KAZALO

1.

Uvod

82

2.

Namen začrtanih poti digitalnega desetletja

82

3.

Ocena začrtanih poti na ravni Unije do leta 2030

83

3.1.

Metodologija ocenjevanja začrtanih poti digitalnega desetletja

83

3.2.

Predvidene začrtane poti EU po digitalnih ciljih

85

3.2.1.

Osnovne digitalne spretnosti

85

3.2.2.

Strokovnjaki za IKT (in razlike med spoloma na področju IKT)

87

3.2.3.

Povezljivost

89

3.2.4.

Polprevodniki

93

3.2.5.

Robna vozlišča

94

3.2.6.

Kvantno računalništvo

96

3.2.7.

Uporaba digitalnih tehnologij

97

3.2.8.

Osnovna raven digitalne intenzivnosti

101

3.2.9.

Inovativna podjetja/podjetja v razširitveni fazi (samorogi)

103

3.2.10.

Digitalizacija javnih storitev

104

3.2.11.

Elektronski zdravstveni zapis

108

3.2.12.

Elektronska identifikacija (eID)

109

PRILOGA -

Ce lovit pregled začrtanih poti v programu politike Digitalno desetletje

111

SEZNAM SLIK

Slika 1:

primer začrtanih poti za teoretični ključni kazalnik uspešnosti s funkcijsko obliko sigmoidne krivulje: pretekle podatkovne točke (pike), začrtana pot digitalnega desetletja (DD) za dosego cilja do leta 2030 (črtkana črta) in izhodiščna začrtana pot na podlagi preteklih podatkov (polna črta)

85

Slika 2:

vsaj osnovne digitalne spretnosti v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

86

Slika 3:

odstotek posameznikov v EU, starih od 16 do 74 let in razvrščenih po spolu, ki imajo vsaj osnovne spretnosti (od leta 2015 do leta 2021)

87

Slika 4:

strokovnjaki za IKT v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

88

Slika 5:

delež zaposlenih strokovnjakov za IKT v EU po spolu (obdobje 2012–2022).

89

Slika 6:

pokritost s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

91

Slika 7:

pokritost z optiko do prostorov v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

92

Slika 8:

uvajanje omrežja 5G v EU, pretekli podatki in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

93

Slika 9:

pričakovano število uvedenih robnih vozlišč (napoved EU do leta 2030)

96

Slika 10:

število kvantnih računalnikov v EU. Začrtana pot do leta 2030

97

Slika 11:

delež podjetij v EU, ki uporabljajo storitve v oblaku. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030 ()

99

Slika 12

delež podjetij v EU, ki uporabljajo analizo velepodatkov. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

100

Slika 13:

delež podjetij v EU, ki uporabljajo UI. Pretekli podatki, krivulja digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna krivulja do leta 2030 (enak parameter hitrosti razširjanja kot pri izhodiščni začrtani poti za velepodatke)

101

Slika 14:

indeks digitalne intenzivnosti. Pretekli podatki in začrtana pot digitalnega desetletja (DD) do leta 2030

103

Slika 15:

število samorogov v EU. Pretekli podatki in izhodiščna začrtana pot

104

Slika 16:

ocena izhodiščne začrtane poti na podlagi podatkovnih točk pred prekinitvijo in po njej: digitalne javne storitve za državljane (a) in podjetja (b)

106

Slika 17:

zagotavljanje spletnih storitev za državljane (zgornji diagram) in podjetja (spodnji diagram). Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

107

Slika 18:

sestavljeni kazalnik za e-zdravje. Pretekli podatki in začrtana pot DD

109

1.   UVOD

To sporočilo je priloženo prvemu poročilu Komisije o stanju digitalnega desetletja in ga dopolnjuje. V njem so predstavljene predvidene začrtane poti na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: začrtane poti digitalnega desetletja) za dosego vsakega od digitalnih ciljev za leto 2030 v skladu s členom 5(3) Sklepa (EU) 2022/2481 (v nadaljnjem besedilu: Sklep) (1). Začrtane poti digitalnega desetletja so napovedi letnih vrednosti ključnih kazalnikov uspešnosti, določenih v izvedbenem sklepu Komisije (2), ki ga je Komisija sprejela 30. junija 2023 (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni sklep o ključnih kazalnikih uspešnosti), vzdolž najboljše možne poti do njihove ciljne vrednosti za leto 2030, kot je določeno v členu 4 Sklepa.

V tem sporočilu so predstavljene tudi ocenjene začrtane poti, ki temeljijo na preteklih podatkih o ključnih kazalnikih uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: izhodiščne začrtane poti). Izhodiščne začrtane poti so napovedi letnih vrednosti ključnih kazalnikov uspešnosti, ocenjene z ekstrapolacijo razpoložljivih preteklih podatkov. Predstavljajo nespremenjeni scenarij in ker temeljijo na preteklih zabeleženih podatkih, zajemajo le pretekle zasebne in javne naložbe in intervencije. Komisija izhodiščne začrtane poti uporablja za ponazoritev, da oceni in redno spremlja vrzel med ocenjenim in najboljšim možnim trendom za vsak ključni kazalnik uspešnosti, opredeljen v izvedbenem sklepu o ključnih kazalnikih uspešnosti.

To sporočilo temelji na delovnem dokumentu služb Komisije (3), priloženemu predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030. V tem sporočilu so predstavljeni nadaljnji razvoj in posodobitve na podlagi najnovejših zabeleženih podatkov in trendov.

V skladu s členom 5(3) Sklepa se lahko predvidene začrtane poti na ravni Unije po potrebi posodobijo glede na tehnološki, gospodarski ali družbeni razvoj. Morda bo potrebna tudi revizija predvidenih začrtanih poti na ravni Unije in izhodiščnih začrtanih poti, saj je lahko razpoložljivost podatkov v nekaterih primerih omejena zaradi dejstva, da se lahko opredelitev kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje, sčasoma spreminja. Pri kazalnikih, ki zajemajo hitro spreminjajoče se pojave, kot so tisti, ki so vključeni v ta postopek spremljanja, bodo spremembe morda potrebne za boljše upoštevanje tehnološkega napredka. Revizije kazalnikov temeljijo tudi na morebitnih izboljšavah statistične metodologije ali strategije vzorčenja, ki se uporablja za zbiranje kazalnikov. V teh primerih nastanejo prekinitve v statističnih časovnih vrstah, zaradi katerih se zmanjša primerljivost med vrednostmi, zabeleženimi pred spremembo in po njej. Če te prekinitve predstavljajo pomembne prekinitve v seriji podatkov, bodo upoštevane pri ocenjevanju odstopanj od napovedanih začrtanih poti, kar zadeva ugotovljene vrednosti.

Hkrati izhodiščne začrtane poti za ključne kazalnike uspešnosti pri povezljivosti predstavljajo ocenjene napovedi za doseganje ciljev digitalnega desetletja, ki temeljijo na preteklih podatkih. Podobno kot pri vseh drugih izhodiščnih začrtanih poteh se pri njih ne upoštevajo dodatne naložbe, potrebne za uvajanje naprednejše zmogljivosti za infrastrukturo za povezljivost prihodnosti. Komisija se je z deležniki o tem posvetovala v okviru posvetovanja o prihodnosti sektorja elektronskih komunikacij in infrastrukture v njem (4).

2.   NAMEN ZAČRTANIH POTI DIGITALNEGA DESETLETJA

Komisija je v tesnem sodelovanju z državami članicami določila začrtane poti digitalnega desetletja za uresničitev vsakega od digitalnih ciljev, predstavljenih v tem sporočilu, zlasti tako, da se je posvetovala z odborom za digitalno desetletje (5).

Začrtane poti digitalnega desetletja imajo v skladu s členom 5(3) Sklepa dvojni namen. Prvič, Komisija jih uporablja kot podlago za spremljanje napredka pri doseganju ciljev. Komisija namerava vsako leto v okviru poročila o stanju digitalnega desetletja ugotovljene vrednosti ključnih kazalnikov uspešnosti za vsak cilj primerjati z napovedanimi vrednostmi vzdolž začrtanih poti digitalnega desetletja.

Drugič, začrtane poti digitalnega desetletja so namenjene pripravi nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje (v nadaljnjem besedilu: nacionalni časovni načrti). Vsak nacionalni časovni načrt mora v skladu s členom 7 Sklepa vsebovati nacionalne predvidene začrtane poti, ki prispevajo k doseganju ustreznih digitalnih ciljev. Države članice bi morale raven svojih ambicij in svoje nacionalne začrtane poti opredeliti ob upoštevanju začrtanih poti digitalnega desetletja na ravni EU, tj. glede na napredek pri kazalnikih, ki je potreben za dosego ciljev.

3.   OCENA ZAČRTANIH POTI NA RAVNI UNIJE DO LETA 2030

3.1.   Metodologija ocenjevanja začrtanih poti digitalnega desetletja

Metodologija ocenjevanja začrtanih poti digitalnega desetletja za vsak ključni kazalnik uspešnosti mora imeti trdno teoretično podlago, hkrati pa mora biti preprosta in enostavna za uporabo kot referenčna točka za države članice pri ocenjevanju nacionalnih začrtanih poti, pri čemer je treba upoštevati tudi, da so podatki v zvezi z nekaterimi ključnimi kazalniki uspešnosti omejeni.

Metodologija za ocenjevanje začrtanih poti digitalnega desetletja se razvija ob upoštevanju opredelitve ključnih kazalnikov uspešnosti, najnovejše razpoložljive podatkovne točke, ciljne vrednosti za leto 2030 in teoretične funkcijske oblike za to vrednost. Pri ocenjevanju izhodiščnih začrtanih poti so se upoštevali razpoložljivost preteklih časovnih vrst ključnih kazalnikov uspešnosti, dolžina teh vrst in njihova doslednost.

Natančneje, metodologija je sestavljena iz naslednjih korakov (6):

1.

Izbira funkcijske oblike Ključni kazalniki uspešnosti se v skladu z ustrezno strokovno literaturo razvrščajo v dve različni skupini glede na svojo naravo: a. ključni kazalniki uspešnosti za proces uvajanja tehnologije so prikazani z uporabo funkcijske oblike sigmoidne krivulje. Ta vrsta modela je primerna za prikaz značilnega poteka uvajanja tehnologije. Sigmoidna krivulja prikazuje, da je za začetek življenjskega cikla tehnologije običajno značilno razmeroma majhno število deležnikov, ki so tehnologijo sprejeli, dokler ni dosežena določena prelomna točka, ko se uspešnost znatno poveča. Ob koncu življenjskega cikla tehnologije pa je zanemarljiv napredek vse težje razločiti, pri čemer začenja tehnologijo uporabljati manjše število posameznikov ali podjetij, ki so jo sprejeli pozno, t. i. deležniki, ki so pozno sprejeli digitalno tehnologijo. Za sigmoidno krivuljo so značilni trije parametri: časovna razporeditev razširjanja, hitrost razširjanja in točka zasičenosti. Časovna razporeditev razširjanja je pri ključnih kazalnikih uspešnosti, za katere se uporablja ta funkcijska oblika, določena tako, da je začetna vrednost na začrtani poti enaka najnovejši zabeleženi podatkovni točki ključnega kazalnika uspešnosti. To zagotavlja neprekinjenost med preteklo časovno vrsto in napovedjo. Hitrost razširjanja je odvisna od ugotovljenega preteklega trenda in razlike med izhodiščno in v naprej določeno ravnjo zasičenosti. Nazadnje, točka zasičenosti pomeni največji delež prebivalstva ali podjetij, ki bodo sčasoma sprejela tehnologijo (največja možna zaželena razširitev tehnologije). Funkcijska oblika sigmoidne krivulje je izbrana za naslednje ključne kazalnike uspešnosti: pokritost z gigabitnim omrežjem, pokritost z omrežjem 5G, uporabo računalništva v oblaku, uporabo analize velepodatkov, uporabo umetne inteligence, spletno zagotavljanje storitev za državljane in podjetja; b. za ključne kazalnike uspešnosti, katerih vrednosti naj bi se po pričakovanjih stalno in enakomerno povečevale, se uporabijo linearne projekcije. Linearna funkcijska oblika je izbrana za naslednje ključne kazalnike uspešnosti: osnovne digitalne spretnosti, strokovnjake za IKT, samoroge (7), digitalno intenzivnost podjetij, elektronsko identifikacijo. Razen v primeru naveden izjeme se za oceno začrtane poti digitalnega desetletja in izhodiščne začrtane poti za vsak ključni kazalnik uspešnosti na ravni EU uporablja izbrana funkcijska oblika.

2.

Ocena začrtanih poti digitalnega desetletja Začrtana pot digitalnega desetletja je teoretičen potek napredka za vsako vrednost ključnega kazalnika uspešnosti od zadnje razpoložljive pretekle podatkovne točke, tj. najnovejše ugotovljene vrednosti ključnega kazalnika uspešnosti, do ciljne vrednosti kazalnika v letu 2030. Ta začrtana pot se izračuna tako, da se s funkcijsko obliko, sprejeto za ključni kazalnik uspešnosti, določi ciljna vrednost te poti do leta 2030, predstavlja pa najboljšo možno pot, po kateri naj bi EU dosegla cilj za leto 2030 za vsak ključni kazalnik uspešnosti. Če povzamemo, začrtana pot za ključne kazalnike uspešnosti z linearnimi funkcijskimi oblikami in za ključne kazalnike uspešnosti s funkcijskimi oblikami sigmoidne krivulje je prikazana s črto, ki povezuje najnovejšo ugotovljeno vrednost s ciljem za leto 2030 (črtkana modra črta na Figure 1).

3.

Ocena predvidenih začrtanih poti Izhodiščna začrtana pot je predvideni potek ključnega kazalnika uspešnosti do leta 2030 po nespremenjenem scenariju, tj. z ekstrapolacijo verjetne prihodnosti iz preteklih trendov, pri čemer se upošteva le učinek vseh zasebnih in javnih instrumentov financiranja, intervencij in naložb, vzpostavljenih v obdobju, ki zajema časovno vrsto ključnega kazalnika uspešnosti, in pred njim. Zato bi bilo treba vrednost za leto 2030, ocenjeno vzdolž izhodiščne začrtane poti, šteti za konzervativno spodnjo mejo. Prvo leto in prva vrednost na izhodiščni začrtani poti vedno sovpadata z letom in vrednostjo najnovejše podatkovne točke, ki je na voljo za vsak ključni kazalnik uspešnosti. Ker izhodiščna začrtana pot temelji zgolj na zabeleženih podatkih, ne zajema ukrepov politike ali naložbenih instrumentov, ki so bili izvedeni oziroma se bodo izvajali v letih po zadnji zabeleženi podatkovni točki oziroma ki še niso vplivali na vrednost ključnega kazalnika uspešnosti. Izhodiščne začrtane poti na ravni Unije se bodo na podlagi novih razpoložljivih podatkov posodabljale, da se dinamično zajame dejanski napredek pri ključnih kazalnikih uspešnosti do cilja za leto 2030. Na ta način se bo pri izhodiščnih začrtanih poteh dinamično upošteval učinek novih naložb, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter skladi kohezijske politike, na različne ključne kazalnike uspešnosti. Podobno se bodo redno posodabljale nacionalne izhodiščne začrtane poti, da bo upoštevan učinek nacionalnih naložb na ključne kazalnike uspešnosti za digitalno desetletje.

Slika 1

primer začrtanih poti za teoretični ključni kazalnik uspešnosti s funkcijsko obliko sigmoidne krivulje: pretekle podatkovne točke (pike), začrtana pot digitalnega desetletja (DD) za dosego cilja do leta 2030 (črtkana črta) in izhodiščna začrtana pot na podlagi preteklih podatkov (polna črta)

3.2.   Predvidene začrtane poti EU po digitalnih ciljih

V naslednjih pododdelkih je v povezavi z vsakim ciljem opisano oblikovanje začrtanih poti na ravni Unije za vsak ključni kazalnik uspešnosti. Opredelitvi ključnega kazalnika uspešnosti in cilja sta usklajeni z izvedbenim sklepom o ključnih kazalnikih uspešnosti oziroma s Sklepom.

3.2.1.   Osnovne digitalne spretnosti

Cilj: digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni digitalni strokovnjaki s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov, kadar je (a) vsaj 80 % ljudi, starih od 16 do 74 let, z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi; (b) vsaj 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov s področja IKT v Uniji, pri čemer se spodbuja dostop žensk do tega področja, in več diplomantov IKT. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti (glede na točko (a) navedenega cilja): vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti, ki se merijo kot odstotek posameznikov, starih od 16 do 74 let in razčlenjenih po spolu, z „osnovnimi“ ali „nadosnovnimi“ digitalnimi spretnostmi v vsaki od naslednjih petih razsežnosti: informacije, komunikacija, reševanje problemov, ustvarjanje digitalnih vsebin in varnost. Merijo se na podlagi dejavnosti, ki so jih posamezniki izvajali v preteklih treh mesecih (8); in konvergenca spolov, ki se meri kot odstotek žensk in moških med posamezniki z „osnovnimi“ ali „nadosnovnimi“ digitalnimi spretnostmi. Vir: Eurostat, European Union survey on ICT usage in households and by individuals (Raziskava Evropske unije o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih). Razpoložljive podatkovne točke: 2015, 2016, 2017, 2019, 2021 (s prekinitvijo v časovni vrsti v letu 2021). Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): 54 % (2021).

Ozadje, predpostavke, model funkcijske oblike in najnovejši razvoj dogodkov

Digitalne spretnosti pomenijo ključno prednost, zaradi katere lahko ljudje v celoti izkoristijo nove priložnosti, ki jih ustvarjajo digitalne tehnologije. S ključnim kazalnikom uspešnosti za spremljanje tega cilja se meri sposobnost ljudi za izvajanje nekaterih dejavnosti na internetu z uporabo digitalnih orodij in programske opreme. Kazalnik digitalnih spretnosti je po opredelitvi Eurostata sestavljeni kazalnik, ki temelji na izbranih dejavnostih, ki jih posamezniki izvajajo na internetu na določenih področjih: do leta 2019 so ta vključevala informacije, komunikacijo, reševanje problemov in ustvarjanje digitalnih vsebin, od leta 2021 pa je bilo dodano dodatno področje varnosti.

Izhodiščna začrtana pot temelji na linearni funkcijski obliki. Predpostavlja se, da bo imel kazalnik linearni trend s stalnim napredkom do leta 2030. Med letoma 2019 in 2021 je bila časovna vrsta zaradi revizije metodologije za merjenje tega kazalnika prekinjena (9). Zato je izhodiščna začrtana pot najprej ocenjena na podlagi preteklih časovnih vrst do leta 2019 (vključno s tem letom), nato pa je prilagojena, da se popravi prekinitev v časovni vrsti. Prilagoditev zaradi prekinitve v časovni vrsti zajema izračun odseka regresijske premice z določitvijo, da začetna vrednost izhodiščne začrtane poti sovpada z zadnjo zabeleženo podatkovno točko. Na Figure 2 so prikazani razpoložljivi pretekli podatki ter začrtana pot digitalnega desetletja in izhodiščna začrtana pot za ključni kazalnik uspešnosti. Napovedani trend kaže, da cilj ne bo dosežen brez ukrepov politike in z njimi povezanih naložb (napoved do leta 2030 vzdolž izhodiščne začrtane poti je, da bi 59 % oseb, starih od 16 do 74 let, imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti).

Slika 2

vsaj osnovne digitalne spretnosti v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

Leta 2021 je imelo vsaj osnovne digitalne spretnosti le 54 % državljanov EU, kar je za 26 odstotnih točk pod ciljem, pri čemer med državami članicami obstajajo precejšnje razlike. Za dosego tega cilja bo potrebno povprečno letno povečanje za več kot 4,5 % v desetih letih, kar pomeni, da so za odpravo obstoječih vrzeli pri vsaj osnovnih digitalnih spretnostih potrebna takojšnja in znatna prizadevanja. Poleg tega na raven digitalnih spretnosti vpliva več družbeno-demografskih dejavnikov, kot so starost, stopnja izobrazbe, zaposlitveni status in kraj bivanja, pri čemer na splošno obstaja vrzel med podeželskimi in mestnimi območji. Države članice morajo uvesti celovite ukrepe za formalno in neformalno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje in politične ukrepe za odpravljanje prikrajšanosti ranljivih skupin.

Pri deležu ljudi z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi med spoloma ni bistvene razlike, vendar imajo moški običajno v povprečju boljše digitalne spretnosti kot ženske (glej Figure 3). Razlika med moškimi in ženskami (izražena kot odstotek) se v zadnjih letih zmanjšuje, pri čemer se je razlika med moškimi in ženskami z vsaj osnovnimi spretnostmi zmanjšala s 5,6 točke v letu 2015 na 3,4 točke v letu 2021. To bo podprto z ad hoc ukrepi politike.

Slika 3

odstotek posameznikov v EU, starih od 16 do 74 let in razvrščenih po spolu, ki imajo vsaj osnovne spretnosti (od leta 2015 do leta 2021)

3.2.2.   Strokovnjaki za IKT (in razlike med spoloma na področju IKT)

Cilj (enako kot prej): digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni digitalni strokovnjaki s ciljem doseganja uravnotežene zastopanosti spolov, da ima (a) vsaj 80 % ljudi, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti; (b) je v Uniji vsaj 20 milijonov zaposlenih strokovnjakov s področja IKT, pri čemer se spodbuja dostop žensk do tega področja, in več diplomantov IKT. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti (glede na točko (b) cilja): strokovnjaki za IKT, ki se merijo kot število posameznikov, starih od 15 do 74 let, ki so zaposleni kot strokovnjaki za IKT; in konvergenca spolov, ki se meri kot odstotek žensk in moških med posamezniki, ki so zaposleni kot strokovnjaki za IKT. V skladu s klasifikacijo ISCO-08 (10) so strokovnjaki za IKT delavci, ki so sposobni razvijati, upravljati in vzdrževati sisteme IKT ter za katere je IKT glavni del njihovega dela, kot so med drugim vodje storitev IKT, strokovnjaki za IKT, tehniki IKT, inštalaterji in serviserji IKT. Razlike med spoloma pri zaposlenih strokovnjakih za IKT so izračunane kot delež strokovnjakinj za IKT glede na skupno število zaposlenih strokovnjakov za IKT. Čeprav je v cilju omenjeno spodbujanje dostopa žensk do tega področja, v Sklepu ni določen specifičen in kvantitativen cilj za konvergenco spolov. Zato se ta del cilja ne obravnava kot ločen ključni kazalnik uspešnosti. Vir: Eurostat – anketa o delovni sili. Razpoložljive podatkovne točke: od leta 2011 do 2022. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): skupno število strokovnjakov za IKT v letu 2022 = 9,37 milijona; delež strokovnjakinj za IKT = 18,9 %.

Ozadje, predpostavke, model funkcijske oblike in najnovejši razvoj dogodkov

Delovna sila s strokovnim znanjem in spretnostmi s področja IKT, ki lahko prispeva k ohranjanju in rasti digitalnega gospodarstva, je ključni element za uspešno digitalno preobrazbo. Cilj je povečati število zaposlenih strokovnjakov za IKT v EU in odpraviti kritična pomanjkanja, s katerimi se trenutno sooča EU. V kazalniku za spremljanje tega cilja so strokovnjaki za IKT opredeljeni kot „delavci, ki so sposobni razvijati, upravljati in vzdrževati sisteme IKT ter za katere je IKT glavni del njihovega dela“  (11).

Začrtano pot digitalnega desetletja predstavlja ravna črta, ki povezuje vrednost za leto 2022 (najnovejša razpoložljiva podatkovna točka) s ciljem za leto 2030. Izhodiščna začrtana pot temelji na linearni funkcijski obliki na podlagi preteklih podatkov (ki vključuje vsa leta, za katera so podatki na voljo). Predpostavlja se, da bo za ključni kazalnik uspešnosti v celotnem obdobju značilen naraščajoč trend. Začrtana pot digitalnega desetletja je prikazana na Figure 4, skupaj s preteklimi podatki in izhodiščno začrtano potjo. EU naj cilja po nespremenjenem scenariju ne bi dosegla, saj napoved za leto 2030 vzdolž izhodiščne začrtane poti znaša 12 milijonov.

Slika 4

strokovnjaki za IKT v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

Kljub trajni rasti v zadnjih desetih letih je bilo leta 2022 zaposlenih 9,37 milijona strokovnjakov za IKT, kar predstavlja 4,6 % vseh delovnih mest in znaša nekoliko manj kot 11 milijonov strokovnjakov za IKT pod ciljem za leto 2030.

V zadnjih dveh letih je za število strokovnjakov za IKT značilen pospešen trend, saj se je letno število v povprečju povečalo bolj kot v prejšnjem desetletju (6,0 % med letoma 2020 in 2022 ter 4,2 % med letoma 2011 in 2019). Za dosego cilja digitalnega desetletja bi bilo treba pozitivni trend iz zadnjih dveh let dodatno spodbuditi.

Leta 2022 je bilo malo manj kot 19 % vseh zaposlenih strokovnjakov za IKT žensk. Dežel moških je v zadnjem desetletju ostal za približno 60 odstotnih točk nad deležem žensk, pri čemer se je delež žensk gibal med 16 % in 19 %, delež moških pa med 81 % in 84 % (Figure 5). Kljub manjšemu upadu med letoma 2013 in 2015 se je delež zaposlenih strokovnjakinj za IKT od leta 2012 stalno, čeprav počasi, povečeval (Figure 5, levo). Po drugi strani se delež moških, zaposlenih kot strokovnjaki za IKT, zmanjšuje po tem, ko je najvišjo vrednost dosegel v obdobju 2014–2015, vendar je še vedno precej večji od deleža žensk v poklicih v zvezi z IKT, in sicer za več kot štirikrat (Figure 5, desno). Za povečanje števila žensk, zaposlenih v sektorju IKT, bi morale vse države članice sprejeti ukrepe za spodbujanje zaposlovanja strokovnjakov za IKT. Za dosego tega cilja je bistveno, da se v programe terciarnega izobraževanja, povezane z IKT, vključi več žensk. S tem se bo povečalo število žensk, ki jih je mogoče zaposliti v sektorju IKT.

Slika 5

delež zaposlenih strokovnjakov za IKT v EU po spolu (obdobje 2012–2022).

(Polna črta prikazuje časovni trend od leta 2012. Levo: odstotek žensk v skupnem številu strokovnjakov za IKT; desno: odstotek moških v skupnem številu strokovnjakov za IKT. Razpon vrednosti se v obeh grafih razlikuje).

Ukrepi politike v zvezi s človeškim kapitalom (spretnosti in umske sposobnosti delavcev) so povezani z različnimi dejavniki. Potrebni so trajni in celoviti ukrepi za okrepitev razpoložljivosti naprednih digitalnih spretnosti in zlasti za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov. Ta cilj bi bilo treba obravnavati tudi v povezavi s cilji glede sprejemanja digitalnih tehnologij v podjetjih, zaradi česar bi se lahko povečalo povpraševanje po specializiranih znanjih in spretnostih s področja IKT.

3.2.3.   Povezljivost

Cilj: varne, odporne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture, kadar so vsi končni uporabniki na fiksni lokaciji pokriti z gigabitnim omrežjem do omrežne priključne točke in so vsa poseljena območja pokrita z brezžičnim omrežjem visoke hitrosti naslednje generacije z zmogljivostjo vsaj enakovredno 5G, v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: — gigabitna povezljivost, merjena kot odstotek gospodinjstev, ki jih pokrivajo fiksna zelo visokozmogljiva omrežja. Obravnavane tehnologije so tiste, ki trenutno zagotavljajo gigabitno povezljivost, in sicer optika do prostorov in kabelska omrežja s standardom DOCSIS (12) 3.1. Razvoj optike do prostorov se bo prav tako spremljal ločeno in upošteval pri razlagi podatkov o pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji; — pokritost z omrežjem 5G, merjena kot odstotek naseljenih območij, ki jih pokriva vsaj eno omrežje 5G, ne glede na uporabljen frekvenčni pas. Vir: študije o širokopasovni pokritosti v Evropi, ki sta jih za Evropsko komisijo pripravili podjetji Omdia in Point Topic (13). Razpoložljive podatkovne točke: gigabitno omrežje: od leta 2013 do leta 2022; omrežje 5G: od leta 2020 do leta 2022. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): leto 2022: pokritost z zelo visokozmogljivim omrežjem = 73 %; pokritost z omrežjem 5G = 81,2 %.

Ozadje, predpostavke, model funkcijske oblike in najnovejši trendi

Razpoložljivost storitev gigabitne povezljivosti in pokritost z mobilnimi omrežji 5G sta bistveni za omogočanje digitalne preobrazbe. Vedenje gospodinjstev in uvajanje novih tehnologij, kot so virtualna in nadgrajena resničnost, aplikacije umetne inteligence ter avtomatizirani vožnja, logistika in proizvodni postopki, bosta dodatno spodbudila povpraševanje.

Ta cilj je povezan z dvema ključnima kazalnikoma uspešnosti:

—	razpoložljivostjo fiksnih povezav za vsa evropska gospodinjstva, s katerimi je mogoče zagotoviti zanesljive storitve povezljivosti visoke hitrosti (merjeno s kazalnikom za zelo visokozmogljivo omrežje);

—	razpoložljivostjo mobilnega omrežja 5G na vseh poseljenih območjih ne glede na uporabljeni frekvenčni pas.

Gigabitno omrežje: začrtana pot za zelo visokozmogljivo omrežje je referenčna začrtana pot za spremljanje cilja na področju gigabitnega omrežja. Začrtana pot za zelo visokozmogljivo omrežje se v skladu z izvedbenim sklepom o ključnih kazalnikih uspešnosti dopolnjuje z začrtano potjo v zvezi z optiko do prostorov.

Razpoložljivi pretekli podatki o kazalniku za zelo visokozmogljivo omrežje kažejo trend v obliki sigmoidne krivulje, ki je sprejet za ta ključni kazalnik uspešnosti tako pri začrtani poti digitalnega desetletja kot tudi izhodiščni začrtani poti (Figure 6). To je skladno s konceptualnim modelom, predvidenim za ta ukrep, v skladu s katerim se dodatna infrastruktura, ki temelji na optičnih vlaknih, na začetku običajno vzpostavi na območjih z razumnimi naložbenimi stroški ter na gosto poseljenih urbanih območjih, na katerih poteka nadgradnja kabelskih omrežij, kar ustvarja konkurenčni pritisk. Nasprotno pa vztrajna naložbena vrzel prizadene gospodinjstva na stroškovno bolj intenzivnih primestnih, polpodeželskih in podeželskih območjih.

Hitrost razširjanja pri izhodiščni začrtani poti za zelo visokozmogljivo omrežje temelji na preteklih podatkih o optiki do prostorov. To bolje odraža pričakovane naložbene stroške za vzpostavitev infrastrukture optičnih vlaken, ob predpostavki, da bo prihodnje uvajanje gigabitnega omrežja odvisno izključno od infrastrukture za optiko do prostorov. Na Figure 6 je prikazana izhodiščna začrtana pot kazalnika za fiksno zelo visokozmogljivo omrežje.

Slika 6

pokritost s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

Sedanji kazalnik za fiksno zelo visokozmogljivo omrežje, ki temelji na sedanjem kazalniku indeksa digitalnega gospodarstva in družbe, zajema omrežja, ki lahko trenutno zagotavljajo gigabitno povezljivost. Pri tem pa so lahko zajeta omrežja, ki trenutno ne zagotavljajo gigabitne povezljivosti, nenazadnje tudi v razmerah največje obremenjenosti. To na primer velja za omrežja DOCSIS 3.1, katerih kabli niso nameščeni dovolj blizu končnemu uporabniku. Vendar takih omrežij trenutno ni mogoče ustrezno opredeliti in jih zato izključiti iz meritev. Zato so lahko izmerjene vrednosti in napoved za izhodiščno začrtano pot višje od dejanske pokritosti. Poleg tega bo nadgradnja omrežij DOCSIS 3.0, ki trenutno pokrivajo 11 % domov, zelo malo vplivala na povezljivost na podeželju. Prav tako vsa omrežja z optiko do prostorov niso dovolj zmogljiva, da bi v razmerah največje obremenjenosti zagotavljala gigabitne hitrosti. Zato je potrebnih več naložb v dostopovno omrežje, pa tudi v jedrni in zaledni del omrežja, da se podpre eksponentno povečevanje potreb po prenosu podatkov, ki se pričakuje v letu 2030 in po njem. Poleg nadgradnje dostopovnih omrežij na optična vlakna bodo potrebne nadaljnje naložbe v strojno in programsko opremo (14). Glede na navedeno se bo začelo izvajati dodatno delo, da se doseže dogovor o skupni metodologiji za ključni kazalnik uspešnosti, s katerim se bo merila gigabitna povezljivost. To bo omogočilo primerjavo podatkov na ravni EU glede kakovosti storitev infrastruktur zelo visokozmogljivih omrežij, ki lahko v razmerah največje obremenitve zagotavljajo 1 Gb/s.

Ob upoštevanju teh metodoloških omejitev pri ključnem kazalniku uspešnosti je mogoče izpostaviti, da je bilo na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov leta 2022 s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem z zmogljivostjo za gigabitno povezljivost pokritih 73 % gospodinjstev v EU, kar je več kot v prejšnjem letu (70 %), do konca obdobja iz napovedi pa naj bi bilo doseženih 94 % gospodinjstev. To povečanje je posledica uvajanja optičnih omrežij (optika do prostorov), s katerimi je bilo leta 2022 pokritih 56 % gospodinjstev v EU. Preostalih 27 % gospodinjstev, ki še vedno niso pokrita z zelo visokozmogljivim omrežjem, bo pokritih predvsem z nadaljnjimi uvajanjem optike do prostora, za kar bodo potrebna trajna prizadevanja. Ne smemo izključiti, da bo treba s fiksnimi brezžičnimi dostopovnimi omrežji 5G pokriti znaten delež podeželskih območij. Vrzeli v podeželskih regijah so še naprej prevladujoča težava, saj 55 % gospodinjstev na teh območjih še vedno ni pokritih z zelo visokozmogljivimi omrežji. Ta dejavnik bo dodatno oviral širitev storitev, dokler ne bo dosežena popolna pokritost. Mejni stroški povezovanja gospodinjstev se na podeželskih območjih znatno povečajo.

Za spremljanje napredka pri pokritosti z optiko do prostorov, kot je opisan v izvedbenem sklepu o ključnih kazalnikih uspešnosti, in za boljšo razlago podatkov o pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji je tudi za ta kazalnik določena začrtana pot na ravni Unije (Figure 7). Po ocenah vzdolž izhodiščne začrtane poti naj bi bilo do leta 2030 z optiko do prostorov pokritih 87 % gospodinjstev v EU.

Slika 7

pokritost z optiko do prostorov v EU. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

Pokritost z omrežjem 5G: cilj v zvezi s povezljivostjo z mobilnim omrežjem iz člena 4(1), točka 2(a), Sklepa je zagotoviti, da so vsa poseljena območja pokrita z brezžičnim omrežjem visoke hitrosti naslednje generacije z zmogljivostjo vsaj enakovredno 5G, v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti. Z ustreznim ključnim kazalnikom uspešnosti iz izvedbenega sklepa o ključnih kazalnikih uspešnosti se meri odstotek naseljenih območij, ki jih pokriva vsaj eno omrežje 5G, ne glede na uporabljen frekvenčni pas (15).

Na podlagi razpoložljivih podatkov se zdi, da se je v zadnjih nekaj letih pokritost z omrežjem 5G znatno povečala, pri čemer je vrednost za EU pri tem ključnem kazalniku uspešnosti v letu 2022 dosegla 81,2 %. Nekatere države članice so poročale celo o vrednostih, ki so dosegle oziroma skoraj dosegle 100 %. Kljub temu je treba opozoriti na dejstvo, da je to širitev omogočila predvsem uporaba dinamične souporabe spektra, ki deluje na podlagi pionirskih pasov, ki niso pasovi 5G, kot so obstoječi pasovi s 1,8 GHz in/ali 2,1 GHz. To omogoča na povpraševanju temelječo souporabo spektra med omrežjema 4G in 5G. Zaradi souporabe spektra z omrežjem 4G in zlasti zaradi omejitev pasovne širine je lahko dejanska zmogljivost omrežja 5G, ki se zagotavlja končnemu uporabniku, znatno nižja od tiste, ki jo je mogoče doseči z namenskimi pasovi 5G.

Za določitev pričakovanega napredka pri tem ključnem kazalniku uspešnosti do leta 2030 so bili analizirani razpoložljivi podatki za obdobje 2020–2022. Na podlagi te analize naj bi bilo glede na napoved vzdolž izhodiščne poti do leta 2024 z omrežji 5G na splošno pokritih skoraj 100 % poseljenih območji v EU. Zato na Figure 8 začrtana pot digitalnega desetletja ni prikazana.

Kljub temu je treba opozoriti na to, da tudi pri sedanjem ključnem kazalniku uspešnosti za cilj v zvezi z omrežjem 5G obstajajo metodološke omejitve, saj ni upoštevana kakovost storitev v razmerah največje obremenitve. Sedanja izhodiščna začrtana pot zato ne predstavlja dejanske začrtane poti, ki je potrebna za resnično dosego cilja glede povezljivosti z omrežjem 5G v Evropi. Za zagotovitev kakovosti storitve, na kateri temelji ta cilj, za vsa poseljena območja do leta 2030 bodo potrebne dodatne znatne naložbe, predvsem v radijsko dostopovno omrežje (tj. gradnja novih baznih postaj, medsebojno povezovanje obstoječih in novih baznih postaj). Da se postopno izboljša kakovost storitev na omrežjih 5G in omogoči uporaba omrežja 5G v industriji 5.0 (16), bo treba uporabiti več spektra v pasovih srednjega in visokega spektra. Ključni izziv bo zagotoviti, da bodo vzpostavljena omrežja podprla ključne industrijske sektorje in kritične aplikacije, ki koristijo potrošnikom in podjetjem v vseh sektorjih.

Da bi izmerili pripravljenost držav članic na premagovanje tega izziva, je potreben nadaljnji pregled za izboljšanje in razširitev okvira za merjenje v zvezi z omrežjem 5G. Cilj je določiti količinsko opredeljiv ključni kazalnik uspešnosti, ki zajema dejansko kakovost storitve, kakršna je v razmerah največje obremenjenosti, in druga „brezžična omrežja visoke hitrosti naslednje generacije“ z zmogljivostjo, ki je enakovredna zmogljivosti 5G ali jo presega.

Slika 8

uvajanje omrežja 5G v EU, pretekli podatki in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

3.2.4.   Polprevodniki

Cilj: varne, odporne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture, kadar proizvodnja najsodobnejših polprevodnikov v Uniji, ki poteka v skladu s pravom Unije o okoljski trajnostnosti, predstavlja vsaj 20 % vrednosti svetovne proizvodnje. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: polprevodniki, merjeni kot vrednost, ustvarjena v smislu prihodkov z dejavnostmi polprevodnikov v Uniji v vseh fazah vrednostne verige, glede na vrednost na svetovnem trgu. Prvo leto bo poročanje potekalo na podlagi teh dejavnosti v Evropi. Vir: študija, ki jo izvaja družba International Data Corporation. Podatkovne točke niso na voljo. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): približno 10 % deleža svetovnega trga po vrednosti v letu 2022.

Polprevodniki so v središču močnih geostrateških interesov in svetovne tekme na področju tehnologije. So bistveni gradniki digitalnih in digitaliziranih izdelkov. V sodobnem digitalnem gospodarstvu so čipi poglavitnega pomena, saj so prisotni v pametnih telefonih in avtomobilih ter v kritičnih aplikacijah in infrastrukturi na področju zdravstva, energetike, obrambe, komunikacij in industrijske avtomatizacije. ZDA so trenutno vodilne na trgu, kar zadeva prihodke v vrednostni verigi polprevodnikov, sledijo pa jim Južna Koreja, Tajvan, Japonska in EU, katere prihodki po sedanji oceni znašajo približno 10 % vrednosti svetovnega trga. V okviru digitalnega desetletja je določen cilj, da bi moral tržni delež po vrednosti v EU do leta 2030 doseči 20 %.

Preglednica 1

segmenti v vrednostni verigi polprevodnikov s tržnim deležem EU (2022)

Faza v dobavni verigi	Dodana vrednost	Delež EU
Surovine in silicijeve rezine	7  %	14  %
Oprema za proizvodnjo	17  %	21  %
Snovalna orodja in IL	3  %	2  %
Zasnova čipov	30  %	8  %
Proizvodnja polprevodnikov	34  %	7  %
Sestavljanje, preizkušanje in pakiranje	10  %	5  %
Oskrbovalna veriga	100  %	9,9  %
Opomba: podatki v stolpcu 2 prikazujejo dodano vrednost navedenega segmenta v vrednostni verigi (podatki družb AT Kearney, CSET, IC insights, WSTS, SEMI). Podatki v stolpcu 3 prikazujejo delež EU na svetovnem trgu v tem segmentu po vrednosti v letu 2022.

V preglednici 1 so prikazane izhodiščne vrednosti za začrtane poti EU. Začrtane poti (izhodiščne začrtane poti ali začrtane poti digitalnega desetletja) še niso na voljo, saj družba International Data Corporation (17) še vedno izvaja študijo tretje strani, katere namen je razumeti razvoj in prihodnje vrednosti tržnega deleža EU do leta 2030.

S pospeševanjem digitalnega prehoda se bo svetovno povpraševanje po čipih hitro povečevalo in naj bi do leta 2030 preseglo 1 bilijon USD, s čimer se bo njegova vrednost v tem desetletju v bistvu podvojila. To pomeni, da bi se morali prihodki EU od polprevodnikov do leta 2030 povečati za štirikrat, zaradi česar je ta cilj še posebej težko oceniti.

Evropski parlament in Svet sta aprila 2023 dosegla politični sporazum o aktu o čipih. Predlagani akt sta uradno odobrila julija 2023 (18). Ta akt bo temelji na prednostih Evrope, v njem pa bodo obravnavane očitne šibke točke za razvoj uspešnega polprevodniškega ekosistema in odporne oskrbovalne verige. Predstavlja ključni korak k tehnološki suverenosti EU in bo prispeval k temu, da bodo v Evropi doseženi ustrezni cilj digitalnega desetletja in cilji zelenega dogovora. Unija želi na podlagi evropskega akta o čipih doseči cilj podvojitve svojega sedanjega tržnega deleža na 20 % do leta 2030.

3.2.5.   Robna vozlišča

Cilj: varne, odporne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture, kadar je v Uniji uvedenih vsaj 10 000 izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč, razporejenih tako, da se zagotovi dostop do podatkovnih storitev z nizko latenco (nekaj milisekund), ne glede na to, kje se podjetja nahajajo. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: robna vozlišča, merjena kot število računskih vozlišč z zakasnitvami, krajšimi od 20 milisekund, kot je posamezni strežnik ali drug sklop povezanih računalniških virov, ki deluje kot del infrastrukture za računalništvo na robu in se običajno nahaja v podatkovnem središču na robu ter je zato bliže predvidenim uporabnikom kot vozlišče v oblaku v centraliziranem podatkovnem središču. Vir: opazovalnica za robna vozlišča (19). Podatkovne točke niso na voljo. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): 0 v letu 2022.

Ozadje, predpostavke, model funkcijske oblike in najnovejši trendi

Računalništvo na robu omogoča zagotavljanje storitev obdelave podatkov iz decentraliziranih računskih vozlišč in infrastruktur na robu omrežja, kar zmanjšuje prenos nepotrebnih podatkov po omrežju in izboljšuje splošno zmogljivost računalništva v oblaku. Z uvajanjem robnih vozlišč se podpira razvoj storitev obdelave podatkov z nizko latenco. V kombinaciji z različnimi tehnologijami, kot so uvajanje omrežja 5G, algoritmi, senzorji in internet stvari, podatki, UI, strojno učenje, virtualna resničnost in robotika, lahko uvajanje robnih vozlišč izboljša uspešnost podjetij ter podpre napredek pri digitalni preobrazbi več sektorjev gospodarstva.

Uvajanje izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč bo po ocenah potekalo v obliki sigmoidne funkcije za uvajanje tehnologije in inovacij.

Izhodišče za leto 2022 se šteje kot „0“. Razvoj metodologije, potrebne za količinsko opredelitev uvajanja robnih vozlišč in njihove lokalizacije, še vedno poteka.

Informacije iz sedanje poslovne analize so skope in osredotočene le na pričakovano porabo sredstev za infrastrukturo, programsko opremo in storitve računalništva na robu (projekt UNLOCK-CEI, 2023 (20)), zaradi česar jih ni mogoče neposredno upoštevati pri obstoječem uvajanju robnih vozlišč. Zato so v informacijah Združenja evropskih operaterjev telekomunikacijskih omrežij opisane tri komercialne storitve računalništva na robu v vsej Evropi (21), kar pa ne zadostuje za določitev lokacije ali obsega uvajanja robnih vozlišč.

Iz omejenega števila razpoložljivih virov podatkov je razvidno, da je računalništvo na robu v letu 2023 v Evropi še vedno v povojih, pri čemer je večina zainteresiranih organizacij še vedno v fazi ozaveščanja in izobraževanja, nekatere organizacije pa izvajajo manjše pilotne projekte (projekt UNLOCK-CEI, 2023). Zaradi tega bo pričakovano uvajanje robnih vozlišč v prihodnjih letih, tj. med letoma 2023 in 2026, potekalo v razmeroma majhnem obsegu. V obdobju 2025–2027 naj bi se z naložbami v okviru pomembnega projekta skupnega evropskega interesa za infrastrukturo in storitve v oblaku naslednje generacije omogočila komercialna dostopnost na trgu tehnologij in rešitev s področja računalništva na robu. To bo spodbudilo sprejetje teh tehnologij in rešitev po vsej Evropi ter tako omogočilo, da se bo uvajanje robnih vozlišč za dosego cilja do leta 2030 eksponentno povečevalo.

Glede na navedeno so na Figure 9 prikazani prvi podatki za pot k uresničitvi cilja digitalnega desetletja, čeprav izhodiščne začrtane poti še ni mogoče določiti.

Slika 9

pričakovano število uvedenih robnih vozlišč (napoved EU do leta 2030)

Opomba:

začrtana pot za robna vozlišča temelji izključno na oceni strokovnjakov.

Navedena ocena bo pregledana, začrtana pot digitalnega desetletja pa bo določena na podlagi študije opazovalnice za robna vozlišča (22), katere cilj je zagotoviti kvalitativne in kvantitativne informacije o dejanskem in pričakovanem razvoju trga ter ustreznih pobudah in ukrepih v okviru zasebnih, javnih in javno-zasebnih shem deležnikov na področju računalništva na robu, da se zagotovijo potrebne informacije za časovno spremljanje napredka pri cilju v zvezi z robnimi vozlišči v državah EU. Opazovalnica za robna vozlišča ob sprejetju tega sporočila še ni pripravila rezultatov prvega zbiranja podatkov o uvajanju na robnih vozlišč, ki še poteka in bo na voljo v dveh fazah med oktobrom 2023 in koncem julija 2024. V začetni fazi bo med drugim potekalo zbiranje podatkov za Nemčijo, Francijo, Španijo, Italijo, Nizozemsko in Švedsko. Ti podatki bodo v fazi 2 dopolnjeni z zbiranjem podatkov o uvajanju robnih vozlišč iz vseh držav EU za leto 2023.

3.2.6.   Kvantno računalništvo

Cilj: varne, odporne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture, pri čemer Unija do leta 2025 dobi prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem, ki ji bo omogočil, da bo do leta 2030 v vrhu kvantnih zmogljivosti. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: kvantno računalništvo, merjeno kot število operativnih kvantnih računalnikov ali kvantnih simulatorjev, vključno s pospeševalniki visokozmogljivostnih superračunalnikov, ki so aktivni in dostopni skupnostim uporabnikov. Vir: študija o kvanti pobudi (23). Podatkovne točke niso na voljo. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): 0 v letu 2022.

Kvantno računalništvo je hitro razvijajoče se področje z velikim potencialom za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti Evrope v številnih sektorjih. Kvantni računalniki bodo imeli veliko hitrejše računske zmogljivosti, porabili pa bodo veliko manj energije kot današnji najbolj zmogljivi računalniki. Z njimi bo tako mogoče veliko hitreje in učinkovitejše razvijati nova zdravila, poiskati rešitve za zelo zapletene probleme na področjih logistike in časovnega načrtovanja ter razviti nove materiale. Ker digitalni prehod Evrope temelji na kvantnem računalništvu, ki ima daljnosežen gospodarski in družbeni učinek, je to področje velikega strateškega pomena za EU, njegov geopolitični pomen pa se bo v prihodnjih letih še povečal. Zaradi posebnih lastnosti tega cilja so dosežki EU na tem področju odvisni od uspešnega izvajanja skupnih večdržavnih zavez.

Začetna vrednost za ta ključni kazalnik uspešnosti v letu 2022 je 0. Pričakuje se, da se bo do leta 2024 začel uporabljati vsaj en kvantni računalnik, kar je prej, kot v zastavljenem časovnem okviru, nato mu bo leta 2027 sledil drugi, do leta 2030 pa naj bi delovali vsaj trije (slika 10). Zaradi posebnih značilnosti tega cilja izhodiščna krivulja ni določena.

Slika 10

število kvantnih računalnikov v EU. Začrtana pot do leta 2030

Opomba:

začrtana pot za kvantno računalništvo temelji izključno na oceni strokovnjakov.

3.2.7.   Uporaba digitalnih tehnologij

Cilj: digitalna preobrazba podjetij, kadar vsaj 75 % podjetij Unije v skladu s svojimi poslovnimi dejavnostmi uporablja eno ali več od naslednjega: (i) storitve računalništva v oblaku; (ii) velepodatke; (iii) umetno inteligenco. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti  (24): (i) računalništvo v oblaku, merjeno kot odstotek podjetij, ki uporabljajo vsaj eno od naslednjih storitev v oblaku: finančno ali računovodsko programsko opremo, programsko opremo za upravljanje poslovnih virov (ERP), programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami (CRM), varnostno programsko opremo, gostovanje podatkovnih zbirk podjetja in računalniško platformo, ki zagotavlja gostiteljsko okolje za razvoj, preskušanje ali uvajanje aplikacij; (ii) velepodatki, merjeni kot odstotek podjetij, ki analizirajo velepodatke iz katerega koli vira (notranjega ali zunanjega). Od poročila za leto 2024 se bodo velepodatki merili z odstotkom podjetij, ki izvajajo podatkovno analitiko (notranjo ali zunanjo); (iii) umetna inteligenca, merjena kot odstotek podjetij, ki uporabljajo vsaj eno tehnologijo umetne inteligence. Vir: Eurostat – anketa Evropske unije o uporabi IKT in e-trgovanju v podjetjih. Razpoložljive podatkovne točke: računalništvo v oblaku: 2014, 2016, 2018, 2020 in 2021 (s prekinitvijo v časovni vrsti v letu 2021); velepodatki: 2016, 2018, 2020; UI: 2021. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): računalništvo v oblaku v letu 2021 = 34 %; velepodatki v letu 2020 = 14 %; UI v letu 2021 = 8 %.

Ozadje, predpostavke, model funkcijske oblike in najnovejši razvoj dogodkov

Ta cilj se nanaša na uporabo treh različnih vrst digitalnih tehnologij v podjetjih EU, ki so ključne za podpiranje konkurenčnosti, izboljšanje zmogljivosti shranjevanja, pridobivanja in obdelave podatkov ter izboljšanje storitev in proizvodov ali ustvarjanje novih. Merjenje tega cilja temelji na treh kazalnikih, v katerih je obravnavan delež podjetij EU, ki:

—	uporabljajo napredne ali srednje napredne storitve računalništva v oblaku;

—	uporabljajo analitiko velepodatkov, ki se nanaša na uporabo tehnologij, tehnik ali programskih orodij (kot sta podatkovno ali besedilno rudarjenje, strojno učenje) za analizo velepodatkov, pridobljenih iz lastnih virov podatkov podjetja ali drugih virov podatkov;

—

uporabljajo vsaj eno tehnologijo umetne inteligence (UI), kot so 1. besedilno rudarjenje; 2. prepoznavanje govora; 3. ustvarjanje naravnega jezika; 4. prepoznavanje in obdelava slik; 5. strojno učenje (npr. globoko učenje) za analizo podatkov; 6. programska oprema na podlagi UI za robotizirano avtomatizacijo procesov; 7. avtonomni roboti, samovozna vozila, avtonomni droni.

Ustrezne začrtane poti so opisane v nadaljevanju.

Računalništvo v oblaku: v skladu z ustrezno literaturo je za ocenjevanje napredka pri računalništvu v oblaku v podjetjih (uporaba naprednih in srednje naprednih storitev) najprimernejše uporabiti sigmoidno krivuljo za sprejemanje. Sprejetje te tehnologije lahko še vedno prinese nekaj gospodarskih (npr. omejena izbira) ter varnostnih in tehničnih izzivov (npr. vezanost na ponudnika), povezanih s pomanjkanjem naprednih spretnosti v podjetjih, zlasti med malimi in srednjimi podjetji (MSP). To bi lahko povzročilo zamudo pri popolnem sprejetju, zlasti naprednih storitev v oblaku, kar bi privedlo do nižje stopnje rasti blizu točke zasičenosti na krivulji. Zato je funkcijska oblika, sprejeta za ta ključni kazalnik uspešnosti, sigmoidna krivulja, ki se običajno uporablja za prikaz te vrste procesa razširjanja tehnologij.

Točka zasičenosti trga je določena na 80 % tako za začrtano pot digitalnega desetletja kot tudi za izhodiščno začrtano pot. Postavljena je nekoliko nad ciljem 75 % za leto 2030, da bi se ravni sprejemanja tehnologije v oblaku tudi po tem, ko bi bil ta cilj že dosežen, še naprej povečevale. Parameter hitrosti razširjanja za začrtano pot digitalnega desetletja je določen tako, da se 75-odstotni cilj doseže do leta 2030, hitrost razširjanja za izhodiščno začrtano pot pa temelji na podatkih pred prekinitvijo v časovni vrsti (obdobje 2014–2020). Tako kot pri vseh drugih funkcijskih oblikah sigmoidne krivulje se časovna razporeditev razširjanja izračuna tako, da se za začetek izhodiščne začrtane poti uporabi zadnja opazovana podatkovna točka (za računalništvo v oblaku je to vrednost za leto 2021).

Na Figure 11 sta prikazani začrtana pot digitalnega desetletja in izhodiščna začrtana pot za delež podjetij, ki uporabljajo napredne ali srednje napredne storitve v oblaku. Ocenjena vrednost za leto 2030 po nespremenjenem scenariju bo za približno 10 odstotnih točk manjša kot ciljna vrednost za leto 2030, če se ne izvedejo nobene dodatne naložbe (za izhodiščno začrtano pot je za leto 2030 napovedanih 66 %).

Slika 11

delež podjetij v EU, ki uporabljajo storitve v oblaku. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030  (25)

Velepodatki: tudi tukaj je upoštevana utemeljitev v zvezi s sigmoidno krivuljo za prikaz sprejemanja tehnologije. Uvajanje uporabe analize velepodatkov naj bi na začetku potekalo počasi, nekoliko pozneje naj bi se pospešilo, na koncu pa upočasnilo. To bo verjetno posledica zelo malih podjetij, ki imajo morda manj razlogov za uporabo tehnologij velepodatkov. Točka zasičenosti trga je v tem primeru prav tako določena na 80 %, kar je nad ciljem 75 %, da se omogoči nadaljnje povečanje po doseženem cilju. Parameter hitrosti razširjanja je določen tako, da se 75-odstotni cilj na začrtani poti digitalnega desetletja doseže do leta 2030.

Na sliki Figure 12 sta prikazani začrtana pot digitalnega desetletja in izhodiščna začrtana pot za delež podjetij, ki uporabljajo analizo velepodatkov. Ocenjena vrednost za leto 2030 po nespremenjenem scenariju je veliko nižja od cilja za leto 2030 (za izhodiščno začrtano pot je za leto 2030 napovedanih 34 %).

Slika 12

delež podjetij v EU, ki uporabljajo analizo velepodatkov. Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

Umetna inteligenca: zaradi pomanjkanja podatkov o časovnih vrstah za sprejemanje UI na podlagi teh podatkov ni mogoče ustvariti izhodiščne začrtane poti. V literaturi o sprejemanju tehnologije je jasno priporočeno, naj se tudi za ta ključni kazalnik uspešnosti uporabi sigmoidna krivulja. Sprejemanje UI je običajno proces, ki se dopolnjuje s sprejemanjem velepodatkov, saj so metodologije za UI na primer zelo primerne za izkoriščanje celotnega potenciala velepodatkov. Za odpravo pomanjkanja podatkovnih točk za UI se pri izhodiščni začrtani poti za UI uporablja enak parameter hitrosti razširjanja, kot je ocenjen za izhodiščno začrtano pot za velepodatke. Tako kot pri vseh drugih ključnih kazalnikih uspešnosti se časovna razporeditev razširjanja namesto tega izračuna z določitvijo začetne točke na izhodiščni začrtani poti, ki sovpada z (edinstveno) zabeleženo podatkovno točko.

Na Figure 13 sta prikazani začrtana pot digitalnega desetletja in izhodiščna začrtana pot za delež podjetij, ki uporabljajo UI. Tudi v tem primeru je ocenjena vrednost za leto 2030 po nespremenjenem scenariju precej pod ciljem za leto 2030 (za izhodiščno začrtano pot je za leto 2030 napovedanih 20 %).

Slika 13

delež podjetij v EU, ki uporabljajo UI. Pretekli podatki, krivulja digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna krivulja do leta 2030 (enak parameter hitrosti razširjanja kot pri izhodiščni začrtani poti za velepodatke)

Na splošno je mogoče ugotoviti, da sprejemanje digitalnih tehnologij v podjetjih še vedno poteka neenakomerno. Razlikuje se glede na uporabljeno tehnologijo, pri čemer se države članice in gospodarski sektorji močno razlikujejo med seboj. Uporaba storitev računalništva v oblaku se je v zadnjih letih močno povečala in je leta 2021 dosegla 34 % podjetij v EU (60 % med velikimi podjetji in 33 % med MSP). Uporaba analitike velepodatkov in tehnologij UI je še vedno veliko manj obsežna, saj jo uporablja le 14 % oziroma 8 % podjetij EU. Za doseganje ciljev digitalnega desetletja bodo potrebna znatna prizadevanja držav članic v smislu obsežnih in celovitih politik, namenjenih spodbujanju uporabe in odpravljanju ovir pri napredku (med drugim pomanjkanja specializiranih spretnosti in tehničnega strokovnega znanja ter ovir za uporabo podatkov). Brez dodatnih ciljno usmerjenih ukrepov cilji v zvezi z uporabo velepodatkov in zlasti uporabo UI še zdaleč ne bodo doseženi.

3.2.8.   Osnovna raven digitalne intenzivnosti

Cilj: digitalna preobrazba podjetij, kadar več kot 90 % MSP Unije dosega vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti (26). Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: MSP z vsaj osnovno ravnjo digitalne intenzivnosti, merjena kot odstotek MSP, ki uporabljajo vsaj 4 od 12 izbranih digitalnih tehnologij. Vir: Eurostat – raziskava Evropske unije o uporabi IKT in e-trgovanju v podjetjih (koda: ISOC_E_DII (27)). Razpoložljive podatkovne točke: od leta 2015 do leta 2022 (z vsakoletno prekinitvijo v časovni vrsti). Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): 69 % v letu 2022.

Ozadje, predpostavke, model funkcijske oblike in najnovejši razvoj dogodkov

Digitalna intenzivnost je skupna vrednost, ki temelji na številu tehnologij, ki jih uporablja podjetje, glede na preglednico različnih tehnologij v skladu z indeksom digitalnega gospodarstva in družbe. Ta cilj se nanaša na široko uporabo digitalnih tehnologij med MSP (28) v EU, ki so podjetja, pri katerih sta bili leta 2020 zaposleni skoraj dve tretjini aktivnega prebivalstva v nefinančnem sektorju EU.

Digitalna intenzivnost se meri z indeksom digitalne intenzivnosti za merjenje števila 12 izbranih tehnologij, ki jih uporabljajo podjetja. Osnovna raven digitalne intenzivnosti pomeni, da podjetje uporablja vsaj 4 od 12 izbranih digitalnih tehnologij.

V indeksu je vsako leto zajet širok nabor tehnologij, od osnovnih do bolj naprednih, namenjen pa je merjenju ravni digitalizacije MSP v EU. V anketo iz leta 2022 je bilo vključenih naslednjih 12 tehnologij in/ali meril: „1. podjetja, v katerih je imelo več kot 50 % zaposlenih dostop do interneta za poslovne namene; 2. podjetja, v katerih so zaposleni strokovnjaki za IKT; 3. najvišja pogodbena hitrost prenosa najhitrejše fiksne internetne povezave je najmanj 30 Mb/s (29); 4. podjetja, v katerih potekajo sestanki na daljavo; 5. podjetja zaposlene ozaveščajo o njihovih obveznostih v zvezi z vprašanji glede varnosti IKT; 6. katera koli vrsta usposabljanja za razvoj spretnosti zaposlenih na področju IKT, izvedena v letu 2021; 7. podjetja uporabljajo vsaj tri varnostne ukrepe IKT; 8. podjetje ima dokumentacijo o ukrepih, praksah ali postopkih v zvezi z varnostjo IKT; 9. vse zaposlene osebe, ki lahko na daljavo dostopajo do česar koli od naslednjega: e-pošte, dokumentov, poslovnih aplikacij; 10. podjetje uporablja industrijske ali storitvene robote; 11. podjetje je za prodajo uporabilo računalniška omrežja (vsaj 1 %); 12. podjetja, v katerih spletna prodaja predstavlja več kot 1 % celotnega prihodka, spletna prodaja med podjetji in strankami (B2C) pa več kot 10 % spletne prodaje (30) “.

Prožna opredelitev omogoča, da se kazalnik prilagodi tehnološkim spremembam in razvija, saj bodo spretnosti ali tehnologije, ki se danes štejejo za napredne, v prihodnosti morda postale osnovne. Vendar je pri kazalniku v zadnjih nekaj letih zaradi spremembe njegove sestave za vključitev novejših tehnologij prišilo le do majhnega napredka, v nekaterih letih pa celo do nazadovanja.

Ker primerljivi pretekli podatki niso na voljo, ni bilo mogoče določiti izhodiščne začrtane poti. Komisija si od leta 2021 naprej vsaki dve leti prizadeva za pripravo dosledne opredelitve, da bi omogočila boljše spremljanje. Tako bodo podatki za leto 2021 primerljivi s podatki za leta 2023, 2025, 2027 in 2029, medtem ko bodo podatki za leto 2022 primerljivi s podatki za leta 2024, 2026, 2028 in 2030.

Začrtana pot digitalnega desetletja temelji na linearni funkcijski obliki, saj se predpostavlja, da bo za ključni kazalnik uspešnosti značilen naraščajoč trend, čeprav z letnimi nihanji, pri čemer bo cilj dosežen leta 2030 (slika 14).

Slika 14

indeks digitalne intenzivnosti. Pretekli podatki in začrtana pot digitalnega desetletja (DD) do leta 2030

3.2.9.   Inovativna podjetja/podjetja v razširitveni fazi (samorogi)

Cilj: digitalna preobrazba podjetij, kadar Unija spodbuja rast svojih inovativnih podjetij v razširitveni fazi in izboljšuje njihov dostop do financiranja, zaradi česar se bo število samorogov vsaj podvojilo. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: samorogi, merjeni kot vsota samorogov iz člena 2, točka 11(a) in točka 11(b), Sklepa. Vir: platforma Dealroom (31). Razpoložljive podatkovne točke: od leta 2008 do leta 2022. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): 249 leta 2022 (32).

Za cilj za leto 2030 v zvezi s tem ključnim kazalnikom uspešnosti je treba opredeliti referenčno podatkovno točko. V tem sporočilu je kot referenčna točka upoštevano število samorogov, zabeleženih leta 2022 v EU (249), cilj v letu 2030 pa je 500 samorogov.

Po ugotovitvi strokovnjakov (33) nestabilni makroekonomski trendi v zadnjem letu kažejo, da se stopnje rasti iz zadnjih let v bližnji prihodnosti, morda pa celo dolgoročno, verjetno ne bodo ohranile. To novo realnost je bilo mogoče opaziti že v zadnjih dveh četrtletjih leta 2022, ko so se naložbe v zagonska podjetja zmanjšale, večina vodilnih tehnoloških podjetij (podjetja z veliko tržno kapitalizacijo in samorogi) pa je odpuščala zaposlene. Visoka inflacija, naraščajoče obrestne mere in geopolitične krize, kot je vojna v Ukrajini, so prispevali k nedavnemu zmanjšanju števila novih samorogov. To kaže, da se visoke stopnje rasti v EU, zabeležene v zadnjih letih, srednjeročno morda ne bodo ponovile.

Glede na nove objavljene podatke (34) je bilo število novih samorogov v EU v prvem četrtletju 2023 razmeroma majhno, pri čemer so bili zabeleženi le štirje v primerjavi z okrog 20-imi v istem obdobju v letih 2021 in 2022 (22 oziroma 20). V prvem četrtletju leta 2020 so bili ustanovljeni štirje novi samorogi. Zdi se, da se je število novoustanovljenih samorogov v EU zmanjšalo na ravni pred COVID-19.

EU kljub nedavnemu navzgor usmerjenemu trendu zaostaja za drugimi regijami, kot so ZDA, Kitajska in ZK, kjer se nahaja večina samorogov, bodisi zato, ker so tam ustanovljeni, bodisi se tja preselijo po ustanovitvi (35). Vzpostavitev močnih podpornih sistemov ter izkoriščanje celotnega potenciala enotnega trga EU sta pomembna dejavnika za povečanje števila samorogov ali njihovo pritegnitev z vsega sveta.

Izhodiščna začrtana pot temelji na preteklih podatkih o samorogih za obdobje 2008–2022. Izbrana funkcijska oblika v tem primeru je eksponentna oblika, ki dobro ustreza preteklim podatkom (Figure 15). Začrtana pot digitalnega desetletja zaradi nedavne/sedanje nestabilnosti trendov ni prikazana.

Slika 15

število samorogov v EU. Pretekli podatki in izhodiščna začrtana pot

3.2.10.   Digitalizacija javnih storitev

Cilj: digitalizacija javnih storitev, kadar je 100 % ključnih javnih storitev zagotovljenih in dostopnih na spletu in obstaja možnost, da državljani in podjetja v Uniji komunicirajo z javnimi upravami prek spleta, kadar je to ustrezno. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: — državljani: spletno zagotavljanje ključnih javnih storitev za državljane, merjeno kot delež upravnih korakov, ki jih je mogoče v celoti opraviti na spletu, za pomembne življenjske dogodke. Upoštevajo se naslednji življenjski dogodki: selitev, prevoz, začetek postopka v sporih majhne vrednosti, družina, poklicna pot, študij in zdravje; — podjetja: spletno zagotavljanje ključnih javnih storitev za podjetja, merjeno kot delež upravnih korakov, ki jih je mogoče v celoti opraviti na spletu, za ustanovitev podjetja in izvajanje rednega poslovanja. Vir: primerjalna ocena e-uprave (36). Razpoložljive podatkovne točke: od leta 2013 do leta 2022 (prekinitev v časovni vrsti od leta 2020). Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): leto 2022: državljani = 77 (na lestvici od 0 do 100); podjetja = 84 (na lestvici od 0 do 100).

Ozadje, predpostavke, model funkcijske oblike in najnovejši trendi

Zagotavljanje digitalnih javnih storitev je postalo temeljno orodje javnega sektorja. Javni organi lahko svojo učinkovitost povečajo in svoj odnos z javnostjo izboljšajo prek e-uprave, v kateri se tehnologija uporablja za izboljšanje in lažje opravljanje vladnih storitev, na primer za vložitev prošnje za izdajo rojstnega lista ali predložitev davčnih napovedi prek spleta. Zaradi širšega in lažjega dostopa do javnih storitev se navsezadnje povečujeta preglednost in odgovornost pri teh storitvah, hkrati pa zmanjšuje birokracija. Namen tega cilja je zagotoviti širok in enostaven dostop do javnih storitev na spletu, kar se meri s spletno razpoložljivostjo ključnih javnih storitev tako za državljane – na primer za pridobitev termina pregleda v bolnišnici ali za pritožbo zoper odločbo sodišča – kot tudi za podjetja, na primer pri ustanavljanju podjetja ali rednem poslovanju.

Ključni kazalniki uspešnosti, ki se uporabljajo za ocene v zvezi z začrtano potjo, so naslednji:

—	za državljane se cilj spremlja z deležem upravnih korakov, ki jih je mogoče opraviti na spletu za pomembne življenjske dogodke (selitev, prevoz, začetek postopka v sporih majhne vrednosti, družina, poklicna pot, študij zdravje);

—	za podjetja se cilj spremlja z deležem javnih storitev, potrebnih za ustanovitev podjetja in redno poslovanje, ki so na voljo na spletu za domače in tuje uporabnike.

Zbiranje podatkov e-uprave poteka po življenjskih dogodkih v obliki svežnjev vladnih storitev, ki jih običajno zagotavlja več vladnih agencij. Vse pomembne interakcije z vlado, ki bi jih posameznik ali podjetje morda želelo opraviti, se za vsak življenjski dogodek merijo s primerjalno oceno e-uprave. V oba ključna kazalnika uspešnosti je vključena čezmejna razsežnost, tj. obseg, v katerem se informacijske in transakcijske storitve ter informacije o teh storitvah prek spleta zagotavljajo uporabnikom iz drugih držav EU.

V skladu z ustrezno literaturo se predpostavlja, da bo razvoj pri zagotavljanju digitalnih javnih storitev potekal v obliki sigmoidne krivulje tako za državljane kot tudi za podjetja. Ta oblika je bila izbrana iz dveh razlogov. Prvič, pri zagotavljanju nekaterih storitev prek spleta lahko nastanejo večji stroški. Zato bodo vzpostavljene šele na koncu digitalizacije, in sicer s počasnejšim napredkom, ko se bo digitalizacija približevala točki zasičenosti. Drugič, storitve na podeželskih ali oddaljenih območjih z manj digitalne infrastrukture bo morda težje digitalizirati, saj je digitalna infrastruktura na teh območjih običajno manj razširjena. Točka zasičenosti je določena na 100 %, kar pomeni, da so vse ključne javne storitve v celoti dostopne prek spleta. To predpostavko potrjuje dejstvo, da so nekatere države EU že leta 2021 dosegle najvišjo vrednost pri ključnem kazalniku uspešnosti za državljane ali podjetja in so tako dosegle cilj digitalnega desetletja, kot je navedeno v najnovejšem poročilu o primerjalni oceni e-uprave.

Metodologija, uporabljena pri primerjalni oceni e-uprave, je bila leta 2020 revidirana, kar je povzročilo prekinitev v časovni vrsti pri obeh kazalnikih (37). Za prilagoditev zaradi prekinitve v časovni vrsti je za oceno hitrosti razširjanja uporabljen naslednji pristop:

1.	parameter hitrosti razširjanja za izhodiščno začrtano pot je ocenjen samo z uporabo podatkovnih točk pred prekinitvijo v časovni vrsti (obdobje 2013–2019);

2.

prva ocena hitrosti razširjanja je izračunana samo z uporabo podatkovnih točk pred prekinitvijo (v nadaljnjem besedilu: izhodiščna začrtana pot pred prekinitvijo); podatkovni točki po prekinitvi za leti 2021 in 2022 sta ekstrapolirani vzdolž začrtane poti pred prekinitvijo; povprečni učinek prekinitve v časovni vrsti je ocenjen kot povprečna razlika med ekstrapoliranimi in zabeleženimi podatkovnimi točkami za leti 2021 in 2022; podatkovne točke po prekinitvi so prilagojene glede na povprečni učinek prekinitve v časovni vrsti, hitrost razširjanja pa je ponovno ocenjena z uporabo celotne časovne vrste, vključno s podatkovnimi točkami pred prekinitvijo in prilagojenimi podatkovnimi točkami po prekinitvi.

Tako kot pri vseh drugih ključnih kazalnikih uspešnosti je parameter časovnega poteka razširjanja določen tako, da je začetna vrednost na izhodiščni začrtani poti enaka najnovejši zabeleženi vrednosti, tj. vrednosti za leto 2022. Figure 16: pridobljeni izhodiščni začrtani poti za oba ključna kazalnika uspešnosti sta prikazani za državljane (a) in podjetja (b).

Pri obeh ključnih kazalnikih uspešnosti so zabeležene podatkovne točke za leti 2021 in 2022 skladne s hitrostjo razširjanja, ocenjeno glede na časovno vrsto pred prekinitvijo.

Slika 16

ocena izhodiščne začrtane poti na podlagi podatkovnih točk pred prekinitvijo in po njej: digitalne javne storitve za državljane (a) in podjetja (b)

(a)

(b)

Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja in izhodiščna začrtana pot so prikazani na Figure 17 (a) za ključni kazalnik uspešnosti za državljane ter Figure 17 (b) za ključni kazalnik uspešnosti za podjetja.

Slika 17

zagotavljanje spletnih storitev za državljane (zgornji diagram) in podjetja (spodnji diagram). Pretekli podatki, začrtana pot digitalnega desetletja (DD) in izhodiščna začrtana pot do leta 2030

(a) Delež upravnih korakov, ki jih lahko državljani in tujci opravijo prek spleta za pomembne življenjske dogodke (0 = prek spleta ni mogoče opraviti nobenih korakov, 100 = celotni postopek je mogoče opraviti prek spleta). Pretekli podatki, digitalno desetletje in izhodiščna začrtana pot.

(b) Delež javnih storitev, potrebnih za ustanovitev podjetja in redno poslovanje, ki so na voljo na spletu za nacionalne in tuje uporabnike (0 = prek spleta ni mogoče opraviti nobenih korakov; 100 = celotni postopek je mogoče opraviti prek spleta). Pretekli podatki, digitalno desetletje in izhodiščna začrtana pot.

Razpoložljivost digitalnih javnih storitev za državljane in podjetja je leta 2022 dosegla rezultat v višini 77 oziroma 84 točk od najvišje vrednosti 100 točk. Nekatere države članice so cilj 100 točk že dosegle, ali pa so že blizu temu cilju. Kljub temu je napredek med državami članicami in znotraj njih neenakomeren. Veliko možnosti za izboljšanje je zlasti pri razpoložljivosti čezmejnih digitalnih javnih storitev, ki bo dosežena zlasti z nadaljnjim izvajanjem enotnega digitalnega vstopnega mesta (38).

Napoved za izhodiščno začrtano pot je v vrednosti 94/100 za kazalnik državljanov in 97/100 za kazalnik podjetij za leto 2030.

3.2.11.   Elektronski zdravstveni zapis

Cilj: digitalizacija javnih storitev, kadar ima 100 % državljanov Unije z dostopom do svojih elektronskih zdravstvenih zapisov. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: dostop do elektronskih zdravstvenih zapisov, merjen kot: nacionalna razpoložljivost storitev, ki državljanom omogočajo spletni dostop do njihovih elektronskih zdravstvenih zapisov (prek portala ali mobilne aplikacije za paciente) z dodatnimi ukrepi, ki nekaterim kategorijam ljudi (npr. skrbnikom otrok, invalidov ali starejših) prav tako omogočajo dostop do njihovih podatkov, in (ii) odstotek posameznikov, ki lahko pridobijo ali uporabijo minimalni nabor lastnih zdravstvenih podatkov, ki so trenutno shranjeni v javnih in zasebnih sistemih elektronskih zdravstvenih zapisov. Vir: podjetji Empirica GmbH in PredictBy. Podatkovne točke niso na voljo. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): leto 2022 = 72 (0–100 točk).

Poudarek v konceptualnem okviru kazalnika e-zdravja je na razpoložljivosti elektronskih zdravstvenih podatkov za evropske državljane in se ne uporablja za merjenje dejanske uporabe spletnih zdravstvenih storitev s strani teh državljanov. Okvir je sestavljen iz štirih tematskih razsežnosti, od katerih vsaka vključuje kazalnike, s katerimi se merijo ključni vidiki razpoložljivosti spletnega dostopa do podatkov iz elektronskih zdravstvenih zapisov. Na ravni države obstaja skupno 12 kazalnikov, ki opisujejo:

1.	nacionalno razpoložljivost storitev za spletni dostop do elektronskih zdravstvenih podatkov;

2.	kategorije dostopnih zdravstvenih podatkov;

3.	razpoložljivost avtentikacijskih sistemov, vrsto čelnih rešitev in pokritost;

4.	dostopnost za nekatere kategorije ljudi, kot so ranljive skupine.

Kazalnik e-zdravja je skupno merilo za točkovanje v okviru vsake tematske razsežnosti, ki je različno utežena glede na število kazalnikov, vključenih v razsežnost.

EU je leta 2022 dosegla 72 točk na lestvici od 0 do 100 točk.

Zaradi pomanjkanja primerljivih in doslednih podatkov o tem cilju je bila izvedena posebna študija za razvoj okvira za spremljanje, da bi se izmeril spletni dostop državljanov do elektronskih zdravstvenih podatkov v EU (39). Podatki so bili zbrani s spletno anketo med organi držav članic, pristojnimi za e-zdravje. Metodologijo za anketo in sklop vprašanj so pomagali potrditi predstavniki držav v evropski mreži e-zdravje, da se je zagotovila kakovost zbranih podatkov. Podatki so se zbirali od februarja do marca 2023. Na anketo so se odzvale vse države članice EU.

Izhodiščne začrtane poti brez preteklih podatkov ni bilo mogoče oceniti, medtem ko se za določitev začrtane poti digitalnega desetletja predpostavlja, da bo najboljša možna pot do spletnega dostopa do zdravstvenih podatkov za 100 % državljanov EU do leta 2030 potekala v obliki linearne krivulje in se bo z 72 točk leta 2022 povzpela na 100 točk konec tega desetletja (Figure 18).

Slika 18

sestavljeni kazalnik za e-zdravje. Pretekli podatki in začrtana pot DD

3.2.12.   Elektronska identifikacija (eID)

Cilj: digitalizacija javnih storitev, kadar ima 100 % državljanov Unije dostop do varnih sredstev za elektronsko identifikacijo (eID), ki se priznavajo po vsej Uniji in omogočajo uporabniku poln nadzor nad transakcijami identitete in posredovanimi osebnimi podatki. Opredelitev ključnega kazalnika uspešnosti: dostop do elektronske identifikacije se meri z dvema ključnima kazalnikoma uspešnosti: (1) številom držav članic, ki so priglasile vsaj eno nacionalno shemo eID v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014, in (2) številom držav članic, ki so zagotovile dostop do varne elektronske identifikacije, ki izboljšuje zasebnost, prek evropske denarnice za digitalno identiteto v skladu s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto (40). Vir: evropski okvir za digitalno identiteto. Podatkovne točke niso na voljo. Izhodiščna vrednost (zadnja razpoložljiva pretekla podatkovna točka): 21/27 za nacionalno shemo eID, priglašeno v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014.

V cilju digitalnega desetletja na področju elektronske identifikacije je določeno, da bo imelo do leta 2030 100 % državljanov dostop do varne elektronske identifikacije, ki izboljšuje zasebnost.

Cilj se bo spremljal z dvema ključnima kazalnikoma uspešnosti. Prvi je število držav članic, ki so Komisiji priglasile vsaj eno nacionalno shemo eID v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014. Do sprejetja tega sporočila je vsaj eno shemo eID priglasilo skupaj 21 držav EU.

Pri drugem ključnem kazalniku uspešnosti se za merilo uporablja predlog o evropskem okviru za digitalno identiteto, ki ga je Komisija predložila junija 2021 in v katerem je pregledala obstoječo pobudo za evropsko elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja (uredba eIDAS). Namen predlaganega novega okvira je spremeniti uredbo eIDAS iz leta 2014 in zagotoviti, da bo imelo do leta 2030 v skladu s ciljem iz programa politike Digitalno desetletje 100 % državljanov EU dostop do varne sheme eID, priznane po vsej EU, ki uporabnikom omogoča poln nadzor nad transakcijami identitete in posredovanimi osebnimi podatki. V predlog je vključena osebna digitalna denarnica, s katero lahko državljani varno in na priročen način dokažejo svojo identiteto ter posredujejo z identiteto povezane atribute in elektronske dokumente. Evropske denarnice za digitalno identiteto bodo ljudem omogočile, da sami odločijo, katere vidike svoje identitete, podatke in potrdila delijo s tretjimi osebami, ter spremljajo tovrstno souporabo. Nadzor uporabnikov zagotavlja, da se delijo zgolj informacije, ki so zares potrebne. Uporabniki se bodo lahko vedno sami odločili, ali želijo uporabljati evropsko denarnico za digitalno identiteto.

V skladu s predlogom, za katerega se pričakuje, da bo v času objave tega sporočila kmalu sprejet, bodo morale države članice EU zagotoviti dostop do digitalne denarnice, ki bo zasnovana po skupnih tehničnih standardih. Da bi se vzpostavila potrebna tehnična struktura, pospešilo izvajanje revidirane uredbe, zagotovile smernice za države članice in preprečila razdrobljenost, je bilo predlogu priloženo priporočilo za razvoj skupnega nabora orodij EU, v katerem so opredeljene harmonizirane tehnične specifikacije za denarnico.

Potek uresničevanja tega cilja je odvisen od izvajanja evropskega okvira za digitalno identiteto v vsaki posamezni državi članici. Začrtane poti tega cilja bodo določene na podlagi roka, ki sta ga sozakonodajalca določila za zagotovitev evropske denarnice za digitalno identiteto s strani držav članic.

V okviru pregleda digitalnih ciljev, ki bi ga morala Komisija po potrebi izvesti do junija 2026, se lahko cilj za leto 2030 v zvezi z dostopom do varne elektronske identifikacije, ki izboljšuje zasebnost, pregleda ob upoštevanju faz sprejetja in izvajanja evropskega okvira za digitalno identiteto.

---

(1)  Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).

(2)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2023/1353 z dne 30. junija 2023 o določitvi ključnih kazalnikov uspešnosti za merjenje napredka pri doseganju digitalnih ciljev, določenih v členu 4(1) Sklepa (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 168, 3.7.2023, str. 48).

(3)  Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen dokumentu: Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030, september 2021 SWD(2021) 247.

(4)  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/consultations/future-electronic-communications-sector-and-its-infrastructure

(5)  Sklep Komisije z dne 11. oktobra 2022 o vzpostavitvi skupine strokovnjakov „odbor za digitalno desetletje“ – (C(2022) 7141).

(6)  Podrobnosti o metodologiji so na voljo v Torrecillas, J., Papazoglou, M., Cardona, M., Vázquez Prada-Baillet, M., Calza, E., Righi, R., Methodology to Project Digital Decade trajectories towards 2030 (Metodologija za napovedovanje začrtanih poti digitalnega desetletja do leta 2030), uredniki: López Cobo, M. in De Prato, G., Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, https://dx.doi.org/10.2760/442136,JRC133748; https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC133748.

(7)  Linearna oblika za začrtano pot, ki se nanaša na samoroge, se določi po pretvorbi števila samorogov z uporabo logaritemske funkcije.

(8)  Opredeljena na podlagi metodologije Eurostata, ki odraža revidiran okvir digitalnih kompetenc (DIGICOMP 2.0), kot je določeno tudi v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2022/1399 z dne 1. avgusta 2022 o določitvi tehničnih postavk podatkovnega niza, tehničnih formatov za posredovanje informacij ter ureditev in vsebine poročil o kakovosti glede organizacije vzorčne raziskave na področju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij za referenčno leto 2023 v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 213, 16.8.2022, str. 13).

(9)  Namen revizije metodologije, ki je potekala med letoma 2019 in 2020, je bolje zajeti hitre tehnološke spremembe na področju IKT. Leta 2022 je bil na podlagi okvira digitalne kompetence 2.0, ki ga je pripravila Komisija, uveden nov kazalnik digitalnih spretnosti. Metodologijo sta posodobila Skupno raziskovalno središče Komisije in delovna skupina na področju statistike informacijske družbe s predstavniki držav članic. Spremembe vključujejo različne načine zbiranja podatkov zaradi pandemije COVID-19, od osebnega do telefonskega ali spletnega anektiranja; spremembe pri vzorčenju nekaterih držav in vključitev pete razsežnosti digitalnih spretnosti na področju varnosti (s kazalnikom digitalnih spretnosti se zdaj merijo spretnosti na področjih informacijske in podatkovne pismenosti, komunikacije in sodelovanja, ustvarjanja digitalnih vsebin, varnosti ter reševanja problemov). Več informacij:

—

Vuorikari, R., Jerzak, N., Karpinski, Z., Pokropek, A. in Tudek, J., Measuring Digital Skills across the EU: Digital Skills Indicator 2.0 (Merjenje digitalnih spretnosti po vsej EU: kazalnik digitalnih spretnosti 2.0), EUR 31193 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2022, ISBN 978–92–76–55856–9, doi:10.2760/897803, JRC13034;

—

Vuorikari, R., Kluzer, S. in Punie, Y., DigComp 2.2: The Digital Competence Framework for Citizens – With new examples of knowledge, skills and attitudes (DigComp 2.2: okvir digitalnih kompetenc za državljane – z novimi primeri znanja, spretnosti in kompetenc), EUR 31006 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2022, ISBN 978–92–76–48883–5, doi:10.2760/490274, JRC128415.

(10)  Mednarodna standardna klasifikacija poklicev (2008).

(11)  Opredelitev Eurostata se je začela uporabljati v okviru mednarodne standardne klasifikacije poklicev.

(12)   Data Over Cable Service Interface Specification (specifikacija vmesnika za prenos podatkov po kabelskih omrežjih).

(13)  Študija o širokopasovni pokritosti v Evropi, ki sta jih za Evropsko komisijo pripravili podjetji Omdia in Point Topic.

(14)  Strateške odločitve v zvezi z razvojem informacijske tehnologije in oddajo javnih naročil bo moral predhodno odobriti Odbor Evropske komisije za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost.

(15)  Medtem ko se frekvenčni pasovi s 700 MHz, 3,4–3,8 GHz in 26 GHz štejejo za tri osnovne pionirske pasove 5G, so se začeli obsežno uporabljati drugi pasovi, ki so pripravljeni za 5G in harmonizirani na ravni Unije, zlasti v državah članicah, kjer uporaba pionirskih pasov 5G še ni dovoljena.

(16)  Industrija 5.0 predstavlja dopolnitev in razširitev industrije 4.0. Poudarek v njej je na vidikih, ki bodo odločilno vplivali na položaj industrije v prihodnji evropski družbi, in to ne le na gospodarskem ali tehnološkem področju.

(17)  https://www.idc.com/about/

(18)  Akt o čipih: dokončna odobritev Sveta – Consilium (europa.eu).

(19)  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/edge-observatory

(20)  UNLOCK-CEI, Cloud-Edge-IoT Demand Landscape (Stanje pri povpraševanju po računalništvu v oblaku, robnih vozliščih in internetu stvari) (april 2023).

(21)  Združenje evropskih operaterjev telekomunikacijskih omrežij, The State of Digital Communications 2023 (Stanje na področju digitalnega komuniciranja v letu 2023), februar 2023.

(22)  Študija še ni objavljena.

(23)  Vodilna pobuda o kvantnih tehnologijah.

(24)  Več podrobnosti o opredelitvi tega ključnega kazalnika uspešnosti je predstavljenih v izvedbenem sklepu o ključnih kazalnikih uspešnosti.

(25)  Za obdobje 2014–2020 se uporablja Eurostatov kazalnik „podjetja, ki so kupila vsaj eno od naslednjih storitev računalništva v oblaku: gostovanje podatkovnih zbirk podjetja, računovodsko programsko opremo, programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami, računalniško zmogljivost“ (koda E_CC_GE_ME). Do prekinitve v časovni vrsti je prišlo leta 2021, ko je bil uporabljen kazalnik „podjetja, ki kupujejo napredne ali srednje napredne storitve računalništva v oblaku“. Ta kazalnik vključuje različne storitve računalništva v oblaku: računovodsko programsko opremo (CC_PFACC), programsko opremo ERP (CC_PERP), programsko opremo CRM (CC_PCRM), varnostno programsko opremo (CC_PSEC), gostovanje podatkovnih zbirk (CC_PDB) in okolja za gostovanje za razvoj aplikacij (CC_PDEV).

(26)  Kot je opredeljeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/1190 z dne 15. julija 2021 o določitvi tehničnih specifikacij zahtev po podatkih za temo „uporaba IKT in e-trgovanje“ za referenčno leto 2022 v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta zlasti členu 7(1) in členu 17(6) (UL L 258, 20.7.2021, str. 28).

(27)  Ključni kazalnik uspešnosti je izračunan kot razlika do 100 % glede na odstotek MSP z indeksom zelo nizke digitalne intenzivnosti (podkategorija E_DI4_VLO).

(28)  Pri oceni indeksa digitalne intenzivnosti so upoštevana podjetja z 10 do 249 zaposlenimi in samozaposlene osebe (za skoraj vse države članice manjkajo podatki o mikropodjetjih).

(29)  Komisija je v aktu o gigabitni infrastrukturi predlagala nadgradnjo referenčne hitrosti na 1 Gb/s.

(30)  Vprašanja v anketi za podjetja, ki se uporabljajo za opredelitev indeksa digitalne intenzivnosti, se vsako leto razlikujejo. Seznam, ki se uporablja za vsako leto, zagotovi Eurostat.

(31)  https://dealroom.co/guides/guide-to-unicorns

(32)  Podatek o številu samorogov se na platformi Dealroom redno posodablja. Na podlagi podatkov, prenesenih s platforme Dealroom, je bilo 9. januarja 2023 v EU 249 samorogov. Združeno kraljestvo je vedno izključeno iz statističnih podatkov, prikazanih v tem dokumentu.

(33)  Raziskovalno poročilo podjetja CBINSIGHTS (https://www.cbinsights.com/research/unicorn-company-slowdown/) in poročilo podjetja Atomico o stanju v Evropi na področju tehnologije za leto 2022 (https://stateofeuropeantech.com/1.european-teach-a-new-reality).

(34)  Dealroom (https://tinyurl.com/EU-unicorns-Q1-2023).

(35)  Dealroom (https://tinyurl.com/unicorns-totals-non-EU).

(36)  Primerjalna ocena e-uprave za leto 2023, ki so jo za Komisijo pripravili podjetja Capgemini, Sogeti in IDC ter univerza Politecnico di Milano.

(37)  Med posodobitvijo metodologije se je zmanjšalo število storitev na življenjski dogodek, kazalnik preglednosti javnih organizacij pa je bil nadomeščen s kazalnikom preglednosti zasnove storitev. Vse podrobnosti o reviziji in novi metodi so na voljo v dokumentu o metodi za primerjalno ocenjevanje e-uprave za obdobje 2020–2023.

(38)  https://single-market-economy.ec.europa.eu/single-market/single-digital-gateway_en

(39)  Razvoj kazalnikov za e-zdravje v okviru digitalnega desetletja; študija, ki sta jo za Evropsko komisijo pripravili podjetji Empirica GmbH in PredictBy.

(40)  COM(2021) 281 final.