32006D1364

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Sklep - 2006/1364 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32006D1364

Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in razveljavitvi Odločbe 96/391/ES in Odločbe št. 1229/2003/ES

UL L 262, 22.9.2006, p. 1–23 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

(BG, RO, HR)
⏵Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (BG, RO, HR)
posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 12 zvezek 002 str. 252 - 274
posebna izdaja v romunščini: poglavje 12 zvezek 002 str. 252 - 274
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 12 zvezek 001 str. 115 - 137

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2006/1364/oj

HTML

PDF

Official Journal

22.9.2006

Uradni list Evropske unije

L 262/1

ODLOČBA št. 1364/2006/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. septembra 2006

o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja in razveljavitvi Odločbe 96/391/ES in Odločbe št. 1229/2003/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po sprejetju Odločbe št. 1229/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o določitvi vrste smernic za vseevropska energetska omrežja (3) se je pojavila potreba po popolni vključitvi novih držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk v te smernice ter po nadaljnji prilagoditvi, če je to potrebno, teh smernic novi politiki približevanja Evropske unije.

(2)

Prednostne naloge na področju vseevropskih energetskih omrežij izhajajo iz oblikovanja bolj odprtega in konkurenčnega notranjega energetskega trga zaradi izvajanja Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (4) in Direktive 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (5). Te prednostne naloge upoštevajo sklepe Evropskega sveta v Stockholmu z dne 23. in 24. marca 2001 glede razvoja infrastrukture, potrebne za delovanje energetskega trga. Posebej bi si bilo treba prizadevati za doseganje cilja večje uporabe obnovljivih virov energije, kot prispevek k pospeševanju politike trajnostnega razvoja. Vendar pa bi bilo treba ta cilj doseči, ne da bi povzročili nesorazmerne motnje v normalnem tržnem ravnotežju. Popolnoma naj se upošteva tudi cilje prometne politike Skupnosti, predvsem možnost zmanjšanja cestnega prometa z uporabo plinovodov.

(3)

Ta odločba služi za približevanje cilju, tj. stopnji medsebojne elektroenergetske povezanosti med državami članicami, ki je bila dogovorjena na Evropskem svetu v Barceloni, ki je potekal dne 15. in 16. marca 2002, in tako za izboljšanje zanesljivosti in celovitosti omrežja ter za zagotovitev zanesljivosti oskrbe in pravilnega delovanja notranjega trga.

(4)

Praviloma naj se pri izgradnji in vzdrževanju energetske infrastrukture upoštevajo tržna načela. To je tudi v skladu s skupnimi pravili za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga in skupnimi pravili konkurenčnega prava, katerih cilj je oblikovanje bolj odprtega in konkurenčnega notranjega energetskega trga. Finančna pomoč Skupnosti za izgradnjo in vzdrževanje bi se torej morala dodeliti samo kot izjema in te izjeme bi morale biti ustrezno utemeljene.

(5)

Energetsko infrastrukturo bi bilo treba graditi in vzdrževati na način, ki omogoča učinkovito delovanje notranjega energetskega trga, ob upoštevanju obstoječih postopkov za posvetovanje z vpletenimi stranmi, ne da bi se s tem odmaknili od strateških meril in, kjer je to primerno, od meril za univerzalne storitve in obveznosti zagotavljanja javnih služb.

(6)	Glede na morebitne sinergije med omrežji zemeljskega plina in omrežji olefina, bi bilo treba posebno pozornost posvetiti razvoju in povezavi omrežij olefina, da se zadovoljijo industrijske potrebe porabe olefina v Skupnosti.

(7)

Prednostne naloge za vseevropska energetska omrežja izhajajo tudi iz naraščajoče pomembnosti vseevropskih energetskih omrežij za zagotavljanje zanesljive in raznolike energetske oskrbe Skupnosti, za vključitev energetskih omrežij novih držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk ter za omogočanje usklajenega delovanja energetskih omrežij v Skupnosti in sosednjih državah, po posvetovanju z zadevnimi državami članicami. Sosednje države Skupnosti imajo ključno vlogo v energetski politiki Skupnosti. Pokrivajo namreč večji del potreb Skupnosti po zemeljskem plinu, so tudi ključne partnerice za tranzit primarne energije v Skupnosti in bodo postopoma postale bolj pomembni akterji na notranjih trgih plina in elektroenergetskih trgih Skupnosti.

(8)

Med projekti, ki se nanašajo na vseevropska energetska omrežja, je treba izpostaviti prednostne projekte, ki so zelo pomembni za delovanje notranjega energetskega trga ali za zanesljivo oskrbo z energijo. Hkrati bi bilo treba oblikovati Izjavo o evropskem interesu za tiste projekte, ki so prednostni in za katere je potrebna tudi večja usklajenost.

(9)

Za zbiranje podatkov iz te odločbe, bi morale Komisija in države članice, kolikor je to mogoče, uporabljati podatke o projektih, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa, ki so že na voljo, da bi se izognile dvojnemu delu. Tovrstni podatki so na primer lahko že na razpolago v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (6) in v okviru druge zakonodaje Skupnosti, ki lahko zagotovi sofinanciranje projektov vseevropskih omrežij in sklepe o odobritvi posameznih projektov na podlagi te zakonodaje, ter v okviru direktiv 2003/54/ES in 2003/55/ES.

(10)

Postopek za opredelitev projektov skupnega interesa, ki se nanašajo na vseevropska energetska omrežja, bi moral zagotoviti usklajeno uporabo Uredbe (ES) št. 2236/95. Ta postopek bi moral razlikovati dve ravni: prva raven določi omejeno število meril za opredelitev takšnih projektov in druga raven, imenovana „specifikacije“, opiše projekt podrobno.

(11)

Ustrezno prednost pri financiranju v skladu z Uredbo (ES) št. 2236/95 bi morali imeti projekti, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa. Države članice bi morale biti ob predložitvi projektov v okviru finančnih instrumentov Skupnosti še posebej pozorne na tiste, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa.

(12)	Pri večini projektov, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa, lahko pride do občutne dejanske ali predvidene zamude enega do dveh let.

(13)

Ker se projektne specifikacije lahko spreminjajo, se lahko navajajo le okvirno. Komisija bi morala biti torej pooblaščena, da jih posodablja. Ker imajo projekti lahko znatne politične, okoljske in gospodarske posledice, je pomembno poiskati ustrezno ravnotežje med zakonodajnim nadzorom in prilagodljivostjo pri določanju projektov, ki zaslužijo morebitno podporo Skupnosti.

(14)

Kadar pri izvajanju projektov, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa, delov takšnih projektov ali skupin takšnih projektov pride do težav, bi lahko evropski koordinator pomagal s spodbujanjem sodelovanja med zadevnimi strankami in z zagotavljanjem izvajanja primernega spremljanja za obveščanje Skupnosti o napredku. Storitve evropskega koordinatorja bi morale biti na zahtevo zadevnih držav članic na voljo tudi za druge projekte.

(15)	Države članice bi morale biti pozvane, da usklajujejo izvajanje določenih projektov, zlasti čezmejnih projektov ali delov teh projektov.

(16)

Oblikovati bi bilo treba ugodnejše okolje za razvoj in izgradnjo vseevropskih energetskih omrežij, predvsem z zagotavljanjem spodbud za tehnično sodelovanje med subjekti, odgovornimi za omrežja, z olajšanjem izvajanja postopkov pridobivanja dovoljenj, ki se uporabljajo za projekte omrežja v državah članicah, z namenom zmanjšanja zamud, in z ustrezno mobilizacijo finančnih sredstev, instrumentov in finančnih programov Skupnosti, ki so na razpolago za projekte omrežja. Skupnost bi morala podpirati ukrepe držav članic, sprejete za dosego tega cilja.

(17)	Ker je proračun, ki je dodeljen vseevropskim energetskim omrežjem, namenjen predvsem financiranju študij izvedljivosti, bodo, če bo potrebno, sredstva za takšna – zlasti medregijska – medsebojna povezovalna omrežja zagotovljena iz strukturnih skladov Skupnosti, s finančnimi programi in instrumenti.

(18)	Opredelitev projektov skupnega interesa, njihovih specifikacij in prednostnih projektov, predvsem projektov evropskega interesa, ne bi smelo posegati v rezultate presoje vplivov na okolje za projekte, načrte ali programe.

(19)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(20)	Komisija bi morala redno pripravljati poročilo o izvajanju te odločbe.

(21)	Podatke, ki jih je treba izmenjati ali zagotoviti Komisiji v skladu z določbami te odločbe, bodo imela verjetno pretežno podjetja. Zato bodo države članice morale sodelovati s temi podjetji, da bi dobile te podatke.

(22)

Ker ima ta odločba enaka predmet urejanja in področje uporabe kot Odločba Sveta 96/391/ES z dne 28. marca 1996 o določitvi niza ukrepov, katerih cilj je ustvariti ugodnejše okolje za razvoj vseevropskih omrežij na področju energetike (8), in Odločba št. 1229/2003/ES, bi bilo treba ti dve odločbi razveljaviti —

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta odločba določa naravo in obseg ukrepanja Skupnosti za oblikovanje smernic za vseevropska energetska omrežja. Vpeljuje vrsto smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepanja Skupnosti glede vseevropskih energetskih omrežij. Te smernice opredeljujejo projekte skupnega interesa in prednostne projekte, vključno s tistimi evropskega interesa, pri vseevropskih omrežjih za električno energijo in zemeljski plin.

Člen 2

Področje uporabe

Ta odločba se uporablja:

pri elektroenergetskih omrežjih za:

(a)	vse visokonapetostne daljnovode, razen tistih v distribucijskih omrežjih, in za podmorske povezave, če se ta infrastruktura uporablja za med-regionalni ali mednarodni prenos ali povezavo;

(b)	vso opremo ali objekte in naprave, ki so bistveni za pravilno delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in krmiljenja;

pri plinovodnih omrežjih (prenos zemeljskega plina ali olefinskih plinov) za:

(a)	visokotlačne plinovode, razen tistih v distribucijskih omrežjih, ki omogočajo oskrbo regij Skupnosti iz notranjih ali zunanjih virov;

(b)	podzemna skladišča, povezana z zgoraj navedenimi visokotlačnimi plinovodi;

(c)	naprave za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) ter ladje za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina s potrebno zmogljivostjo za oskrbo;

(d)	vso opremo ali objekte in naprave, ki so bistveni za pravilno delovanje zadevnega sistema, vključno s sistemi zaščite, spremljanja in krmiljenja.

Člen 3

Cilji

Skupnost spodbuja medsebojno povezovanje, medsebojno delovanje in razvoj vseevropskih energetskih omrežij ter dostop do takih omrežij skladno z veljavno zakonodajo Skupnosti in s ciljem:

(a)

spodbujati učinkovito delovanje in razvoj notranjega trga na splošno in zlasti notranjega energetskega trga, ob spodbujanju racionalne proizvodnje, prevoza, distribucije in rabe energetskih virov ter razvoj in priključitev obnovljivih energetskih virov na način, ki bo znižal stroške energije za potrošnika in prispeval k zagotavljanju raznovrstnosti energetskih virov;

(b)	olajšati razvoj in zmanjšati osamitev regij z omejenimi možnostmi ter otoških regij Skupnosti in tako pomagati okrepiti ekonomsko ter socialno kohezijo;

(c)	okrepiti zanesljivost energetske oskrbe, na primer z okrepitvijo odnosov s tretjimi državami na energetskem področju, ki so v skupnem interesu vseh zadevnih pogodbenic, zlasti v okviru Pogodbe o energetski listini in sporazumov o sodelovanju, ki jih je sklenila Skupnost;

(d)	prispevati k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, med drugim z vključevanjem obnovljivih energetskih virov in z zmanjševanjem okoljskih tveganj, povezanih s prevozom in prenosom energije.

Člen 4

Prednostne naloge pri ukrepanju

Prednostne naloge pri ukrepanju Skupnosti na področju vseevropskih energetskih omrežij so združljive s trajnostnim razvojem in so naslednje:

za elektroenergetska in plinovodna omrežja:

(a)

prilagajanje in razvoj energetskih omrežij v podporo delovanju notranjega energetskega trga in zlasti reševanje problematike ozkih grl, predvsem čezmejnih ozkih grl, prenatrpanosti in manjkajočih povezav, in upoštevanje potreb, ki izhajajo iz delovanja notranjega trga z električno energijo in zemeljskim plinom ter širitve Evropske unije;

(b)	vzpostavljanje energetskih omrežij na otoških, osamljenih, obrobnih in najbolj obrobnih regijah ob pospeševanju raznovrstnosti virov energije in rabe obnovljivih virov energije, skupaj s priključitvami navedenih omrežij, kadar je to potrebno;

za elektroenergetska omrežja:

(a)	prilagajanje in razvoj omrežij za olajšanje vključevanja in povezovanja proizvodnje obnovljivih virov energije;

(b)	zagotavljanje medsebojnega delovanja elektroenergetskih omrežij znotraj Skupnosti, in s tistimi v državah pristopnicah, državah kandidatkah ter drugih državah v Evropi in v bazenih Sredozemskega in Črnega morja;

za plinovodna omrežja:

(a)	razvoj omrežij zemeljskega plina za zadovoljevanje potreb porabe zemeljskega plina v Skupnosti in nadzor nad njenimi oskrbovalnimi sistemi z zemeljskim plinom;

(b)

zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij zemeljskega plina znotraj Skupnosti in s tistimi v državah pristopnicah, državah kandidatkah ter drugih državah v Evropi, v bazenih Sredozemskega, Črnega in Kaspijskega morja, kot tudi na Bližnjem vzhodu in v zalivskih regijah ter zagotavljanje raznovrstnosti virov zemeljskega plina ter oskrbovalnih poti.

Člen 5

Zasnove ukrepov

Splošne zasnove ukrepov Skupnosti na področju vseevropskih energetskih omrežij so:

(a)	opredelitev projektov skupnega interesa in prednostnih projektov, vključno s projekti evropskega interesa;

(b)	oblikovanje ugodnejšega okolja za razvoj teh omrežij.

Člen 6

Projekti skupnega interesa

1. Splošna merila, ki se uporabijo pri sprejemanju odločitve o opredelitvi, spremembah, specifikacijah ali zahtevkih za posodobitev projektov skupnega interesa, so naslednja:

(a)	projekti spadajo v področje uporabe iz člena 2;

(b)	projekti ustrezajo ciljem in prednostnim nalogam ukrepanja, določenim v členu 3 ali 4;

(c)	projekti izkazujejo potencialno gospodarsko upravičenost.

Ovrednotenje gospodarske upravičenosti temelji na analizi stroškov in koristi, ki upošteva vse stroške in koristi, vključno s srednjeročnimi in/ali dolgoročnimi, v zvezi z okoljskimi vidiki, zanesljivostjo oskrbe in prispevkom k ekonomski in socialni koheziji. Projekte skupnega interesa, ki se nanašajo na ozemlje ene od držav članic, odobri ta država članica.

2. Dodatna merila za opredelitev projektov skupnega interesa so določena v Prilogi II. O vseh spremembah k dodatnim merilom za opredelitev projektov skupnega interesa iz Priloge II se odloča skladno s postopkom iz člena 251 Pogodbe.

3. Do finančne pomoči Skupnosti, predvidene po Uredbi (ES) št. 2236/95, so upravičeni samo tisti projekti iz Priloge III, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1, in projekti iz Priloge II.

4. Okvirne projektne specifikacije, ki vsebujejo natančen opis projektov in, kjer je to primerno, njihov geografski opis, določa Priloga III. Te specifikacije se posodabljajo v skladu s postopkom iz člena 14(2). Posodobitve so tehnične narave in se omejijo na tehnične spremembe projektov ali spremembo dela specificirane trase ali omejeno prilagoditev lokacije projekta.

5. Države članice sprejmejo vse ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za olajšanje in pospešitev dokončanja projektov skupnega interesa in za zmanjšanje zamud pri usklajevanju z zakonodajo Skupnosti in mednarodnimi konvencijami o okolju, zlasti pri projektih, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa. Zlasti je treba hitro zaključiti potrebne postopke izdaje dovoljenj.

6. Za dele projektov skupnega interesa na ozemljih tretjih držav lahko Komisija, s soglasjem zadevnih držav članic, predlaga, kjer je to primerno, v okviru upravljanja sporazumov med Skupnostjo in omenjenimi tretjimi državami ter skladno s Pogodbo o energetski listini in drugimi večstranskimi sporazumi s tretjimi državami, ki so pogodbenice te pogodbe, da zadevne tretje države priznajo te projekte kot projekte vzajemnega interesa, da se olajša njihovo izvajanje.

Člen 7

Prednostni projekti

1. Projekti skupnega interesa iz člena 6(3) in vključeni v osi za prednostne projekte iz Priloge I imajo prednost pri dodeljevanju finančne pomoči Skupnosti, predvidene v Uredbi (ES) št. 2236/95. O spremembah Priloge I se odloča v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

2. Za čezmejne investicijske projekte sprejmejo države članice potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da bo, v okviru nacionalnih postopkov za odobritev, dejstvo, da ti projekti izboljšajo obseg medsebojnih povezav med dvema ali več državami članicami in posledično okrepijo vseevropsko varnost oskrbe, služilo pristojnim nacionalnim organom kot merilo za oceno.

3. Zadevne države članice in Komisija si prizadevajo, vsak v okviru svoje pristojnosti, skupaj z odgovornimi družbami, za pospeševanje izvajanja prednostnih projektov, zlasti čezmejnih projektov.

4. Prednostni projekti so združljivi s trajnostnim razvojem in izpolnjujejo naslednja merila:

(a)	imajo znaten vpliv na konkurenčno delovanje notranjega trga; in/ali

(b)	krepijo zanesljivost oskrbe v Skupnosti; in/ali

(c)	povzročijo povečanje uporabe obnovljivih virov energije.

Člen 8

Projekti evropskega interesa

1. Nekateri projekti na oseh za prednostne projekte iz člena 7, ki so čezmejnega značaja ali imajo občuten vpliv na zmogljivost čezmejnega prenosa, se razglasijo za projekte evropskega interesa. Ti projekti so določeni v Prilogi I.

2. Pri izbiri projektov v okviru proračuna za vseevropska omrežja v skladu s členom 10 Uredbe Sveta (ES) št. 2236/95 države članice dajo ustrezno prednost projektom, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa.

3. Kadar so projekti izbrani v okviru drugih skladov za sofinanciranje, je treba posebno pozornost nameniti projektom, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa.

4. V primeru občutne dejanske ali predvidene zamude pri napredovanju projekta, ki je razglašen za projekt evropskega interesa, Komisija lahko od zadevnih držav članic zahteva, da v roku treh mesecev navedejo vzroke za zamudo.

Za projekte, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa, za katere je bil imenovan evropski koordinator, le-ta v svojem poročilu navede razloge za zamudo.

5. Pet let po zaključku projekta ali dela projekta, ki je razglašen za projekt evropskega interesa, Komisija s pomočjo odbora, ki je naveden v členu 14(1), izvede oceno projekta, ki vključuje njegov socialno-ekonomski učinek, učinek na okolje in trgovino med državami članicami ter na teritorialno kohezijo in trajnostni razvoj. Komisija obvesti odbor, naveden v členu 14(1), o rezultatih te ocene.

6. Za vsak projekt, ki je razglašen za projekt evropskega interesa, in zlasti za čezmejne odseke, zadevne države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo:

—	redno izmenjavo pomembnih podatkov; in

—	ustrezno pripravo skupnih usklajevalnih sestankov.

Skupne usklajevalne sestanke se pripravi v skladu s posebnimi zahtevami projektov, kot je razvojna faza projekta, in predvidenimi težavami ali težavami, ki se pojavijo. Na skupnih usklajevalnih sestankih se obravnavajo zlasti postopki ocenjevanja in posvetovanja z javnostjo. Zadevne države članice zagotovijo obveščanje Komisije o skupnih usklajevalnih sestankih in izmenjavi podatkov.

Člen 9

Izvajanje projektov evropskega interesa

1. Projekti evropskega interesa se hitro izvedejo.

Najpozneje do 12. aprila 2007 države članice na podlagi osnutka časovnega razporeda, ki ga je v ta namen pripravila Komisija, Komisiji predložijo posodobljen okvirni časovni razpored za dovršitev teh projektov, ki vsebuje, če je to mogoče, podrobne podatke o:

(a)	predvidenem prehajanju projektov skozi načrtovan postopek odobritve;

(b)	časovnem razporedu za fazi izvedljivosti in načrtovanja;

(c)	izgradnji projekta; in

(d)	začetka delovanja projekta.

2. Komisija v tesnem sodelovanju z odborom, predvidenim v členu 14(1), vsaki dve leti predstavi poročilo o napredku projektov, navedenih v odstavku 1.

Za projekte, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa, za katere je bil imenovan evropski koordinator, se ta dveletna poročila nadomesti z letnimi poročili evropskega koordinatorja.

Člen 10

Evropski koordinator

1. Kadar pri projektu, ki je razglašen za projekt evropskega interesa, pride do večjih zamud ali do težav pri izvajanju, vključno s primeri, ko so vpletene tretje države, lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi evropskega koordinatorja. Po potrebi lahko države članice tudi zahtevajo, da Komisija določi evropskega koordinatorja za druge projekte, ki zadevajo vseevropska energetska omrežja.

2. Evropski koordinator je izbran predvsem na osnovi njegovih izkušenj v zvezi z evropskimi institucijami in na osnovi poznavanja zadev v zvezi z energetsko politiko ter finančnim, socialno-ekonomskim in okoljskim vrednotenjem glavnih projektov.

3. Odločba o imenovanju evropskega koordinatorja določa, kako koordinator izvaja svoje naloge.

4. Evropski koordinator:

(a)	spodbuja evropsko razsežnost projekta in čezmejni dialog med nosilci projektov in zadevnimi osebami;

(b)	prispeva k usklajevanju nacionalnih postopkov za upoštevanje stališč zadevnih oseb; in

(c)	Komisiji vsako leto predloži poročilo o napredku projektov, za katere je bil določen, in o vseh težavah in ovirah, ki bi lahko povzročile večjo zamudo. Komisija to poročilo posreduje zadevnim državam članicam.

5. Zadevne države članice sodelujejo z evropskim koordinatorjem pri njegovi izvedbi nalog, kakor je navedeno v odstavku 4.

6. Komisija lahko pri preučevanju vlog za finančna sredstva Skupnosti za projekte ali skupine projektov, za katere je bil imenovan evropski koordinator, zahteva njegovo mnenje.

7. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam, mora biti stopnja usklajevanja sorazmerna s stroški projekta.

Člen 11

Ugodnejše okolje

1. Za prispevanje k ustvarjanju ugodnejšega okolja za razvoj vseevropskih energetskih omrežij in njihovega medsebojnega delovanja, Skupnost upošteva prizadevanja držav članic v skladu s tem ciljem, pripisuje največji pomen naslednjim ukrepom in jih primerno spodbuja:

(a)	tehničnemu sodelovanju med subjekti, odgovornimi za vseevropska energetska omrežja, zlasti za ustrezno delovanje povezav, navedenih v točkah 1, 2 in 7 Priloge II;

(b)	olajšanju izvajanja postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte na področju vseevropskih energetskih omrežij za zmanjšanje zamud, predvsem v zvezi s projekti, ki so razglašeni za projekte evropskega interesa;

(c)	zagotavljanju pomoči projektom skupnega interesa s finančnimi sredstvi skladov Skupnosti, instrumenti in finančnimi programi, ki se uporabljajo za ta omrežja.

2. Komisija v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami prevzame pobudo za spodbujanje usklajevanja dejavnosti iz odstavka 1.

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) določi ukrepe, potrebne za izvajanje dejavnosti iz točk (a) in (b) odstavka 1.

Člen 12

Vplivi na konkurenco

Pri obravnavanju projektov je treba upoštevati njihove vplive na konkurenco in na zanesljivost oskrbe. Spodbujata se oba glavna vira financiranja, privatno financiranje ali financiranje s strani zadevnih gospodarskih subjektov. Skladno z določbami Pogodbe se je treba izogibati vsakemu izkrivljanju konkurence med subjekti na trgu.

Člen 13

Omejitve

1. Ta odločba ne posega v prevzete finančne obveznosti države članice ali Skupnosti.

2. Ta odločba ne posega v rezultate presoje vplivov na okolje za projekte in načrte ali programe, ki določajo nadaljnji okvir izdaje dovoljenj za take projekte. Rezultati presoje vplivov na okolje, kadar se taka presoja zahteva skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti, se upoštevajo pred sprejetjem odločitve o izvajanju projektov, skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

Člen 14

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 15

Poročilo

Komisija vsaki dve leti pripravi poročilo o izvajanju te odločbe, ki ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

V tem poročilu se pozornost posveti izvajanju prednostnih projektov, ki zadevajo čezmejne povezave navedene v točkah 2, 4 in 7 Priloge II, in napredku, doseženem pri njihovem izvajanju, kot tudi podrobni ureditvi njihovega financiranja, zlasti glede prispevka finančnih sredstev Skupnosti.

Člen 16

Razveljavitev

Odločba 96/391/ES in Odločba št. 1229/2003/ES se razveljavita.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 6. septembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI

(1) UL C 241, 28.9.2004, str. 17.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005 (UL C 124 E, 25.5.2006, str. 68), Skupno stališče Sveta z dne 1. decembra 2005 (UL C 80 E, 4.4.2006, str. 1), Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 24. julija 2006.

(3) UL L 176, 15.7.2003, str. 11.

(4) UL L 176, 15.7.2003, str. 37. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/85/ES (UL L 236, 7.7.2004, str. 10).

(5) UL L 176, 15.7.2003, str. 57.

(6) UL L 228, 23.9.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1159/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 22.7.2005, str. 16).

(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 27.7.2006, str. 11).

(8) UL L 161, 29.6.1996, str. 154.

PRILOGA I

VSEEVROPSKA ENERGETSKA OMREŽJA

Osi za prednostne projekte, vključno z lokacijami projektov evropskega interesa, opredeljenimi v členih 7 in 8

Prednostni projekti, vključno s projekti evropskega interesa, ki jih je treba izvesti na vsaki osi za prednostne projekte, so navedeni spodaj.

ELEKTROENERGETSKA OMREŽJA

EL.1.

Francija – Belgija – Nizozemska – Nemčija:

okrepitev elektroenergetskih omrežij za reševanje prenatrpanosti v pretoku električne energije skozi države Beneluksa.

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Daljnovod Avelin (FR) – Avelgem (BE)

Daljnovod Moulaine (FR) – Aubange (BE).

EL.2.

Meje Italije s Francijo, Avstrijo, Slovenijo in Švico:

povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov.

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Daljnovod Lienz (AT) – Cordignano (IT)

Nova medsebojna povezava med Italijo in Slovenijo

Daljnovod Udine Ovest/Videm Zahod (IT) – Okroglo (SI)

Daljnovod S. Fiorano (IT) – Nave (IT) – Gorlago (IT)

Daljnovod Venezia Nord/Benetke Sever (IT) – Cordignano (IT)

Daljnovod St. Peter (AT) – Tauern (AT)

Daljnovod Südburgenland (AT) – Kainachtal (AT)

Medsebojna povezava med Avstrijo in Italijo (Thaur-Brixen) skozi železniški predor Brenner.

EL.3.

Francija – Španija – Portugalska:

povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov med temi državami in za Iberski polotok ter razvoj omrežij na otoških regijah.

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Daljnovod Sentmenat (ES) – Bescanó (ES) – Baixas (FR)

Daljnovod Valdigem (PT) – Douro Internacional (PT) – Aldeadávila (ES) in naprave „Douro Internacional“.

EL.4.

Grčija – balkanske države – sistem UCTE:

razvoj elektroenergetske infrastrukture za priključitev Grčije v sistem UCTE in za usposobitev razvoja trga z električno energijo v jugovzhodni Evropi.

Vključno z naslednjim projektom evropskega interesa:

Daljnovod Philippi (EL) – Hamidabad (TR).

EL.5.

Združeno kraljestvo – celinska Evropa in severna Evropa:

vzpostavitev/povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov in možno vključevanje energije vetra iz naprav na morju

Vključno z naslednjim projektom evropskega interesa:

Podmorski kabel za povezavo med Anglijo (UK) in Nizozemsko.

EL.6.

Irska – Združeno kraljestvo:

povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov in možno vključevanje energije vetra iz naprav na morju.

Vključno z naslednjim projektom evropskega interesa:

Podmorski kabel za povezavo med Irsko in Walesom (UK).

EL.7.

Danska – Nemčija – baltski obroč (vključno Norveška – Švedska – Finska – Danska – Nemčija – Poljska – baltske države – Rusija):

povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov in možno vključevanje energije vetra iz naprav na morju.

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Daljnovod Kasso (DK) – Hamburg/Dollern (DE)

Daljnovod Hamburg/Krümmel (DE) – Schwerin (DE)

Daljnovod Kasso (DK) – Revsing (DK) – Tjele (DK)

Daljnovod Vester Hassing (DK) – Trige (DK)

Podmorski kabel Skagerrak 4: med Dansko in Norveško

Povezava med Poljsko in Litvo, vključno s potrebno okrepitvijo poljskega elektroenergetskega omrežja in profila Poljska – Nemčija, da se omogoči vključitev v notranji energetski trg

Podmorski kabel Finska – Estonija (Estlink)

Podmorski kabel Fennoscan med Finsko in Švedsko

Halle/Saale (DE) – Schweinfurt (DE).

EL.8.

Nemčija – Poljska – Češka – Slovaška – Avstrija – Madžarska – Slovenija:

povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov.

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Daljnovod Neuenhagen (DE) – Vierraden (DE) – Krajnik (PL)

Daljnovod Dürnrohr (AT) – Slavětice (CZ)

Nova povezava med Nemčijo in Poljsko

Daljnovod Veľké Kapušany (SK) – Lemešany (SK) – Moldava (SK) – Sajóivánka (HU)

Daljnovod Gabčíkovo (SK) – Vel'ký Ďur (SK)

Daljnovod Stupava (SK) – Dunaj jugovzhod (AT).

EL.9.

Sredozemske države članice – sredozemski elektroenergetski obroč

povečanje zmogljivosti za medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov med sredozemskimi državami članicami in Marokom – Alžirijo – Tunizijo – Libijo – Egiptom – državami Bližnjega vzhoda – Turčijo.

Vključno z naslednjim projektom evropskega interesa:

elektroenergetska povezava med Tunizijo in Italijo.

PLINOVODNA OMREŽJA

NG.1.

Združeno kraljestvo – severna celinska Evropa, vključno z Nizozemsko, Belgijo, Dansko, Švedsko, in Nemčijo – Poljska – Litva – Latvija – Estonija – Finska – Rusija:

Plinovodi, ki povezujejo nekatere glavne vire oskrbe s plinom v Evropi, izboljšujejo medsebojno delovanje omrežij in povečujejo zanesljivost oskrbe, vključno s plinovodi zemeljskega plina preko morja iz Rusije v EU in preko kopnega iz Rusije na Poljsko in v Nemčijo, izgradnja novega plinovoda ter povečanje zmogljivosti omrežja v Nemčiji, na Danskem in Švedskem ter med njimi, in na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Nemčiji in Avstriji ter med njimi.

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Severno-evropski plinovod

Plinovod „Yamal-Europe“

Plinovod za prenos zemeljskega plina, ki povezuje Dansko, Nemčijo in Švedsko

Krepitev zmogljivosti tranzita na osi Nemčija – Belgija – Združeno kraljestvo.

NG.2.

Alžirija – Španija – Italija – Francija – severna celinska Evropa:

izgradnja novih plinovodov za prenos zemeljskega plina iz Alžirije v Španijo, Francijo in Italijo in povečanje zmogljivosti omrežja v Španiji, Franciji in Italiji ter med njimi.

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Plinovod Alžirija – Tunizija – Italija

Plinovod Alžirija – Italija prek Sardinije in Korzike z vejo v Francijo

Plinovod Medgas (Alžirija – Španija – Francija – celinska Evropa).

NG.3.

Države Kaspijskega morja – Bližnji vzhod – Evropska unija:

nova plinovodna omrežja za prenos zemeljskega plina, ki povezujejo Evropsko unijo z novimi viri, vključno s plinovodi Turčija – Grčija, Grčija – Italija, Turčija – Avstrija in Grčija – Slovenija – Avstrija (prek zahodnega Balkana).

Vključno z naslednjimi projekti evropskega interesa:

Plinovod Turčija – Grčija – Italija

Plinovod Turčija – Avstrija.

NG.4.

Terminali za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v Belgiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem, v Italiji, Grčiji, na Cipru in na Poljskem:

zagotavljanje raznovrstnosti virov oskrbe in vstopnih točk, vključno s priključitvijo terminalov za LNG na prenosno omrežje.

NG.5.

Podzemna skladišča zemeljskega plina v Španiji, na Portugalskem, Franciji, Italiji, Grčiji in območju Baltskega morja:

povečanje zmogljivosti v Španiji, Franciji, Italiji in območju Baltskega morja ter izgradnja prvih naprav na Portugalskem, v Grčiji in v Litvi.

NG.6.

Sredozemske države članice – vzhodno sredozemski plinski obroč:

vzpostavitev in povečanje zmogljivosti plinovodov za prenos zemeljskega plina med sredozemskimi državami članicami in Libijo – Egiptom – Jordanijo – Sirijo – Turčijo.

Vključno z naslednjim projektom evropskega interesa:

Plinovod Libija – Italija.

PRILOGA II

VSEEVROPSKA ENERGETSKA OMREŽJA

Dodatna merila za opredeljevanje projektov skupnega interesa iz člena 6(2)

ELEKTROENERGETSKA OMREŽJA

Razvoj elektroenergetskih omrežij na otoških, osamljenih, obrobnih in najbolj obrobnih regijah ob pospeševanju raznovrstnih virov energije in povečevanju rabe obnovljivih virov energije in povezava elektroenergetskih omrežij navedenih regij, če je to potrebno:

—	Irska – Združeno Kraljestvo (Wales)

—	Grčija (otoki)

—	Italija (Sardinija) – Francija (Korzika) – Italija (celinski del)

—	Poveze na otoških regijah, vključno s povezavami s celinskim delom

—	Povezave na najbolj obrobnih regijah v Franciji, Španiji, na Portugalskem.

Razvoj elektroenergetskih povezav med državami članicami, ki so potrebne za delovanje notranjega trga in za zagotavljanje zanesljivosti in varnosti obratovanja elektroenergetskih omrežij:

—	Francija – Belgija – Nizozemska – Nemčija

—	Francija – Nemčija

—	Francija – Italija

—	Francija – Španija

—	Portugalska – Španija

—	Finska – Švedska

—	Finska – Estonija – Latvija – Litva

—	Avstrija – Italija

—	Italija – Slovenija

—	Avstrija – Italija – Slovenija – Madžarska

—	Nemčija – Poljska

—	Nemčija – Poljska – Češka – Avstrija – Slovaška – Madžarska

—	Madžarska – Slovaška

—	Madžarska – Avstrija

—	Poljska – Litva

—	Irska – Združeno kraljestvo (Severna Irska)

—	Avstrija – Nemčija – Slovenija – Madžarska

—	Nizozemska – Združeno kraljestvo

—	Nemčija – Danska – Švedska

—	Grčija – Italija

—	Madžarska – Slovenija

—	Malta – Italija

—	Finska – Estonija

—	Italija – Slovenija.

Razvoj elektroenergetskih povezav znotraj držav članic, kjer je to potrebno, za izkoriščanje prednosti povezav med državami članicami, delovanje notranjega trga ali priključitev obnovljivih virov energije:

—	vse države članice.

Razvoj elektroenergetskih povezav z državami nečlanicami in zlasti z državami kandidatkami, kar bo prispevalo k medsebojnemu delovanju, zanesljivosti in varnosti obratovanja elektroenergetskih omrežij ali k oskrbi z električno energijo znotraj Evropske skupnosti:

—	Nemčija – Norveška

—	Nizozemska – Norveška

—	Švedska – Norveška

—	Združeno kraljestvo – Norveška

—	baltski elektroenergetski obroč: Nemčija – Poljska – Belorusija – Rusija – Litva – Latvija – Estonija – Finska – Švedska – Norveška – Danska

—	Norveška – Švedska – Finska – Rusija

—	sredozemski elektroenergetski obroč: Francija – Španija – Maroko – Alžirija – Tunizija – Libija – Egipt – države Bližnjega vzhoda – Turčija – Grčija – Italija

—	Grčija – Turčija

—	Italija – Švica

—	Avstrija – Švica

—	Madžarska – Romunija

—	Madžarska – Srbija

—	Madžarska – Hrvaška

—	Italija – Tunizija

—	Grčija – balkanske države

—	Španija – Maroko

—	Španija – Andora – Francija

—	EU – balkanske države – Belorusija – Rusija – Ukrajina

—	črnomorski elektroenergetski obroč: Rusija – Ukrajina – Romunija – Bolgarija – Turčija – Gruzija

—	Bolgarija – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija/Grčija – Albanija – Italija ali Bolgarija – Grčija – Italija.

Ukrepi za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih elektroenergetskih omrežij znotraj notranjega trga, zlasti opredelitev ozkih grl in manjkajočih povezav, razvijanje rešitev za obvladovanje prenatrpanosti in prilagoditev načinov napovedovanja in obratovanja elektroenergetskih omrežij:

—	Opredelitev ozkih grl in manjkajočih povezav, zlasti čezmejnih, znotraj elektroenergetskih omrežij

—	Razvijanje rešitev za vodenje pretoka električne energije zaradi reševanja problematike prenatrpanosti znotraj elektroenergetskih omrežij

—	Prilagajanje načinov napovedovanja in obratovanja elektroenergetskih omrežij, kot se zahteva pravilno za delovanje notranjega trga in visok delež rabe obnovljivih virov energije.

PLINOVODNA OMREŽJA

Uvedba zemeljskega plina v nove regije, predvsem otoške, osamljene, obrobne in skrajno obrobne regije in razvoj omrežij zemeljskega plina v teh regijah:

—	Združeno kraljestvo (Severna Irska):

—

Irska

—

Španija

—	Portugalska

—

Grčija

—

Švedska

—

Danska

—	Italija (Sardinija)

—	Francija (Korzika)

—

Ciper

—

Malta

—	skrajno obrobne regije v Franciji, Španiji, Portugalski.

Razvoj povezav zemeljskega plina za zadovoljitev potreb notranjega trga ali krepitev zanesljivosti oskrbe, vključno s priključitvijo ločenih omrežij zemeljskega plina in olefina:

—	Irska – Združeno kraljestvo

—	Francija – Španija

—	Francija – Švica

—	Portugalska – Španija

—	Avstrija – Nemčija

—	Avstrija – Madžarska

—	Avstrija – Madžarska – Slovaška – Poljska

—	Poljska – Češka

—	Slovaška – Češka – Nemčija – Avstrija

—	Avstrija – Italija

—	Grčija – balkanske države

—	Avstrija – Madžarska – Romunija – Bolgarija – Grčija – Turčija

—	Francija – Italija

—	Grčija – Italija

—	Avstrija – Češka

—	Nemčija – Češka – Avstrija – Italija

—	Avstrija – Slovenija – Hrvaška

—	Madžarska – Hrvaška

—	Madžarska – Romunija

—	Madžarska – Slovaška

—	Madžarska – Ukrajina

—	Slovenija – balkanske države

—	Belgija – Nizozemska – Nemčija

—	Združeno kraljestvo – Nizozemska – Nemčija

—	Nemčija – Poljska

—	Danska – Združeno kraljestvo

—	Danska – Nemčija – Švedska

—	Danska – Nizozemska.

Razvoj zmogljivosti za sprejemanje LNG in skladiščenje zemeljskega plina za zadostitev povpraševanju, nadzor nad sistemi za oskrbo s plinom in zagotavljanje raznovrstnih virov in oskrbovalnih poti:

—	vse države članice.

Razvoj transportnih zmogljivosti zemeljskega plina (plinovodi za oskrbo s plinom), ki so potrebne za zadostitev povpraševanja in zagotavljanja raznovrstnosti oskrbe iz notranjih in zunanjih virov, prav tako kot tudi oskrbovalnih poti:

—	Nordijsko plinovodno omrežje: Norveška – Danska – Nemčija – Švedska – Finska – Rusija – baltske države – Poljska

—	Alžirija – Španija – Francija

—	Rusija – Ukrajina – EU

—	Rusija – Belorusija – Ukrajina – EU

—	Rusija – Belorusija – EU

—	Rusija – Baltsko morje – Nemčija

—	Rusija – baltske države – Poljska – Nemčija

—	Nemčija – Češka – Poljska – Nemčija – druge države članice

—	Libija – Italija

—	Tunizija – Libija – Italija

—	Države Kaspijskega morja – EU

—	Rusija – Ukrajina – Moldavija – Romunija – Bolgarija – Grčija – Slovenija – druge balkanske države

—	Rusija – Ukrajina – Slovaška – Madžarska – Slovenija – Italija

—	Nizozemska – Nemčija – Švica – Italija

—	Belgija – Francija – Švica – Italija

—	Danska – Švedska – Poljska

—	Norveška – Rusija – EU

—

Irska

—	Alžirija – Italija – Francija

—	Alžirija – Tunizija – Italija

—	Bližnji vzhod – vzhodno sredozemski plinski obroč – EU

—	vzpostavitev mešalne postaje Winksele (BE) na osi sever-jug (mešanje plina H z dušikom)

—	povečanje zmogljivosti na osi vzhod-zahod: Zeebrugge (BE) – Eynatten (BE).

10.

Ukrepi za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih omrežij zemeljskega plina znotraj notranjega trga in tranzitnih držav, zlasti opredelitev ozkih grl in manjkajočih povezav, razvijanje rešitev za obvladovanje prenatrpanosti in prilagoditev načinov napovedovanja ter učinkovitega in varnega obratovanja omrežij zemeljskega plina:

—	Opredelitev ozkih grl in manjkajočih povezav, zlasti čezmejnih, znotraj omrežij zemeljskega plina.

—	Razvijanje rešitev za vodenje pretoka zemeljskega plina zaradi reševanja problematike prenatrpanosti znotraj omrežij zemeljskega plina.

—	Prilagajanje načinov napovedovanja in obratovanja omrežij zemeljskega plina, ki ga zahteva delovanje notranjega trga.

—	Povečanje celotnih zmogljivosti, varnosti in zaščite omrežij zemeljskega plina v tranzitnih državah.

11.

Razvoj in vključitev transportnih zmogljivosti olefinov, ki so potrebne, za zadostitev povpraševanja na notranjem trgu:

—	vse države članice.

PRILOGA III

VSEEVROPSKA ENERGETSKA OMREŽJA

Projekti skupnega interesa in njihove specifikacije, ki so trenutno opredeljeni skladno z merili, določenimi v Prilogi II

ELEKTROENERGETSKA OMREŽJA

1. Razvoj elektroenergetskih omrežij v izoliranih regijah

1.1	Podmorski kabel Irska – Wales (UK)

1.2	Priključitev južnih Kikladov (EL) (v povezani sistem)

1.3	30 kV podvodna kabelska povezava med otoki Faial, Pico in S. Jorge (Azori, PT)

1.4	Priključitev in okrepitev omrežja v Terceiri, Faialu in S. Miguelu (Azori, PT)

1.5	Priključitev in okrepitev omrežja v Madeiri (PT)

1.6	Podmorski kabel Sardinija (IT) – celinski del Italije

1.7	Podmorski kabel Korzika (FR) – Italija

1.8	Povezava celinski del Italije – Sicilija (IT) podvojitev povezave Sorgente (IT) – Rizziconi (IT)

1.9	Nove povezave na Balearih in Kanarskih otokih (ES)

2. Razvoj elektroenergetskih povezav med državami članicami

2.1	Daljnovod Moulaine (FR) – Aubange (BE)

2.2	Daljnovod Avelin (FR) – Avelgem (BE)

2.3	Medsebojna povezava med Nemčijo in Belgijo

2.4	Daljnovod Vigy (FR) – Marlenheim (FR)

2.5	Daljnovod Vigy (FR) – Uchtelfangen (DE)

2.6	Fazni transformator La Praz (FR)

2.7	Nadaljnje povečanje zmogljivosti preko obstoječe medsebojne povezave med Francijo in Italijo

2.8	Nova medsebojna povezava med Francijo in Italijo

2.9	Nova medsebojna povezava preko Pirenejev med Francijo in Španijo

2.10	Povezava preko vzhodnih Pirenejev med Francijo in Španijo

2.11	Povezave med severno Portugalsko in severozahodno Španijo

2.12	Daljnovod Sines (PT) – Alqueva (PT) – Balboa (ES)

2.13	Povezava med južno Portugalsko in jugozahodno Španijo

2.14	Daljnovod Valdigem (PT) – Douro Internacional (PT) – Aldeadávila (ES) in naprave „Douro Internacional“

2.15	Povezave severno od Botnijskega zaliva in podmorski kabel Fennoscan med Finsko in Švedsko

2.16	Daljnovod Lienz (AT) – Cordignano (IT)

2.17	Medsebojna povezava Somplago (IT) – Würmbach (AT)

2.18	Medsebojna povezava Avstrija – Italija (Thaur-Brixen) skozi železniški predor Brenner

2.19	Povezava med Irsko in Severno Irsko

2.20	Daljnovod St. Peter (AT) – Isar (DE)

2.21	Podmorski kabel med jugovzhodno Anglijo in osrednjo Nizozemsko

2.22	Okrepitev povezav med Dansko in Nemčijo, npr. daljnovod Kasso – Hamburg

2.23	Okrepitev povezav med Dansko in Švedsko

2.24	Nova povezava med Slovenijo in Madžarsko: Cirkovce (SI) – Hévíz (HU)

2.25	Sajóivánka (HU) – Rimavská Sobota (SK)

2.26	Moldava (SK) – Sajóivánka (HU)

2.27	Stupava (SK) – Dunaj jugo-vzhod (AT)

2.28	Daljnovod Poljska – Nemčija (Neuenhagen (DE) – Vierraden (DE) – Krajnik (PL)

2.29	Daljnovod Poljska – Litva (Elk – Alytus)

2.30	Podmorski kabel za povezavo med Finsko in Estonijo

2.31	Vzpostavitev sistemov prilagodljivega prenosa dvosmernega toka med Italijo in Slovenijo

2.32	Nove povezave med sistemoma UCTE in CENTREL

2.33	Dürnrohr (AT) – Slavětice (CZ)

2.34	Podvodna električna povezava med Malto (MT) in Sicilijo (IT)

2.35	Nove medsebojne povezave med Italijo in Slovenijo

2.36	Daljnovod Udine Ovest/Videm zahod (IT) – Okroglo (SI)

3. Razvoj električnih povezav znotraj držav članic

3.1	Povezave na osi vzhod-zahod Danske: povezava med danskim zahodnim (UCTE) in vzhodnim (NORDEL) omrežjem

3.2	Povezava na osi sever-jug Danske

3.3	Nove povezave v severni Franciji

3.4	Nove povezave v jugo-zahodni Franciji

3.5	Daljnovod Trino Vercellese (IT) – Lacchiarelle (IT)

3.6	Daljnovod Turbigo (IT) – Rho (IT) – Bovisio (IT)

3.7	Daljnovod Voghera (IT) – La Casella (IT)

3.8	Daljnovod S. Fiorano (IT) – Nave (IT) – Gorlago (IT)

3.9	Daljnovod Benetke Sever (IT) – Cordignano (IT)

3.10	Daljnovod Redipuglia/Sredipolja (IT) – Udine Ovest/Videm Zahod (IT)

3.11	Nove povezave na osi vzhod-zahod Italije

3.12	Daljnovod Tavarnuzze (IT) – Casallina (IT)

3.13	Daljnovod Tavarnuzze (IT) – S.Barbara (IT)

3.14	Daljnovod Rizziconi (IT) – Feroleto (IT) – Laino (IT)

3.15	Nove povezave na osi sever-jug Italije

3.16	Spremembe na omrežjih zaradi olajšanja priključitve obnovljivih virov energije v Italiji

3.17	Nove povezave za energijo vetra v Italiji

3.18	Nove povezave na severni osi Španije

3.19	Nove povezave na sredozemski osi Španije

3.20	Nove povezave na osi Galicija (ES) – Centro (ES)

3.21	Nove povezave na osi Centro (ES) – Aragón (ES)

3.22	Nove povezave na osi Aragón (ES) – Levante (ES)

3.23	Nove povezave na španski južno-osrednji osi (ES)

3.24	Nove povezave na španski vzhodno-osrednji osi (ES)

3.25	Nove povezave v Andaluziji (ES)

3.26	Daljnovod Pedralva (PT) – Riba d'Ave (PT) in naprave Pedralva

3.27	Daljnovod Recarei (PT) – Valdigem (PT)

3.28	Daljnovod Picote (PT) – Pocinho (PT) (nadgradnja)

3.29	Sprememba obstoječega daljnovoda Pego (PT) – Cedillo (ES)/Falagueira (PT) in naprave Falagueira

3.30	Daljnovod Pego (PT) – Batalha (PT) in naprave Batalha

3.31	Daljnovod Sines (PT) – Ferreira do Alentejo (PT) I (nadgradnja)

3.32	Nove povezave za energijo vetra na Portugalskem

3.33	Daljnovod Pereiros (PT) – Zêzere (PT) – Santarém (PT) in naprave Zêzere

3.34	Daljnovoda Batalha (PT) – Rio Maior (PT) I in II (nadgradnje)

3.35	Daljnovod Carrapatelo (PT) – Mourisca (PT) (nadgradnja)

3.36	Daljnovod Valdigem (PT) – Viseu (PT) – Anadia (PT)

3.37	Odmik od obstoječega daljnovoda Rio Maior (PT) – Palmela (PT) k Ribateju (PT) in naprave Ribatejo

3.38	Razdelilno-transformatorske postaje Solun (EL), Lamia (EL) in Patras (EL) ter povezovalni daljnovodi

3.39	Povezave regij Evija (EL), Lakonija (EL) in Trakija (EL)

3.40	Okrepitev obstoječih povezav obrobnih regij na celinskem delu Grčije

3.41	Daljnovod Tynagh (IE) – Cashla (IE)

3.42	Daljnovod Flagford (IE) – East Sligo (IE)

3.43	Povezave v severovzhodnem in zahodnem delu Španije, zlasti priključitev vetrnih elektrarn na omrežje

3.44	Povezave v Baskiji (ES), Aragoniji (ES) in Navari (ES)

3.45	Povezave v Galiciji (ES)

3.46	Povezave v osrednji Švedski

3.47	Povezave v južni Švedski

3.48	Daljnovod Hamburg (DE) – regija Schwerin (DE)

3.49	Daljnovod regija Halle/Saale (DE) – regija Schweinfurt (DE)

3.50	Nove povezave vetrne energije na morju in na kopnem v Nemčiji

3.51	Nadgradnja 380 kV omrežja v Nemčiji za povezavo vetrnic na morju

3.52	Povezave na Severnem Irskem v zvezi z medsebojnimi povezavami z Irsko

3.53	Povezave na severozahodu Združenega kraljestva

3.54	Povezave na Škotskem in v Angliji s ciljem večje uporabe obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije

3.55	Nove povezave vetrne energije na morju v Belgiji, vključno z nadgradnjo 380 kV omrežja

3.56	Razdelilno-transformatorska postaja Borssele (NL)

3.57	Postavitev naprav za kompenzacijo jalove moči (NL)

3.58	Postavitev preklopnikov napetosti in/ali kondenzatorskih baterij v Belgiji

3.59	Nadgradnja 380 kV omrežja v Belgiji, zaradi povečanja zmožnosti uvoza

3.60	Daljnovod St. Peter (AT) – Tauern (AT)

3.61	Daljnovod Süd-Burgenland (AT) – Kainachtal (AT)

3.62	Dunowo (PL) – Żydowo (PL) – Krzewina (PL) – Plewiska (PL)

3.63	Pątnów (PL) – Grudziądz (PL)

3.64	Ostrów (PL) – Plewiska (PL)

3.65	Ostrów (PL) – Trębaczew (Rogowiec) (PL)

3.66	Plewiska (PL) – Pątnów (PL)

3.67	Tarnów (PL) – Krosno (PL)

3.68	Ełk (PL) – Olsztyn Matki (PL)

3.69	Ełk (PL) – Narew (PL)

3.70	Mikułowa (PL) – Świebodzice – Dobrzeń (Groszowice) (PL)

3.71	Pątnów (PL) – Sochaczew (PL) – Warszawa (PL)

3.72	Krško (SI) – Beričevo (SI)

3.73	Nadgradnja sistema prenosa v Sloveniji z 220 kV na 400 kV

3.74	Medzibrod (SK) – Liptovska Mara (SK)

3.75	Lemešany (SK) – Moldava (SK)

3.76	Lemešany (SK) – Veľké Kapušany (SK)

3.77	Gabčíkovo (SK) – Ve'ký Ďur (SK)

3.78	Povezave na severu Švedske

3.79	Prenos oskrbe Saaremaa (EE) na 110 kV

3.80	Izboljšanje oskrbe z energijo v Tartu (EE)

3.81	Obnova razdelilno-transformatorske postaje (330 kV) Eesti (EE)

3.82	Obnova transformatorskih postaj (110 kV) Kiisa (EE), Püssi (EE) in Viljandi (EE)

3.83	Nošovice (CZ) – Prosenice (CZ): obnova enosmernega daljnovoda (400 kV) v dvosmerni daljnovod 400 kV

3.84	Krasíkov (CZ) – Horní Životice (CZ): nov enosmerni 400 kV daljnovod

3.85	Nove povezave z napravami za energijo vetra na Malti (MT)

4. Razvoj elektroenergetskih povezav z državami nečlanicami

4.1	Nova medsebojna povezava Italija – Švica

4.2	Daljnovod Philippi (EL) – Maritsa 3 (Bolgarija)

4.3	Daljnovod Amintaio (EL) – Bitola (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija)

4.4	Daljnovod Kardia (EL) – Elbasan (Albanija)

4.5	Daljnovod Elbasan (Albanija) – Podgorica (Črna gora)

4.6	Razdelilno-transformatorska postaja Mostar (Bosna in Hercegovina) in povezovalni daljnovodi

4.7	Razdelilno-transformatorska postaja Ernestinovo (Hrvaška) in povezovalni daljnovodi

4.8	Nove povezave med Grčijo in Albanijo, Bolgarijo ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo

4.9	Daljnovod Philippi (EL) – Hamidabad (TR)

4.10	Podmorski kabel med severovzhodno/vzhodno Anglijo in južno Norveško

4.11	Povezava Eemshaven (NL) – Feda (NO)

4.12	Podmorski kabel med južno Španijo in Marokom (okrepitev obstoječe povezave)

4.13	Povezave za baltski elektroenergetski obroč: Nemčija – Poljska – Rusija – Estonija – Latvija – Litva – Švedska – Finska – Danska – Belorusija

4.14	Povezave južna Finska – Rusija

4.15	Nove povezave med severno Švedsko in severno Norveško

4.16	Nove povezave med srednjo Švedsko in srednjo Norveško

4.17	Daljnovod Borgvik (SE) – Hoesle (NO) – regija Oslo (NO)

4.18	Nove povezave med sistemoma UCTE/CENTREL in balkanskimi državami

4.19	Povezave in vmesnik med sistemom UCTE in Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, vključno s premestitvijo visokonapetostnih enosmernih pretvorniških postaj HVDC, ki so predhodno obratovale med Avstrijo in Madžarsko, Avstrijo in Češko, in Nemčijo ter Češko

4.20	Povezave v Črnomorskem elektroenergetskem obroču: Rusija – Ukrajina – Romunija – Bolgarija – Turčija – Gruzija

4.21	Nove povezave na območju Črnega morja s ciljem zagotovitve medsebojnega delovanja sistema UCTE in omrežij v zajetih državah

4.22	Nove povezave v sredozemskem elektroenergetskem obroču: Francija – Španija – Maroko – Alžirija – Tunizija – Libija – Egipt – države Bližnjega vzhoda – Turčija – Grčija – Italija

4.23	Podmorski kabel med južno Španijo in severozahodno Alžirijo

4.24	Podmorski kabel med Italijo in Severno Afriko (Alžirija, Tunizija, Libija)

4.25	Elektroenergetska povezava med Tunizijo in Italijo

4.26	Nove povezave v regiji/na območju Barentsovega morja

4.27	Nadgradnja povezav med Dansko in Norveško

4.28	Obermoorweiler (DE) – Meiningen (AT) – Bonaduz (CH): nadaljnje povečanje zmogljivosti

4.29	Békéscsaba (HU) – Oradea (RO)

4.30	Pécs (HU) – Sombor (Srbija)

4.31	Pécs (HU) – Ernestinovo (HR)

4.32	Vel'ké Kapušany (SK) – Ukrajinska meja

4.33	Andrall (ES) – Encamp (AD): povečanje kapacitete do 220 kV

4.34	Španija – Andora – Francija: nadgradnja povezav

5. Ukrepanje za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih elektroenergetskih omrežij v okviru notranjega trga

(Specifikacije še niso opredeljene)

PLINOVODNA OMREŽJA

6. Uvedba zemeljskega plina v nove regije

6.1	Razvoj plinovodnih omrežij od Belfasta proti severozahodni regiji Severne Irske (UK) in po potrebi do zahodne obale Irske

6.2	Terminal za LNG v Santa Cruz de Tenerife, Kanarski otoki (ES)

6.3	Terminal za LNG v Las Palmas de Gran Canaria (ES)

6.4	Terminal za LNG na Madeiri (PT)

6.5	Razvoj plinovodnih omrežij na Švedskem

6.6	Povezava med Balearskimi otoki (ES) in celinskim delom Španije

6.7	Visokotlačni odcepni plinovod do Trakije (EL)

6.8	Visokotlačni odcepni plinovod do Korinta (EL)

6.9	Visokotlačni odcepni plinovod do severozahodne Grčije (EL)

6.10	Povezava otokov Lolland (DK) in Falster (DK)

6.11	Terminal za LNG na otoku Cipru; Energetski center Vasilikos

6.12	Povezava med napravami LNG pri Vasilikosu (CY) in elektrarno pri Moni (CY)

6.13	Terminal za LNG na otoku Kreti (EL)

6.14	Visokotlačni odcepni plinovod do Patrasa (EL)

6.15	Terminal za LNG na Malti

7. Razvoj plinskih povezav za zadovoljitev potreb notranjega trga ali krepitev zanesljivosti oskrbe, vključno s priključitvijo ločenih plinovodnih omrežij

7.1	Dodatni povezovalni plinovod med Irsko in Škotsko

7.2	Medsebojna povezava sever-jug, vključno s plinovodom Dublin – Belfast

7.3	Kompresorska postaja na plinovodu Lacq (FR) – Calahorra (ES)

7.4	Plinovod Lussagnet (FR) – Bilbao (ES)

7.5	Plinovod Perpignan (FR) – Barcelona (ES)

7.6	Povečanje transportne zmogljivosti plinovodov, ki oskrbujejo Portugalsko preko južne Španije in Galicije ter Asturije preko Portugalske

7.7	Plinovod Puchkirchen (AT) – Burghausen (DE)

7.8	Plinovod Andorf (AT) – Simbach (DE)

7.9	Plinovod Wiener Neustadt (AT) – Sopron (HU)

7.10	Plinovod Bad Leonfelden (AT) – Linz (AT)

7.11	Plinovod severozahodna Grčija – Elbasan

7.12	Povezovalni plinovod Grčija – Italija

7.13	Kompresorska postaja na glavnem plinovodu v Grčiji

7.14	Povezava med omrežjema Avstrije in Češke

7.15	Transportni koridor za plin v jugovzhodni Evropi čez Grčijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo

7.16	Transportni koridor za plin med Avstrijo in Turčijo preko Madžarske, Romunije in Bolgarije

7.17	Povezovalni plinovodi med Združenim kraljestvom, Nizozemsko in Nemčijo, ki povezujejo glavne vire in trge severozahodne Evrope

7.18	Povezava med severovzhodno Nemčijo (območje Berlina) in severozahodno Poljsko (območje Szczecina) z odcepnim plinovodom Schmölln-Lubmin (DE, območje Greifswald)

7.19	Plinovod Cieszyn (PL) – Ostrava (CZ)

7.20	Görlitz (DE) – Zgorzelec (PL): povečanje in medsebojna povezava omrežij zemeljskega plina

7.21	Povečanje Bernau (DE) – Szczecin (PL)

7.22	Povezava med napravami v Severnem morju ali med napravami na morju Danske in napravami na kopnem v Združenem kraljestvu

7.23	Okrepitev transportne zmogljivosti med Francijo in Italijo

7.24	Baltski povezovalni plinovod med Dansko, Nemčijo in Švedsko

7.25	Transformatorska postaja Winksele (BE) na osi sever-jug

7.26	Nadgradnja zmogljivosti Zeebrugge (BE) – Eynatten (BE)

7.27	Nadgradnja zmogljivosti vzdolž osi sever-zahod: Zelzate (BE) – Zeebrugge (BE)

7.28	Izgradnja plinovoda med Dansko in Nizozemsko in povezava z obstoječimi proizvodnimi napravami v Severnem morju.

8. Razvoj zmogljivosti za sprejemanje LNG ter za skladiščenje zemeljskega plina

8.1	Terminal za LNG pri Le Verdon-sur-mer (FR, nov terminal) in plinovod do skladišča Lussagnet (FR)

8.2	Terminal za LNG pri Fos-sur-mer (FR)

8.3	Terminal za LNG pri Huelvi (ES), povečanje obstoječega terminala

8.4	Terminal za LNG pri Cartageni (ES), povečanje obstoječega terminala

8.5	Terminal za LNG pri Galiciji (ES), nov terminal

8.6	Terminal za LNG pri Bilbao (ES), nov terminal

8.7	Terminal za LNG v regiji Valencija (ES), nov terminal

8.8	Terminal za LNG v Barceloni (ES), povečanje obstoječega terminala

8.9	Terminal za LNG v Sinesu (PT), nov terminal

8.10	Terminal za LNG pri Revithoussi (EL), povečanje obstoječega terminala

8.11	Terminal za LNG na obali severnega Jadranskega morja (IT)

8.12	Terminal za LNG v priobalnem pasu severnega Jadranskega morja (IT)

8.13	Terminal za LNG na obali južnega Jadranskega morja (IT)

8.14	Terminal za LNG na obali Jonskega morja (IT)

8.15	Terminal za LNG na obali Tirenskega morja (IT)

8.16	Terminal za LNG na ligurski obali (IT)

8.17	Terminal za LNG pri Zeebrugge (BE, druga faza povečanja zmogljivosti)

8.18	Terminal za LNG na otoku Grain, Kent (UK)

8.29	Izgradnja drugega terminala za LNG v celinski Grčiji

8.20	Razvoj podzemnih skladišč za plin na Irskem

8.21	Skladišče pri južni Kavali (EL), sprememba namembnosti izčrpanega plinskega polja na morju

8.22	Skladišče pri Lussagnetu (FR), razširitev obstoječe lokacije

8.23	Skladišče pri Pecoradi (FR), sprememba namembnosti izčrpanega naftnega polja

8.24	Skladišče v regiji Alzacije (FR), razvoj solnih votlin

8.25	Skladišče v regiji Center (FR), razvoj skladišča z vodno ravnijo

8.26	Skladišče na osi sever-jug Španije (nove lokacije) v Kantabriji, Aragoniji, Kastiliji in Leónu, Kastiliji – Manča in Andaluzija

8.27	Skladišče na sredozemski osi Španije (nove lokacije) v Kataloniji, Valenciji in Murciji

8.28	Skladišče v Carriçu (PT), nova lokacija

8.29	Skladišče pri Loenhoutu (BE), razširitev obstoječe lokacije

8.30	Skladišče pri Stenlille (DK) in Lille Torupu (DK), razširitev obstoječe lokacije

8.31	Skladišče v Tønderu (DK), nova lokacija

8.32	Skladišče pri Puchkirchnu (AT), razširitev obstoječe lokacije, vključno s plinovodom do sistema Penta West pri Andorfu (AT)

8.33	Skladišče v Baumgartnu (AT), nova lokacija

8.34	Skladišče pri Haidachu (AT), nova lokacija, vključno s plinovodom do evropskega plinovodnega omrežja

8.35	Razvoj podzemnih skladišč za plin v Italiji

8.36	Skladišče pri Wierzchowicah (PL), razširitev obstoječe lokacije

8.37	Skladišče pri Kossakowu (PL), razvoj podzemnega skladišča

8.38	Plinovod Malta (MT) – Sicilija (IT)

8.39	Skladišče v Litvi (nova lokacija)

9. Razvoj transportnih zmogljivosti za plin (plinovodi)

9.1	Vzpostavitev in razvoj povezav nordijskega plinovodnega omrežja: Norveška – Danska – Nemčija – Švedska – Finska – Rusija – baltske države – Poljska

9.2	Srednje-nordijski plinovod: Norveška, Švedska, Finska

9.3	Severnoevropski plinovod: Rusija, Baltsko morje, Nemčija

9.4	Plinovod iz Rusije v Nemčijo preko Latvije, Litve in Poljske, vključno z razvijanjem podzemnih skladišč za plin v Latviji (projekt „Amber“)

9.5	Plinovod Finska – Estonija

9.6	Novi plinovodi iz Alžirije v Španijo in Francijo in z njimi povezano povečanje zmogljivosti notranjih omrežij v teh državah

9.7	Povečanje transportne zmogljivosti plinovoda Alžirija – Maroko – Španija (do Kordove)

9.8	Plinovod Kordova (ES) – Ciudad Real (ES)

9.9	Plinovod Ciudad Real (ES) – Madrid (ES)

9.10	Plinovod Ciudad Real (ES) – sredozemska obala (ES)

9.11	Odcepni plinovodi v Kastiliji – Manča (ES)

9.12	Podaljški proti severozahodu Španije

9.13	Podmorski plinovod Alžirija – Španija in plinovodi za povezavo do Francije

9.14	Povečanje transportne zmogljivosti od ruskih virov do Evropske unije preko Ukrajine, Slovaške in Češke

9.15	Povečanje transportne zmogljivosti od ruskih virov do Evropske unije preko Belorusije in Poljske

9.16	Plinovod za prevoz zemeljskega plina „Yamal – Evropa II“

9.17	Plinovod Yagal Sud (med plinovodom STEGAL in trikotnikom DE, FR, CH)

9.18	Plinovod SUDAL Vzhod (med plinovodom MIDAL pri Heppenheimu in povezavo Burghausna s plinovodom PENTA v Avstriji)

9.19	Povečanje transportne zmogljivosti plinovoda STEGAL za prevoz dodatnega plina od meje med Češko in Nemčijo ter mejo med Poljsko in Nemčijo preko Nemčije proti drugim državam članicam

9.20	Plinovodi od libijskih virov do Italije

9.21	Plinovod od virov v državah Kaspijskega morja do Evropske unije

9.22	Plinovod Grčija – Turčija

9.23	Povečanje transportne zmogljivosti od ruskih virov do Grčije in drugih balkanskih držav preko Ukrajine, Moldavije, Romunije in Bolgarije

9.24	Plinovod St. Zagora (BG) – Ihtiman (BG)

9.25	Trans-jadranski plinovod – plinovod za prevoz zemeljskega plina, uvoženega iz območja Kaspijskega morja, Rusije ali Bližnjega vzhoda, ki povezuje Italijo in energetske trge v Jugovzhodni Evropi.

9.26	Povezovalni plinovodi med nemškimi, češkimi, avstrijskimi in italijanskimi plinovodnimi omrežji

9.27	Plinovod od ruskih virov do Italije preko Ukrajine, Slovaške, Madžarske in Slovenije

9.28	Povečanje transportne zmogljivosti plinovoda TENP, ki poteka od Nizozemske skozi Nemčijo do Italije

9.29	Plinovod Taisnieres (FR) – Oltingue (CH)

9.30	Plinovod od Danske do Poljske, po možnosti preko Švedske

9.31	Plinovod Nybro (DK) – Dragør (DK), vključno s povezovalnim plinovodom do skladišča pri Stenlillu (DK)

9.32	Plinovodno omrežje od virov Barentsovega morja do Evropske unije, preko Švedske in Finske

9.33	Plinovod od plinskega polja Corrib (IE), na morju

9.34	Plinovod od alžirskih virov do Italije preko Sardinije z odcepnim plinovodom do Korzike

9.35	Plinovodno omrežje od virov na Bližnjem vzhodu do Evropske unije

9.36	Plinovod od Norveške do Združenega kraljestva

9.37	Povezava Pécs (HU) – Hrvaška

9.38	Povezava Szeged (HU) – Oradea (RO)

9.39	Povezava Vecsés (HU) – Slovaška

9.40	Povečanje zmogljivosti med Beregdaróc (HU) in Ukrajino

10. Ukrepi za izboljšanje delovanja medsebojno povezanih plinovodnih omrežij v okviru notranjega trga

(Specifikacije še niso opredeljene)

Top

Choose the experimental features you want to try