena z letom pregleda 2005–2006 (tj. za poslovno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) in zato oddelek 80HHC ZDD ne dodeljuje ugodnosti po 31. marcu 2004. Sodelujoča proizvajalca izvoznika med OPP nista prejemala ugodnosti iz te sheme. Ker je bila shema preklicana, v skladu s členom 15(1) uredbe ne bo izravnana.

(a)   Pravna podlaga

(59)

Shema temelji na oddelku 80IA ZDD. Ta določba je bila vnesena v ZDD z Zakonom o financah iz leta 2001.

(b)   Upravičenost

(60)

Oddelek 80 IA ZDD se uporablja za družbe, ki se ukvarjajo z ustanavljanjem infrastrukturnih objektov, vključno s proizvodnjo in distribucijo energije, kjer koli v Indiji.

(c)   Praktično izvajanje

(61)

V skladu z določbami oddelka 80 I A ZDD je znesek, ki ustreza dobičku, pridobljenem z dejavnostmi proizvodnje energije, oproščen plačila davka na dobiček deset zaporednih let v prvih petnajstih letih delovanja proizvodne enote. Zadevna enota mora biti nova in je morala začeti poslovati med 1. aprilom 2003 in 31. marcem 2010.

(62)

Izračun odbitka davka na dohodek je del letne davčne napovedi družbe in se ga revidira skupaj z izkazom poslovnega izida in drugimi finančnimi izkazi. Izpolnjevati mora pravila iz ZDD, namreč da mora računovodsko ovrednotenje proizvedene elektrike odražati njeno tržno vrednost. Organi za področje davka na dohodek morajo preveriti, ali se izračun odbitka davka na dohodek sklada s pravili ZDD in revidiranimi zaključnimi računi družb. Preiskava je pokazala, da so organi v praksi preverili izračun in izvedli popravke izračunov, kadar so bili ti upravičeni.

(63)

Preiskava je pokazala, da sta oba preiskana proizvajalca ustanovila elektrarne za lastne potrebe kot del njunih enot proizvodnje grafita. Zato sta v skladu z določbami ZDD zaprosila za ustrezni odbitek davka na dohodek.

(d)   Sklep o ITES v skladu z oddelkom 80 I A ZDD

(64)

Oprostitev plačila davka na dohodek je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe ugodnost, tj. finančni prispevek IV, od katerega so imeli preiskovani izvozniki ugodnosti.

(65)

Vendar je preiskava pokazala, da dostop do ITES v skladu z oddelkom 80 I A ZDD ni omejen na nekatera podjetja v smislu člena 3(2)(a) osnovne uredbe. Na podlagi objektivnih meril je ta shema na voljo vsem družbam. V tem primeru tudi ni bil najden noben dokaz za to, da bi bila ta shema specifična.

(66)

Nadalje je vezana na izdelek (elektrika), ki ni zadevni izdelek, ugodnosti iz sheme pa zato izhajajo iz dejavnosti, ki ni proizvodnja ali prodaja zadevnega izdelka. V teh okoliščinah se šteje, da se ugodnosti, priznane zadevnima izvoznikoma na podlagi te sheme, ne smejo izravnati.

5.   „Electricity Duty Exemption“ – shema oprostitve dajatve za elektriko („EDE“)

(67)

Na podlagi politike spodbujanja industrije iz leta 2004 država Madhja Pradeš („MP“) ponuja industrijskim družbam, ki vlagajo v proizvodnjo elektrike za lastno porabo, oprostitev dajatve za elektriko.

(a)   Pravna podlaga

(68)

Opis oprostitve dajatve za elektriko, ki jo uporablja Vlada MP, je določen v oddelku 3-B Zakona o dajatvi za elektriko iz leta 1949.

(b)   Upravičenost

(69)

Vse industrijske družbe v pristojnosti Vlade MP, ki vlagajo v elektrarne za lastno porabo energije.

(c)   Praktično izvajanje

(70)

V skladu z obvestilom Vlade MP z dne 29. septembra 2004 lahko družbe ali osebe, ki vlagajo v nove elektrarne za lastno porabo energije z zmogljivostjo več kot 10 KW, od Inšpektorata za elektriko MP prejmejo potrdilo o oprostitvi dajatve za elektriko. Oprostitev se odobri samo za elektriko, proizvedeno za lastno porabo in samo, če nova elektrarna za lastno porabo energije ni nadomestilo za staro. Oprostitev se odobri za pet let.

(71)

Z obvestilom Vlade MP z dne 5. aprila 2005 je bila nova elektrarna, ki jo je ustanovil eden od proizvajalcev izvoznikov iz te preiskave, oproščena plačila dajatve za elektriko za deset let.

(d)   Pripombe o razkritju

(72)

Sodelujoči izvoznik, ki mu je bila odobrena oprostitev dajatve za elektriko, je trdil, da shema EDE ni specifična in se uporablja brez diskriminacije za vse upravičene družbe. Po mnenju navedenega izvoznika je vlada Madhja Pradeš naknadno pregledala prvotno politiko odobritve oprostitve za pet let, da bi dodelila oprostitev za deset let. Vendar niti sodelujoči izvoznik niti vlada Indije v svojih odgovorih nista predložila nobenega uradnega obvestila o takšni spremembi politike.

(e)   Sklep o shemi EDE

(73)

Ta shema predstavlja subvencijo v smislu členov 2(1)(a)(ii) in 2(2) osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek Vlade MP, ker ta spodbuda znižuje prihodke države, ki bi sicer zapadli v plačilo. Poleg tega družbi prejemnici prinaša koristi.

(74)

Čeprav politika spodbujanja industrije iz leta 2004 in obvestilo z dne 29. septembra 2004 Vlade MP predvidevata obdobje oprostitve pet let, je bila zadevnemu proizvajalcu izvozniku odobrena oprostitev za deset let. Zato se zdi, da ta spodbuda ni bila odobrena v skladu z merili in pogoji, jasno določenimi z zakoni, predpisi ali drugimi uradnimi dokumenti.

(f)   Izračun višine subvencije

(75)

Subvencija za proizvajalca izvoznika je bila izračunana na osnovi višine dajatve za elektriko, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadla v plačilo, vendar je v okviru te sheme ostala neplačana. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta višina subvencije (števec) dodeljena na skupno prodajo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (imenovalec), ker se subvencija nanaša na celotno prodajo, domačo in izvozno, in ni bila dodeljena v sorazmerju z izdelanimi, proizvedenimi, izvoženimi ali prepeljanimi količinami.

(76)

Za družbo, ki je bila deležna ugodnosti v okviru EDE, je bila ugotovljena stopnja subvencije v višini 0,7 %.

III.   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(77)

Znano je, da je bil v Uredbi (ES) št. 1628/2004 znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, 15,7 % in 7 %, v tem zaporedju, za oba proizvajalca izvoznika, ki sodelujeta v tem delnem vmesnem pregledu.

(78)

Med tem delnim vmesnim pregledom so bili ugotovljeni zneski izravnalnih subvencij, izraženi ad valorem, kakor je navedeno v nadaljevanju:

Družba

ALS

DEPB

EPCG

EDE

Skupaj

Graphite India Ltd.

nič

6,2 %

0,1 %

nič

6,3 %

HEG Ltd.

0,3 %

5,7 %

0,5 %

0,7 %

7,2 %

IV.   Izravnalni ukrepi

(79)

V skladu z določbami člena 19 osnovne protisubvencijske uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za sodelujoča proizvajalca spremenila in je izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1628/2004, zato treba ustrezno spremeniti.

(80)

Pregledana izravnalna dajatev izhaja iz vzporednih protisubvencijskih in protidampinških preiskav („prvotne preiskave“). V skladu s členom 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropskih skupnosti (5), so bile protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1629/2004, prilagojene tako, da so zneski subvencij in stopnje dampinga izhajali iz enakega izhodišča.

(81)

Subvencijske sheme, ki so bile predmet raziskave in se je zanje ugotovilo, da so izravnalne v tem postopku pregleda, so, z izjemo EDE, pomenile izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(82)

Zato je primerno, da se protidampinška dajatev ponovno prilagodi, tako da bo, kar zadeva izvozne subvencije, odražala nove stopnje subvencioniranja, ugotovljene v tem pregledu. Poleg tega v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe raven izravnalnih dajatev ne sme biti višja od stopnje odprave škode, ugotovljene v prvotni preiskavi. Kakor v prvotni preiskavi, je bila preostala subvencijska stopnja glede na to, da je bila stopnja sodelovanja visoka (100 %), določena na ravni družbe z najvišjo individualno stopnjo.

(83)

V skladu s tem je treba stopnje izravnalnih in protidampinških dajatev prilagoditi:

Družba

Stopnja subvencije

Stopnja dampinga

Stopnja odprave škode

Izravnalna dajatev

Protidampinška dajatev

Graphite India Ltd.

6,3 %

31,1 %

15,7 %

6,3 %

9,4 %

HEG Ltd.

7,2 %

24,4 %

7,0 %

7,0 %

0 %

Vse ostale družbe

7,2 %

31,1 %

15,7 %

7,2 %

8,5 %

(84)

En sodelujoči izvoznik je trdil, da se zaradi omejitve obstoječega delnega vmesnega pregleda na raven subvencioniranja protidampinške dajatve ne smejo spremeniti.

(85)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v obvestilu o začetku obstoječega pregleda navedeno, da „se za tiste družbe, ki so predmet protidampinških in izravnalnih ukrepov, protidampinški ukrep lahko ustrezno prilagodi, če se spremeni izravnalni ukrep“. Sprememba protidampinških dajatev ni rezultat nobenih novih ugotovitev, ki zadevajo stopnjo dampinga, ampak avtomatična posledica dejstva, da so bile prvotne stopnje dampinga prilagojene, tako da odražajo ugotovljeno stopnjo izvoznih subvencij, in da so bile slednje zdaj spremenjene.

(86)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezno družbo, določene v tej uredbi, izražajo stanje, ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, ne more uporabljati teh stopenj dajatev in zanj velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse ostale družbe“.

(87)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (6), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani na primer z omenjeno spremembo imena ali omenjeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je primerno, Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom uredbo ustrezno spremeni z dopolnitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1628/2004 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne izravnalne dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatev, za izdelke, ki jih izdelajo družbe, navedene v nadaljevanju:

Družba

Dokončna dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Graphite India Limited (GIL), 31 Chowringhee Road, Kolkatta – 700016, West Bengal

6,3 %

A530

Hindustan Electro Graphite (HEG) Limited, Bhilwara Towers, A-12, Sector-1, Noida – 201301, Uttar Pradesh

7,0 %

A531

Vse ostale družbe

7,2 %

A999“

Člen 2

Člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1629/2004 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatev, za izdelke, ki jih izdelajo družbe, navedene v nadaljevanju:

Družba

Dokončna dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Graphite India Limited (GIL), 31 Chowringhee Road, Kolkatta – 700016, West Bengal

9,4 %

A530

Hindustan Electro Graphite (HEG) Limited, Bhilwara Towers, A-12, Sector-1, Noida – 201301, Utar Pradesh

0 %

A531

Vse ostale družbe

8,5 %

A999“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

(2)  UL L 295, 18.9.2004, str. 4.

(3)  UL L 295, 18.9.2004, str. 10.

(4)  UL C 230, 2.10.2007, str. 9.

(5)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(6)  Evropska Komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, Pisarna N-105 4/92, 1049 Bruselj, Belgija.


Top