EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document E2002C0263(01)

2002/263/: Odločba Nadzornega organa EFTA št. 263/02/COL z dne 18. decembra 2002 o šestintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja 26A: Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom

OJ L 139, 25.5.2006, p. 8–23 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
OJ L 118M , 8.5.2007, p. 749–764 (MT)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2002/263(3)/oj

25.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 139/8


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 263/02/COL

z dne 18. decembra 2002

o šestintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z vključitvijo novega poglavja 26A: Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (2) ter zlasti člena 24 Sporazuma in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu;

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo;

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ Efte objavlja obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ Efte meni, da je to potrebno;

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (3), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ Efte (4), in zlasti na določbe iz poglavja 26 (Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom) teh pravil;

KER je Evropska komisija 7. marca 2002 sprejela novo Sporočilo (5), ki določa načela, na podlagi katerih bo presojala združljivost regionalne pomoči za večje naložbene projekte s Pogodbo;

KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor;

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru;

KER naj bi v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP Nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejel akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Komisija ES, da bi ohranil enake pogoje konkurence;

PO posvetovanju z Evropsko komisijo;

OB SKLICEVANJU na to, da se je Nadzorni organ Efte o tej temi posvetoval z državami Efte na večstranskem sestanku dne 19. oktobra 2001 –

SKLENIL:

1.

Smernice o državni pomoči se spremenijo tako, da se vključi novo poglavje 26A: Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom, z besedilom iz Priloge I k tej odločbi.

2.

Poglavje 22, Pomoč za industrijo sintetičnih vlaken, in Poglavje 23, Pomoč za industrijo motornih vozil, sedanjih smernic o državni pomoči se črtata.

3.

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod Odločbe in Priloge I. Države Efte morajo svoje strinjanje s predlaganimi ustreznimi ukrepi, kakor so določeni v Prilogi I, sporočiti v 20 delovnih dneh, glej tudi točko 26A.9 Priloge I.

4.

Evropska komisija se v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP obvesti z izvodom te odločbe, vključno s Prilogo I.

5.

Odločba, vključno s Prilogo I, se objavi v oddelku EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropskih skupnosti, potem ko so države Efte sporočile svoje strinjanje z ustreznimi ukrepi.

6.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 18. decembra 2002

Za Nadzorni organ Efte

Einar M. BULL

Predsednik

Hannes HAFSTEIN

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(3)  V nadaljnjem besedilu smernice o državni pomoči.

(4)  Sprva objavljeno v UL L 231, 3.9.1994, Dopolnilo EGP št. 32.

(5)  UL C 70, 19.3.2002, str. 8.


PRILOGA

„26A   VEČSEKTORSKI OKVIR ZA REGIONALNO POMOČ, NAMENJENO VEČJIM NALOŽBENIM PROJEKTOM

26A.1   UVOD: PODROČJE UPORABE UKREPA

(1)

Nadzorni organ je 4. novembra 1998 sprejel ‚Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom’ (1). Večsektorski okvir se je začel uporabljati s 1. januarjem 1999 za začetno poskusno obdobje treh let. Njegova veljavnost je bila leta 2001 podaljšana do 31. decembra 2002.

(2)

Ta okvir se uporablja samo za regionalno pomoč, kakor je opredeljena v Smernicah o državni regionalni pomoči (2), katere cilj je spodbujanje začetnih naložb, vključno z ustvarjanjem delovnih mest, povezanih z začetnimi naložbami, na podlagi člena 61(3)(a) in (c) Sporazuma EGP. Ta okvir ne vpliva na presojo predlogov pomoči na podlagi drugih določb Sporazuma EGP, kot je člen 61(3)(b). Za jeklarski sektor in sektor sintetičnih vlaken se uporablja tudi za večjo individualno pomoč za mala in srednje velika podjetja, ki niso izvzeta z drugimi določbami. Ta okvir se ne uporablja za primere pomoči za prestrukturiranje, ki jih bodo še naprej zajemale smernice Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (3). Prav tako ta okvir ne bo vplival na delovanje obstoječih horizontalnih okvirov, kot sta okvir Nadzornega organa za državno pomoč za raziskave in razvoj (4) in smernice Nadzornega organa o državni pomoči za varstvo okolja (5).

(3)

Intenzivnost regionalne pomoči za naložbe, ki ni oproščena obveznosti priglasitve, določene v členu 1(3) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, bo omejena na podlagi meril, določenih v tem okviru.

(4)

Na podlagi tega okvira predhodna priglasitev pomoči za velike naložbene projekte, ki ne presega določenih pragov, ni potrebna, če je pomoč dodeljena v skladu s programom pomoči, ki ga odobri Nadzorni organ. Vendar pa ta okvir ne vpliva na obveznost držav Efte, da priglasijo novo individualno (ad hoc) pomoč, ki ni oproščena obveznosti priglasitve, določene v členu 1(3) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Pravila, določena v tem okviru, se uporabljajo tudi za presojo takih ukrepov individualne (ad hoc) državne pomoči.

26A.2   POTREBA PO UKREPU

(1)

Najvišje zgornje meje pomoči, ki jih določi Nadzorni organ za vsa območja, upravičena do regionalne pomoči, so na splošno oblikovane za zagotovitev ustrezne ravni spodbude, potrebne za razvoj regij prejemnic pomoči. Ker pa zagotavljajo enotno zgornjo mejo, običajno presegajo regionalne ovire, kadar se uporabijo za velike projekte. Namen tega okvira je omejiti raven spodbude, ki je na voljo za velike projekte, na raven, ki čim bolj preprečuje nepotrebna izkrivljanja konkurence.

(2)

Velike naložbe lahko učinkovito prispevajo k regionalnemu razvoju, med drugim tako, da privabijo druga podjetja v regijo, uvajajo napredne tehnologije in prispevajo k usposabljanju delavcev. Vendar pa te naložbe niso pod tako velikim vplivom resnih regionalnih težav v prikrajšanih območjih. Prvič, velike naložbe lahko oblikujejo ekonomijo obsega, ki zmanjša začetne stroške, značilne za lokacijo. Drugič, v mnogih pogledih niso vezane na regijo, v kateri se izvaja fizična naložba. Velike naložbe lahko brez težav dobijo kapital in posojilo na svetovnih trgih in jih ne ovira bolj omejena ponudba finančnih storitev v določeni prikrajšani regiji. Poleg tega imajo podjetja, ki izvajajo velike naložbe, dostop do geografsko širše ponudbe delovne sile in lahko lažje prenesejo usposobljeno delovno silo na izbrano lokacijo.

(3)

A če velike naložbe prejemajo velike zneske državne pomoči, tako da v celoti izkoriščajo regionalne zgornje meje, obstaja povečano tveganje vpliva na trgovino in torej močnejšega učinka izkrivljanja nasproti tekmecem v drugih državah EGP. To pa zato, ker je za upravičenca do pomoči bolj verjetno, da je pomemben akter na zadevnem trgu, tako da lahko naložba, za katero je pomoč dodeljena, spremeni pogoje konkurence na tem trgu.

(4)

Poleg tega imajo podjetja, ki izvajajo velike naložbe, običajno precejšno pogajalsko moč nasproti organom, ki dodeljujejo pomoč. Dejansko vlagatelji v velike projekte pogosto upoštevajo alternativne lokacije v različnih državah EGP, kar lahko privede do spirale vse bolj velikodušnih obljub pomoči, po možnosti do veliko višje ravni, kot je potrebna za izravnavo regionalnih ovir.

(5)

Rezultat takih dražb subvencij je verjetno ta, da velike naložbe dosežejo intenzivnosti pomoči, ki presegajo dodatne stroške, izhajajoče iz odločitve o umestitvi naložbe v prikrajšano območje.

(6)

Znesek pomoči, ki presega najmanjši znesek, potreben za izravnavo regionalnih omejitev, je zelo verjeten vzrok popačenih učinkov (neučinkovita izbira lokacije), večjega izkrivljanja konkurence in, ker je pomoč drag prenos od davkoplačevalcev v korist prejemnikov pomoči, neto izgube blaginje.

(7)

Nedavne izkušnje so pokazale, da so veliki naložbeni projekti, ki izkoriščajo regionalno pomoč za naložbe, bolj kapitalsko intenzivni kot manjši naložbeni projekti. Posledično se ugodnejša obravnava manjših naložbenih projektov v območjih, ki prejemajo pomoč, izraža v ugodnejši obravnavi projektov, ki so bolj delovno intenzivni, kar prispeva k ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju brezposelnosti.

(8)

Nekatere vrste naložb lahko povzročijo resno izkrivljanje konkurence, zato je njihov ugoden vpliv na zadevno regijo vprašljiv. To zlasti velja za naložbe v sektorjih, kjer ima eno samo podjetje visok tržni delež ali kjer se obstoječa sektorska proizvodna zmogljivost precej poveča, ne da bi ustrezno naraščalo tudi povpraševanje po zadevnih proizvodih. Na splošno je izkrivljanje konkurence verjetno v sektorjih, ki imajo strukturne težave, kjer obstoječa proizvodna zmogljivost že presega tržno povpraševanje po proizvodu ali kjer povpraševanje po zadevnih proizvodih vztrajno upada.

26A.3   ZNIŽANJE RAVNI POMOČI ZA VELIKE NALOŽBENE PROJEKTE

(1)

Brez vpliva na merila združljivosti, določena v Smernicah o državni regionalni pomoči, in brez vpliva na obveznost priglasitve, določeno v točki (4) oddelka 26A.3 ali na prehodna pravila, določena v oddelku 26A.8, za regionalno pomoč za naložbe, ki vključujejo upravičene izdatke (6) za spodaj določene pragove, velja prilagojena nižja zgornja meja regionalne pomoči na podlagi naslednje lestvice:

Upravičeni izdatki

Prilagojena zgornja meja pomoči

Do 50 milijonov EUR

100 % regionalne zgornje meje

Za del med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR

50 % regionalne zgornje meje

Za del, ki presega 100 milijonov EUR

34 % regionalne zgornje meje

(2)

Tako bo dovoljen znesek pomoči za projekt nad 50 milijonov EUR izračunan po formuli: najvišji znesek pomoči = R × (50 + 0,50 B + 0,34 C); kjer je R neprilagojena regionalna zgornja meja; B so upravičeni izdatki med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR in C so morebitni upravičeni izdatki nad 100 milijonov EUR (7).

(3)

Na primer, za veliko podjetje, ki vloži 80 milijonov EUR v območje, ki prejema pomoč in kjer je neprilagojena zgornja meja regionalne pomoči 25 % neto ekvivalenta dotacije (NED), bi bil najvišji dovoljeni znesek pomoči 16,25 milijona EUR NED, kar ustreza intenzivnosti pomoči 20,3 % NED. Za veliko podjetje, ki vloži 160 milijonov EUR v isto območje, bi bil najvišji dovoljeni znesek pomoči 23,85 milijona EUR NED, kar ustreza intenzivnosti pomoči 14,9 % NED.

(4)

Vendar morajo države Efte priglasiti vsak primer regionalne pomoči za naložbe, če je predlagana pomoč višja od najvišje dovoljene pomoči, ki jo lahko naložba v višini 100 milijonov EUR dobi na podlagi lestvice in pravil, določenih v točki 26A.3 (8). Individualno priglasljivi projekti ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe v nobenem od naslednjih dveh primerov:

(a)

upravičenec do pomoči je pred naložbo odgovoren za več kot 25 % prodaje zadevnega proizvoda ali bo za to odgovoren po naložbi

ali

(b)

zmogljivost, ki jo ustvari projekt, je večja od 5 % velikosti trga, izmerjene s podatki o očitni porabi zadevnega proizvoda, razen če je povprečna letna stopnja rasti njegove očitne porabe v zadnjih petih letih nad povprečno letno stopnjo rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora.

Breme dokazovanja, da primera, na katera se nanašata točki (a) in (b), ne veljata, je na državi Efte (9). Za uporabo točk (a) in (b) bo očitna poraba določena na ustrezni ravni klasifikacije PRODCOM (10) v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi katere koli druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo.

26A.4   PREPOVED POMOČI ZA NALOŽBENE PROJEKTE V JEKLARSKI INDUSTRIJI

(1)

Kar zadeva jeklarsko industrijo, kakor je opredeljena v Prilogi B k temu okviru (11), Nadzorni organ opaža, da so jeklarska podjetja ESPJ precej dolgo delovala brez zatekanja k pomoči za naložbe, kot je bila na voljo za preostale industrijske sektorje. Jeklarska podjetja so ta dejavnik vključila v svoje strategije in so tega vajena. Glede na specifične lastnosti jeklarskega sektorja (zlasti njegovo strukturo, obstoječo presežno zmogljivost na evropski in svetovni ravni, njegovo visoko kapitalsko intenzivno naravo, lokacijo večine jeklarn v regijah, upravičenih do regionalne pomoči, velike zneske javnih sredstev, namenjenih za prestrukturiranje jeklarskega sektorja in preoblikovanje jeklarskih območij) in izkušnje, pridobljene, ko so se v preteklosti uporabljala manj stroga pravila o državnih pomočeh, se zdi upravičeno, da se pomoč za naložbe za ta sektor prepove tudi v prihodnje, ne glede na velikost naložbe. Zato Nadzorni organ meni, da regionalna pomoč za jeklarsko industrijo ni združljiva s skupnim trgom. Ta nezdružljivost velja tudi za velike individualne pomoči za mala in srednje velika podjetja, ki niso izvzeta z drugimi določbami.

26A.5   NALOŽBENI PROJEKTI V DRUGIH SEKTORJIH, KOT JE JEKLARSKI, S STRUKTURNIMI TEŽAVAMI

(1)

Nadzorni organ je v preteklosti dosledno menil, da naložbe v sektorje, ki doživljajo ali bi lahko doživeli resno presežno zmogljivost ali vztrajno upadanje povpraševanja, povečujejo tveganje izkrivljanja konkurence, ne da bi zadevni regiji prinesli potrebne izravnalne koristi. Ustrezen način priznavanja, da so te naložbe manj koristne z regionalnega vidika, je, da se zmanjša pomoč za naložbe za projekte v sektorjih, kjer prevladujejo strukturne težave, na raven pod tisto, ki je dovoljena za druge sektorje.

(2)

Do zdaj so se za več občutljivih industrijskih sektorjev uporabljala specifična, strožja pravila o državnih pomočeh (12). V skladu s točko 3 v oddelku 26.1 predhodnega večsektorskega okvira se ta specifična sektorska pravila še naprej uporabljajo.

(3)

Eden od ciljev predhodnega večsektorskega okvira je bil zagotoviti možnost, da se obstoječa sektorska pravila nadomestijo z enim samim instrumentom. Ob upoštevanju prehodnih pravil, določenih v spodnjem oddelku 26A.8, želi Nadzorni organ s to revizijo vključiti te občutljive industrijske sektorje v ta okvir.

(4)

Do 31. decembra 2003 bodo sektorji, kjer prevladujejo resne strukturne težave, določeni v seznamu sektorjev, priloženem k okviru. V teh sektorjih ne bo dovoljena nikakršna regionalna pomoč za naložbe, ob upoštevanju določb, določenih v tem oddelku.

(5)

Za sestavo seznama sektorjev bodo resne strukturne težave načeloma izmerjene na podlagi podatkov o očitni porabi na ustrezni ravni klasifikacije CPA (13) v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi katere koli druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo. Za resne strukturne težave se bo štelo, da obstajajo, ko bo zadevni sektor upadal (14). Seznam sektorjev se bo redno posodabljal, pogostost tega pa bo določena, ko bo določen seznam sektorjev.

(6)

Od 1. januarja 2004 in za sektorje, vključene v seznam sektorjev z resnimi strukturnimi težavami, je treba vsako regionalno pomoč za naložbe v zvezi z naložbenim projektom, ki vključuje upravičene izdatke nad zneskom, ki ga določi Nadzorni organ ob sestavi seznama sektorjev (15), individualno priglasiti Nadzornemu organu. Nadzorni organ bo take priglasitve proučil v skladu z naslednjimi pravili: prvič, projekt pomoči mora biti v skladu s splošnimi merili presoje, določenimi v smernicah o državni regionalni pomoči; drugič, upravičeni izdatki, kakor so opredeljeni v točki 26A.11(3), ki presegajo znesek, ki ga določi Nadzorni organ ob sestavi seznama sektorjev, ne bodo upravičeni do pomoči za naložbe, razen v primerih iz točke 26A.5(7).

(7)

Z odstopanjem od točke 6 v oddelku 26A.5 lahko Nadzorni organ odobri pomoč za naložbe za sektorje, vključene v seznam sektorjev, na podlagi intenzivnosti pomoči, določenih v oddelku 26A.3 tega okvira, če država Efte dokaže, da čeprav za sektor velja, da je v upadu, trg za zadevni proizvod hitro raste (16).

26A.6   NAKNADNO SPREMLJANJE

(1)

Pri sestavi tega okvira si je Nadzorni organ prizadeval zagotoviti, da bi bil čim bolj jasen, nedvoumen, predvidljiv in učinkovit ter da bi bilo dodatno upravno breme, ki ga sproži, čim manjše.

(2)

Da bi zagotovili preglednost in učinkovito spremljanje, je treba določiti standarden format, v katerem morajo države Efte Nadzornemu organu predložiti povzetek informacij v obliki, določeni v Prilogi A, kadar koli je pomoč za naložbe nad 50 milijonov EUR dodeljena v skladu s tem okvirom. Po začetku izvajanja pomoči, ki sodi v ta okvir, morajo države Efte v 20 delovnih dneh od dodelitve pomoči s strani pristojnega organa posredovati tak povzetek informacij Nadzornemu organu.

(3)

Države Efte morajo hraniti podrobne evidence o dodelitvi individualne pomoči, ki spada v ta okvir. Take evidence morajo vsebovati vse informacije, ki so potrebne, da se ugotovi, da je najvišja intenzivnost pomoči, določena na podlagi tega okvira, upoštevana. Države Efte morajo voditi evidenco o individualni pomoči 10 let od datuma, ko je bila dodeljena. Na pisno zahtevo mora zadevna država Efte Nadzornemu organu v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, ki bi bilo morda določeno v zahtevi, predložiti vse informacije, za katere Nadzorni organ meni, da so potrebne za presojo, ali so bile določbe tega okvira upoštevane.

26A.7   VELJAVNOST OKVIRA

(1)

Ta okvir se bo uporabljal za obdobje, ki se konča 31. decembra 2009. Nadzorni organ bo pred 31. decembrom 2009 ocenil okvir. Nadzorni organ lahko spremeni ta okvir pred 31. decembrom 2009 na podlagi pomembnih dejavnikov politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik EGP ali mednarodnih obvez. Vendar pa taka revizija ne bo vplivala na prepoved naložbene pomoči za jeklarsko industrijo.

(2)

Kar zadeva jeklarski sektor, kakor je opredeljen v Prilogi B, se bodo določbe okvira uporabljale od 1. januarja 2003. Obstoječa specifična sektorska pravila za določene jeklarske sektorje, ki niso bili zajeti v Pogodbi ESPJ (17), se bodo s tem dnem nehala uporabljati. Kar zadeva sektor motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, in sektor sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, se bodo določbe okvira uporabljale od 1. januarja 2003. Vendar pa se bodo priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred 1. januarjem 2003 za sektor motornih vozil in sektor sintetičnih vlaken, proučile na podlagi meril, veljavnih v času priglasitve.

(3)

Kar zadeva druge sektorje, kot so navedeni v točki 26A.7(2), se bodo določbe tega okvira uporabljale od 1. januarja 2004. Predhodni večsektorski okvir bo ostal veljaven do 31. decembra 2003. Vendar pa bodo priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred 1. januarjem 2004, proučene na podlagi meril, veljavnih v času priglasitve.

(4)

Nadzorni organ bo proučil združljivost pomoči za naložbe, dodeljene brez njegove odobritve, s Sporazumom EGP:

(a)

na podlagi meril, določenih v tem okviru, če je bila pomoč dodeljena:

1. januarja 2003 ali po tem datumu, kar zadeva pomoč za naložbe za jeklarski sektor,

1. januarja 2003 ali po tem datumu, kar zadeva pomoč za naložbe za sektor motornih vozil in sektor sintetičnih vlaken,

1. januarja 2004 ali po tem datumu, kar zadeva pomoč za naložbe za vse druge sektorje, za katere velja ta okvir;

(b)

na podlagi pravil, veljavnih v času dodelitve pomoči, v vseh drugih primerih.

26A.8   PREHODNE DOLOČBE

(1)

Do datuma uporabe seznama sektorjev, na katerega se nanaša točka 26A.5(4):

(a)

bo največja intenzivnost pomoči za regionalno pomoč za naložbe v sektorju motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, dodeljeno na podlagi odobrenega programa za projekte, ki vključujejo bodisi upravičene izdatke nad 50 milijonov EUR bodisi znesek pomoči nad 5 milijonov EUR, izražen v bruto ekvivalentu dotacije, enaka 30 % ustrezne zgornje meje regionalne pomoči (18);

(b)

ne bodo nobeni izdatki, nastali v okviru naložbenih projektov v sektorju sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, upravičeni do pomoči za naložbe.

(2)

Pred datumom uporabe seznama sektorjev, na katerega se nanaša točka 26A.5(4), bo Nadzorni organ odločil, ali in koliko je treba sektor motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, in sektor sintetičnih vlaken, kakor je opredeljen v Prilogi D, vključiti v seznam sektorjev.

(3)

Kar zadeva ladjedelniški sektor, bodo obstoječa pravila na podlagi Sklepa Skupnega odbora EGP št. 12/99 veljala do 31. decembra 2003. Pred tem datumom bo Nadzorni organ proučil, ali mora pomoč za ladjedelniški sektor obravnavati ta okvir in ali jo je treba vključiti v seznam sektorjev.

26A.9   USTREZNI UKREPI

(1)

Da bi Nadzorni organ zagotovil izvajanje pravil, določenih v tem okviru, bo predlagal ustrezne ukrepe v smislu člena 1(1) Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Ti ustrezni ukrepi bodo vključevali naslednje:

(a)

spremembo obstoječih kart regionalnih pomoči s prilagoditvijo:

s 1. januarjem 2003, sedanjih zgornjih meja regionalne pomoči intenzivnostim pomoči, ki izhajajo iz pravil, določenih v oddelku 26A.4 tega okvira,

s 1. januarjem 2003, sedanjih zgornjih meja regionalne pomoči intenzivnostim pomoči, ki izhajajo iz pravil, določenih v oddelku 26A.8,

s 1. januarjem 2004, sedanjih zgornjih meja regionalne pomoči intenzivnostim pomoči, ki izhajajo iz pravil, določenih v oddelku 26A.3,

(b)

prilagoditev vseh obstoječih programov regionalne pomoči, kakor jih opredeljujejo Smernice o državni regionalni pomoči, vključno s tistimi, ki so oproščeni priglasitve v skladu z uredbo o skupinskih izjemah, da bi zagotovili, da za dodeljeno regionalno pomoč za naložbe:

(i)

upoštevajo zgornje meje regionalne pomoči, določene v kartah regionalnih pomoči, kakor so bile spremenjene v skladu z zgornjo točko (a) od 1. januarja 2004, kar zadeva druge sektorje, kot so navedeni v točki 26.A.7(2);

(ii)

določajo individualno priglasitev regionalne pomoči za naložbe, kjer je pomoč večja od največje dovoljene pomoči, ki jo lahko naložba v višini 100 milijonov EUR dobi na podlagi lestvice, prikazane v točki 26A.3(1) tega okvira, od 1. januarja 2004;

(iii)

izključujejo s svojega področja uporabe pomoč za jeklarsko industrijo od 1. januarja 2003;

(iv)

izključujejo s svojega področja uporabe pomoč za industrijo sintetičnih vlaken od 1. januarja 2003 in dokler se ne začne uporabljati seznam sektorjev;

(v)

omejujejo regionalno pomoč za naložbe v sektorju motornih vozil, kakor je opredeljen v Prilogi C, za projekte, ki vključujejo bodisi upravičene izdatke nad 50 milijonov EUR bodisi znesek pomoči nad 5 milijonov EUR, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije, na 30 % ustrezne zgornje meje regionalne pomoči od 1. januarja 2003 in dokler se ne začne uporabljati seznam sektorjev;

(c)

zagotovitev, da se obrazci, navedeni v točki 26A.6(2), Nadzornemu organu pošiljajo od datuma začetka uporabe tega okvira;

(d)

zagotovitev, da se evidence, navedene v točki 26A.6(3) v oddelku 26A.10, hranijo od datuma začetka uporabe tega okvira;

(e)

skladnost do 31. decembra 2003 s pravili predhodnega Večsektorskega okvira za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom, in zlasti z zahtevami priglasitev, določenimi v navedenem okviru.

(2)

Države Efte morajo potrebne spremembe izvesti v obdobju, ki se konča 31. decembra 2003, razen ukrepov v zvezi z jeklarskim sektorjem, za katerega je treba spremembe izvesti z učinkom od 1. januarja 2003, ter v zvezi s sektorjem sintetičnih vlaken in sektorjem motornih vozil, za katera je treba spremembe izvesti z učinkom od 1. januarja 2003. Države Efte se poziva, da sporočijo svoje izrecno strinjanje s predlaganimi ustreznimi ukrepi v 20 delovnih dneh od datuma, ko so obveščene o dopisu. V odsotnosti kakršnega koli odgovora bo Nadzorni organ domneval, da se zadevna država Efte ne strinja s predlaganimi ukrepi.

26A.10   ZAHTEVA ZA PRIGLASITEV

(1)

Države Efte se poziva, da za priglasitev predlogov pomoči v skladu s tem okvirom uporabijo obrazec za priglasitev, priložen k temu okviru (Priloga E).

26A.11   OPREDELITEV UPORABLJENIH IZRAZOV

(1)

Uporabljale se bodo naslednje opredelitve izrazov, uporabljenih v tem okviru:

Naložbeni projekt

(2)

‚Naložbeni projekt’ pomeni začetno naložbo v smislu oddelka 25.4 Smernic o državni regionalni pomoči. Naložbenega projekta se ne sme umetno razdeliti na podprojekte, da bi se izognili določbam tega okvira. Za namen tega okvira naložbeni projekt vključuje vse naložbe v osnovna sredstva na lokaciji, ki jih opravi eno ali več podjetij v obdobju 3 let. Za namen tega okvira je proizvodna lokacija ekonomsko nedeljiva serija osnovnih sredstev, ki izpolnjujejo natančno tehnično funkcijo, so fizično ali funkcionalna povezana in imajo jasno opredeljene cilje, kot je proizvodnja določenega proizvoda. Kadar se iz iste surovine proizvajata dva ali več proizvodov, se bo za proizvodne enote takih proizvodov štelo, da predstavljajo eno proizvodno lokacijo.

Upravičeni izdatki

(3)

‚Upravičeni izdatki’ se določijo v skladu s pravili, določenimi v Smernicah o državni regionalni pomoči za ta namen.

Zgornja meja regionalne pomoči

(4)

‚Zgornja meja regionalne pomoči’ se nanaša na največjo intenzivnost pomoči, odobreno za velika podjetja na zadevnem območju, ki prejema pomoč, ob dodelitvi pomoči.

Največje intenzivnosti pomoči se določijo v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči, na podlagi karte regionalnih pomoči, ki jo odobri Nadzorni organ.

Zadevni proizvod

(5)

‚Zadevni proizvod’ pomeni proizvod, ki ga predvideva naložbeni projekt, in, kjer je to ustrezno, njegove nadomestke, ki jih za take šteje bodisi potrošnik (zaradi lastnosti proizvoda, cen in predvidene uporabe) bodisi proizvajalec (zaradi prilagodljivosti proizvodnih obratov). Kadar se proizvod nanaša na vmesni proizvod in velik del proizvodnje ni prodan na trgu, se za zadevni proizvod šteje, da vključuje proizvode v nadaljnjem proizvodnem procesu.

Očitna poraba

(6)

‚Očitna poraba’ zadevnega proizvoda je proizvodnja plus uvoz minus izvoz.

(7)

Kjer bo Nadzorni organ v skladu s tem okvirom določal povprečno letno rast očitne porabe zadevnega proizvoda, bo upošteval, kjer je to ustrezno, vsako pomembno spremembo v tem trendu.

(8)

Kadar se bo naložbeni projekt nanašal na storitveni sektor, bo Nadzorni organ, zato in da bi določil velikost in razvoj trga, namesto očitne porabe uporabil promet zadevnih storitev na podlagi segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne storitve in za katero so statistični podatki takoj na voljo.

PRILOGA A K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

[OBRAZEC ZA NAKNADNO SPREMLJANJE]

Naslov programa (ali navedite, da gre za pomoč ‚ad hoc’)

Oseba javnega prava, ki zagotavlja pomoč

Če je pravna podlaga shema pomoči, ki jo je odobril Nadzorni organ, navedite datum odobritve in referenčno številko državne pomoči

Navedite regijo in občino

Navedite ime podjetja, ali je MSP ali veliko podjetje, in, kjer ustrezno, ime matičnih podjetij

Navedite vrsto projekta in ali gre za nov obrat ali razširitev zmogljivosti ali drugo

Navedite skupne stroške in upravičene stroške naložbenih izdatkov, ki bodo vloženi v življenjski dobi projekta

Nominalni znesek pomoči ter njen bruto in neto ekvivalent dotacije

Navedite pogoje, povezane s plačilom predlagane pomoči, če obstajajo

Zadevni proizvodi ali storitve in njihova nomenklatura PRODCOM ali nomenklatura CPA za projekte v storitvenih sektorjih

PRILOGA B K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OPREDELITEV JEKLARSKE INDUSTRIJE ZA NAMEN VEČSEKTORSKEGA OKVIRA

Za namen tega večsektorskega okvira jeklarsko industrijo sestavljajo podjetja, vključena v proizvodnjo spodaj naštetih jeklarskih proizvodov:

Proizvod

Oznaka kombinirane nomenklature (19)

Grodelj

7201

Fero-zlitine

7202 11 20; 7202 11 80; 7202 99 11

Železo, dobljeno z direktno redukcijo železove rude, in gobasti izdelki iz železa

7203

Železo in nelegirano jeklo

7206

Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla

7207 11 11; 7207 11 14; 7207 11 16; 7207 12 10; 7207 19 11; 7207 19 14; 7207 19 16; 7207 19 31; 7207 20 11; 7207 20 15; 7207 20 17; 7207 20 32; 7207 20 51; 7207 20 55; 7207 20 57; 7207 20 71

Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla

7208 10 00; 7208 25 00; 7208 26 00; 7208 27 00; 7208 36 00; 7208 37; 7208 38; 7208 39; 7208 40; 7208 51; 7208 52; 7208 53; 7208 54; 7208 90 10; 7209 15 00; 7209 16; 7209 17; 7209 18; 7209 25 00; 7209 26; 7209 27; 7209 28; 7209 90 10; 7210 11 10; 7210 12 11; 7210 12 19; 7210 20 10; 7210 30 10; 7210 41 10; 7210 49 10; 7210 50 10; 7210 61 10; 7210 69 10; 7210 70 31; 7210 70 39; 7210 90 31; 7210 90 33; 7210 90 38; 7211 13 00; 7211 14; 7211 19; 7211 23 10; 7211 23 51; 7211 29 20; 7211 90 11; 7212 10 10; 7212 10 91; 7212 20 11; 7212 30 11; 7212 40 10; 7212 40 91; 7212 50 31; 7212 50 51; 7212 60 11; 7212 60 91

Žica, toplo valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla

7213 10 00; 7213 20 00; 7213 91; 7213 99

Palice iz železa ali nelegiranega jekla

7214 20 00; 7214 30 00; 7214 91; 7214 99; 7215 90 10

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

7216 10 00; 7216 21 00; 7216 22 00; 7216 31; 7216 32; 7216 33; 7216 40; 7216 50; 7216 99 10

Nerjavno jeklo

7218 10 00; 7218 91 11; 7218 91 19; 7218 99 11; 7218 99 20

Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla

7219 11 00; 7219 12; 7219 13; 7219 14; 7219 21; 7219 22; 7219 23 00; 7219 24 00; 7219 31 00; 7219 32; 7219 33; 7219 34; 7219 35; 7219 90 10; 7220 11 00; 7220 12 00; 7220 20 10; 7220 90 11; 7220 90 31

Žica iz nerjavnega jekla

7221 00; 7222 11; 7222 19; 7222 30 10; 7222 40 10; 7222 40 30

Ploščato valjani izdelki iz drugih legiranih jekel

7225 11 00; 7225 19; 7225 20 20; 7225 30 00; 7225 40; 7225 50 00; 7225 91 10; 7225 92 10; 7225 99 10; 7226 11 10; 7226 19 10; 7226 19 30; 7226 20 20; 7226 91; 7226 92 10; 7226 93 20; 7226 94 20; 7226 99 20

Palice iz drugih legiranih jekel

7224 10 00; 7224 90 01; 7224 90 05; 7224 90 08; 7224 90 15; 7224 90 31; 7224 90 39; 7227 10 00; 7227 20 00; 7227 90; 7228 10 10; 7228 10 30; 7228 20 11; 7228 20 19; 7228 20 30; 7228 30 20; 7228 30 41; 7228 30 49; 7228 30 61; 7228 30 69; 7228 30 70; 7228 30 89; 7228 60 10; 7228 70 10; 7228 70 31; 7228 80

Piloti

7301 10 00

Tirnice in pragovi

7302 10 31; 7302 10 39; 7302 10 90; 7302 20 00; 7302 40 10; 7302 10 20

Brezšivne cevi in votli profili

7303; 7304

Varjene cevi iz železa ali jekla, katerih zunanji premer presega 406,4 mm

7305

PRILOGA C K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OPREDELITEV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL ZA NAMENE VEČSEKTORSKEGA OKVIRA

‚Industrija motornih vozil’ pomeni razvoj, proizvodnjo in sestavo ‚motornih vozil’, ‚motorjev’ za motorna vozila in ‚modulov ali podsistemov’ za taka vozila ali motorje bodisi s strani proizvajalca ali ‚prvorazrednega dobavitelja sestavni delov’, in v zadnjem primeru samo v okviru ‚skupnega projekta’.

(a)

Motorna vozila

Izraz ‚motorna vozila’ pomeni osebna vozila, dostavna vozila, tovornjake, cestne vlačilce, avtobuse in druga gospodarska vozila. Ne vključuje pa dirkalnih avtomobilov, vozil za terensko uporabo (na primer vozila, namenjena za uporabo na snegu ali za prevoz oseb na igrišču za golf), motorjev, prikolic, kmetijskih in gozdarskih traktorjev, počitniških prikolic, specialnih vozil (na primer gasilska vozila, mobilne delavnice), prekucnikov, delovnih vozičkov, (na primer viličarji, luška dvigala in vozila, ki se uporabljajo na peronih) in vojaških vozil, namenjenih za vojsko.

(b)

Motorji za motorna vozila

Izraz ‚motorji za motorna vozila’ pomeni motorje na kompresijski vžig in motorje na prisilni vžig ter električne, turbinske, plinske, hibridne ali druge motorje za motorna vozila.

(c)

Moduli in podsistemi

‚Modul’ ali ‚podsistem’ pomeni skupek primarnih sestavnih delov, namenjenih za vozilo ali motor, ki ga proizvede, sestavi ali namesti prvorazredni dobavitelj sestavnih delov in se dobavi prek računalniškega sistema naročanja ali na sprotni podlagi. Med te module in podsisteme je treba uvrstiti tudi logistično dobavo in sisteme skladiščenja ter podizvajalske celovite dejavnosti, ki so del proizvodne verige, kot je barvanje podsestavov.

(d)

Prvorazredni dobavitelji sestavnih delov

‚Prvorazredni dobavitelj sestavnih delov’ pomeni dobavitelja, neodvisnega ali ne, ki oskrbuje proizvajalca, ki prevzema svoj del odgovornosti za oblikovanje in razvoj (12) ter proizvaja, sestavlja ali oskrbuje proizvajalca vozil med proizvodnjo ali sestavo s podsestavi ali moduli. Kot industrijski partnerji so taki dobavitelji pogosto vezani na proizvajalce s pogodbo približno enakega trajanja kot je življenjska doba modela (na primer do nove oblike modela). Prvorazredni dobavitelj sestavnih delov lahko opravlja tudi storitve, zlasti logistične, kot je vodenje dobavnega centra.

(e)

Skupni projekt

Proizvajalec lahko na samem kraju naložbe ali v enem ali več industrijskih parkih v geografski bližini (13) združi enega ali več projektov prvorazrednih dobaviteljev sestavnih delov za dobavo modulov ali podsistemov za vozila ali motorje, ki se proizvajajo. ‚Skupni projekt’ pomeni projekt, ki združuje take projekte. Skupni projekt traja, kolikor traja življenjska doba naložbenega projekta proizvajalca. Naložba enega prvorazrednega dobavitelja sestavnih delov je vključena v opredelitev skupnega projekta, če je vsaj polovica proizvodnje, ki izhaja iz te naložbe, dobavljena zadevnemu proizvajalcu v zadevnem obratu.

PRILOGA D K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OPREDELITEV INDUSTRIJE SINTETIČNIH VLAKEN ZA NAMENE VEČSEKTORSKEGA OKVIRA

Industrija sintetičnih vlaken je za namene tega okvira opredeljena kot:

iztiskanje/tkanje vseh generičnih vrst vlaken in preje na podlagi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena, ne glede na njihovo končno uporabo,

ali

polimerizacija (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje v smislu uporabljenih strojev,

ali

kakršen koli pomožen proces, povezan s hkratno namestitvijo zmogljivosti za iztiskanje/tkanje, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali drugo podjetje v skupini, ki ji pripada, in ki je v določeni zadevni poslovni dejavnosti običajno vključen v tako zmogljivost v smislu uporabljenih strojev.

PRILOGA E K VEČSEKTORSKEMU OKVIRU

OBRAZEC ZA PRIGLASITEV (20)

ODDELEK 1 – DRŽAVA EFTE

Podatki o javnem organu, ki izvaja priglasitve:

1.1.2   Naziv in naslov organa, ki izvaja priglasitve:

1.1.3   Ime, telefon, telefaks in naslov elektronske pošte ter položaj kontaktne(-ih) osebe(oseb) v primeru naknadnih vprašanj:

Podatki o kontaktnih osebah v stalnem predstavništvu:

1.2.1   Ime, telefon, telefaks in naslov elektronske pošte ter položaj kontaktne osebe v primeru naknadnih vprašanj:

ODDELEK 2 – PREJEMNIK POMOČI

Struktura podjetja ali podjetij, ki vlagajo v projekt:

2.1.1   Identiteta prejemnika pomoči:

2.1.2   Če se pravna identiteta prejemnika pomoči razlikuje od podjetja(-ij), ki financira(-jo) projekt ali prejema(-jo) pomoč, opišite tudi te razlike:

2.1.3   Navedite matično skupino prejemnika pomoči, opišite strukturo skupine in lastniško strukturo vsakega matičnega podjetja:

Za podjetje ali podjetja, ki vlagajo v projekt, navedite naslednje podatke za zadnja tri finančna leta:

2.2.1   Svetovni promet, promet EGP, promet v zadevni državi Efte:

2.2.2   Dobiček po obdavčitvi in denarni tok (na konsolidirani osnovi):

2.2.3   Svetovna zaposlenost, zaposlenost na ravni EGP in v zadevni državi Efte:

2.2.4   Tržna razčlenitev prodaje v zadevni državi članici, v preostalem delu EGP in zunaj EGP:

2.2.5   Revidirani finančni izkazi in letno poročilo za zadnja 3 leta:

Če naložba poteka na obstoječi industrijski lokaciji, navedite naslednje podatke za zadnja tri finančna leta navedenega subjekta:

2.3.1   Skupni promet:

2.3.2   Dobiček po obdavčitvi in denarni tok:

2.3.3   Zaposlenost:

2.3.4   Tržna razčlenitev prodaje: v zadevni državi Efte, v preostalem delu EGP in zunaj EGP.

ODDELEK 3 – ZAGOTOVITEV DRŽAVNE PODPORE

Za vsak ukrep predlagane državne podpore navedite naslednje:

Podrobnosti:

3.1.1   Naslov programa (ali navedite, ali gre za pomoč ‚ad hoc’):

3.1.2   Pravna podlaga (zakon, odlok itd.):

3.1.3   Oseba javnega prava, ki zagotavlja pomoč:

3.1.4   Če je pravna podlaga shema pomoči, ki jo je odobril Nadzorni organ, navedite datum odobritve in referenčno številko državne pomoči:

Oblika predlagane podpore:

3.2.1   Je predlagana podpora subvencija, subvencioniranje obresti, znižanje prispevkov za socialno varnost, davčna olajšava, kapitalska udeležba, sprememba ali odpis dolga, ugodno posojilo, odlog davčnih obveznosti, znesek, ki ga krije jamstvena shema, itd.?

3.2.2   Navedite pogoje, povezane s plačilom predlagane podpore:

Znesek predlagane podpore:

3.3.1   Nominalni znesek podpore ter njen bruto in neto ekvivalent dotacije:

3.3.2   Ali je ukrep podpore podvržen davku na pravne osebe (ali drugi neposredni obdavčitvi)? Če samo delno, koliko?

3.3.3   Navedite popoln razpored izplačila predlagane podpore. Za sveženj predlagane državne podpore navedite naslednje:

Značilnosti ukrepov podpore:

3.4.1   Ali še kateri od ukrepov podpore v skupnem projektu še niso opredeljeni? Če niso, jih natančno navedite:

3.4.2   Navedite, kateri od zgoraj navedenih ukrepov ne pomeni državne podpore in iz katerega(-ih) razloga(-ov):

3.5   Ali bo zaprošeno za določeno dodatno podporo za isti projekt iz katerih koli drugih evropskih ali mednarodnih finančnih ustanov? Če bo, za kolikšne zneske?

Kumulacija ukrepov javne podpore:

3.6.1   Ocenjeni bruto ekvivalent dotacije (pred obdavčenjem) združenih ukrepov pomoči:

3.6.2   Ocenjeni bruto ekvivalent dotacije (po obdavčenju) združenih ukrepov pomoči:

ODDELEK 4 – PROJEKT, KI PREJEMA POMOČ

Lokacija projekta:

4.1.1   Navedite regijo in občino ter naslov:

Trajanje projekta:

4.2.1   Navedite datum začetka naložbenega projekta in datum zaključka naložbe:

4.2.2   Navedite načrtovani datum začetka nove proizvodnje in leto, do katerega je mogoče doseči polno proizvodnjo:

Opis projekta:

4.3.1   Navedite vrsto projekta in ali je nov obrat ali razširitev zmogljivosti ali drugo:

4.3.2   Na kratko na splošno opišite projekt:

Razčlenitev stroškov projekta:

4.4.1   Navedite skupne stroške naložbenih izdatkov, ki bodo vloženi in amortizirani v življenjski dobi projekta:

4.4.2   Zagotovite podrobno razčlenitev naložbenih in nenaložbenih (2) izdatkov, povezanih z naložbenim projektom:

Financiranje skupnih stroškov projekta:

4.5.1   Navedite financiranje skupnih stroškov naložbenega projekta:

ODDELEK 5 – ZNAČILNOSTI PROIZVODA IN TRGA

Opredelitev proizvoda(-ov), predvidenega(-ih) s projektom:

5.1.1   Navedite proizvod(-e), ki se bodo proizvajali v obratu, ki prejema pomoč, po zaključku naložbe, in ustrezen(-ne) (pod)sektor(-je), v katerega(katere) sodi(-jo) proizvod(-i) (navedite oznako PRODCOM ali nomenklaturo CPA za projekte v storitvenih sektorjih):

5.1.2   Kateri(-e) proizvod(-e) bo nadomestil? Če se ti nadomeščeni proizvodi ne proizvajajo na isti lokaciji, navedite, kje se trenutno proizvajajo:

5.1.3   Kateri drug(-i) proizvod(-i) se lahko proizvaja(-jo) v istem obratu z malo ali nič dodatnimi stroški?

Zmogljivosti:

5.2.1   Opredelite vpliv projekta na skupno zmogljivost prejemnika pomoči, ki je sposobna preživeti, v EGP (vključno na ravni skupine) za vsakega od zadevnih proizvodov (v enotah na leto v letu pred letom začetka in ob zaključku projekta):

5.2.2   Za vsakega od zadevnih proizvodov ocenite skupno zmogljivost vseh proizvajalcev v EGP:

Tržni podatki:

5.3.1   Za vsako od zadnjih šestih finančnih let navedite podatke o očitni porabi zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). Če so na voljo, vključite statistike iz drugih virov za ponazoritev odgovora:

5.3.2   Za naslednja tri finančna leta navedite napoved razvoja očitne porabe zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). Če so na voljo, vključite statistike iz neodvisnih virov za ponazoritev odgovora:

5.3.3   Ali ustrezni trg upada in zakaj?

5.3.4   Ocena tržnih deležev (v vrednosti) prejemnika pomoči ali skupine, ki ji pripada, v letu pred letom začetka in ob zaključku projekta:


(1)  UL L 111, 29.4.1999, in v Dopolnilu EGP št. 18, istega dne.

(2)  Glej poglavje 25 teh smernic.

(3)  Glej poglavje 16 teh smernic.

(4)  Glej poglavje 14 teh smernic.

(5)  Glej poglavje 15 teh smernic.

(6)  V skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči so upravičeni izdatki za regionalno pomoč za naložbe opredeljeni bodisi s pravili, določenimi v odstavkih smernic (8) – (12) v oddelku 25.4 (možnost 1), ali s pravili, določenimi v odstavku smernic (24) v oddelku 25.4 (možnost 2). V skladu z odstavkom (30) v oddelku 25.4 Smernic o državni regionalni pomoči je mogoče pomoč, izračunano na podlagi možnosti 1 (‚pomoč za naložbe’), združiti s pomočjo, izračunano na podlagi možnosti 2 (‚pomoč za ustvarjanje delovnih mest’), če združeni znesek pomoči ne presega zgornje meje regionalne pomoči, pomnožene z višjim od dveh možnih upravičenih izdatkov. V skladu s tem pravilom in za namene tega okvira so upravičeni izdatki določenega naložbenega projekta opredeljeni na podlagi možnosti, ki privede do višjega zneska. Znesek upravičenih izdatkov bo določen tako, da ne bo presegal višjega naložbenega zneska, ki izhaja iz višjega zneska, pridobljenega z metodo za ustvarjanje delovnih mest in metodo za začetne naložbe, ob upoštevanju zgornje meje intenzivnosti, določene za regijo.

(7)  Spodnja tabela prikazuje za določene velikosti upravičenih izdatkov in za določene regionalne zgornje meje intenzivnosti pomoči, ki se lahko dovolijo na podlagi lestvice znižanja.

Upravičen izdatek

Zgornja meja regionalne pomoči

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

50 milijonov EUR

15,00 %

20,00 %

25,00 %

30,00 %

35,00 %

40,00 %

100 milijonov EUR

11,25 %

15,00 %

18,75 %

22,50 %

26,25 %

30,00 %

200 milijonov EUR

8,18 %

10,90 %

13,63 %

16,35 %

19,08 %

21,80 %

500 milijonov EUR

6,33 %

8,44 %

10,55 %

12,66 %

14,77 %

16,88 %

(8)  Predloge za dodelitev ad hoc pomoči je treba v vsakem primeru priglasiti in bodo presojeni na podlagi pravil, določenih v oddelku 26.3 okvira, in v skladu s splošnimi merili presoje, določenimi v Smernicah o državni regionalni pomoči.

(9)  Če država Efte dokaže, da upravičenec do pomoči s pristnimi inovacijami ustvarja nov proizvodni trg, preskusov, določenih v točkah (a) in (b), ni treba opraviti, pomoč pa bo odobrena na podlagi lestvice iz odstavka (1) v oddelku 26A.3.

(10)  Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (UL L 374, 31.12.1991, str. 1). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP (Priloga XXI) s Sklepom Skupnega odbora št. 7/94.

(11)  Ta vključuje jeklarske sektorje, ki jih je prej zajemala Pogodba ESPJ, ter tudi podsektorje brezšivnih cevi in velikih varjenih cevi, ki niso bili zajeti v Pogodbi ESPJ, toda ki so del integriranega proizvodnega procesa in ki imajo podobne lastnosti kot jeklarski sektor, ki ga je zajemala Pogodba ESPJ.

(12)  Pomoč za ladjedelništvo obravnava Uredba Sveta (ES) št. 1540/98 o uvedbi novih pravil o pomoči za ladjedelništvo, kakor je bila prilagojena za namen Sporazuma EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 12/99, v nadaljnjem besedilu Uredba o ladjedelništvu (glej tudi poglavje 31 smernic o državni pomoči).

(13)  Uredba Sveta (EGS) št. 3696/93 z dne 29. oktobra 1993 o statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) v Evropski gospodarski skupnosti (UL L 342, 31.12.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 204/2002 (UL L 36, 6.2.2002, str. 1). Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (UL L 374, 31.12.1991, str. 1). Uredba (EGS) št. 3696/93 je bila vključena v Sporazum EGP (Priloga XXI) s Sklepom Skupnega odbora št. 7/94.

(14)  Močna domneva o sektorskem upadu lahko izhaja iz negativne povprečne letne stopnje rasti očitne porabe v EGP v zadnjih petih letih.

(15)  Ta znesek se lahko načeloma določi na 25 milijonov EUR, vendar se lahko od sektorja do sektorja razlikuje.

(16)  Trg za zadevni proizvod velja za hitro rastočega, če očitna poraba v zadnjih 5 letih na ustrezni ravni klasifikacije PRODCOM v EGP ali, če ti podatki niso na voljo, na podlagi druge segmentacije trga, ki je splošno sprejeta za zadevne proizvode in za katero so statistični podatki takoj na voljo, po vrednosti raste za povprečno stopnjo, enako ali višjo od povprečne rasti BDP EGP.

(17)  Glej poglavje 24 teh smernic.

(18)  Predloge za dodelitev ad hoc pomoči je treba v vsakem primeru priglasiti in o njih bodo presodili na podlagi tega pravila in v skladu s splošnimi merili presoje, določenimi v smernicah (‚regionalna pomoč’).

(19)  UL L 279, 23.10.2001, str. 1.

(20)  V zvezi s pomočjo zunaj odobrenih shem mora država Efte zagotoviti informacije, ki podrobno navajajo koristne učinke pomoči na zadevnem območju, ki prejema pomoč.


Top