Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Enakost spolov

(raziskovalno mnenje na zaprosilo češkega predsedstva)

(2022/C 443/09)

Poročevalka:

Milena ANGELOVA

Zaprosilo češkega predsedstva Sveta	26. 1. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	22. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	13. 7. 2022
Plenarno zasedanje št.	571
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	194/13/13

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je treba za resnično okrepitev enakosti spolov na trajnosten način spodbujati kulturo enakosti spolov ne glede na starost, ki traja ves življenjski cikel ter prinaša ukrepe, prilagojene posebnim značilnostim in potrebam vsakega posameznega življenjskega obdobja. Ker gre za kulturo, je ni mogoče vzpostaviti le s posameznimi politikami in ukrepi, ampak jo morajo priznati vsi akterji v družbi, prevzeti odgovornost in si stalno prizadevati zanjo.

1.2

Kulturo enakosti spolov ne glede na starost je treba z dajanjem zgleda otrokom v družini spodbujati vse od zgodnjega otroštva, nato pa tudi v vrtcu in na vseh stopnjah izobraževanja. EESO poziva države članice, naj z izobraževalno politiko spodbujajo spolno nevtralno pridobivanje znanj in socialnih spretnosti ter zagotovijo učno okolje brez spolnih stereotipov.

1.3

Da bi to kulturo ohranili tudi pozneje, je treba enakost spolov spodbujati v vseh gospodarskih in družbenih dejavnostih, med drugim v podjetjih, javnih službah in političnem življenju. EESO meni, da je treba enakost spolov sistematično ohranjati v različnih okvirih, če želimo doseči napredek.

1.4

EESO priporoča, naj države članice ob podpori Komisije in EESO ter v sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe začnejo obsežno kampanjo za ozaveščanje in obveščanje, namenjeno spodbujanju kulture enakosti spolov ne glede na starost. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti osrednji vlogi tradicionalnih in družbenih medijev kot platform za oblikovanje mnenj.

1.5

S kampanjo bi bilo treba odločevalce opozoriti na stanje in napredek na področju enakosti spolov v posamezni državi članici, države članice pa spodbujati, naj se zgledujejo druga po drugi ter izmenjujejo primere dobre prakse. Tudi politični akterji, odločevalci in javne organizacije bi morali dajati zgled tako, da pri svojih dejavnostih okrepijo enakost spolov.

1.6

Enakost spolov pri udeležbi v političnem odločanju na nacionalni, regionalni in občinski ravni je ključnega pomena, saj imajo te odločitve izredno velik vpliv na življenja državljanov. Za večji delež žensk med politiki na vseh ravneh je treba povečati ozaveščenost tako volivcev kot strank, ki imenujejo kandidate, ter gojiti kulturo, ki ženskam omogoča dejavno udeležbo v političnem življenju in jih spodbuja k temu.

1.7

Ker je treba za izboljšanje enakosti spolov sprejeti ukrepe na več področjih politike, EESO ponovno poziva oblikovalce politike na vseh ravneh, naj upoštevajo načelo vključevanja vidika spola in naj vidik enakosti spolov vključijo v vse odločitve, tudi odločitve o proračunu, naložbah in financiranju, ter v javna naročila.

1.8

Zaradi izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva in potrebe po kvalificirani delovni sili, je vse pomembnejše, da so trgi dela vključujoči, zato je ključno, da se odstranijo vsakršne ovire in zagotovijo spodbude za splošno udeležbo žensk na njih, ne glede na poklic, naloge ali starost. Za krepitev enakosti spolov so pomembni na primer prožne ureditve dela, starševski dopust, obdavčitev in druge oblike spodbud. Poleg zakonodajnih okvirov bi se morale določiti praktične podrobnosti v okviru možnosti, ki jih ponujajo kolektivna pogajanja med socialnimi partnerji.

1.9

Ker mora okrevanje po pandemiji potekati v skladu z zelenim in digitalnim prehodom, vedno bistvenejše postajajo kompetence na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Z vidika enakosti spolov in preprečevanja segregacije je pomembno, da se k študiju predmetov na navedenih področjih privabi več deklet, k študiju in delu na področjih oskrbe in izobraževanja pa več fantov. Ti vidiki bi morali biti vključeni v ukrepe za poklicno usmerjanje in ohranjanje zaposlenih.

1.10

EESO meni, da je nujno treba spodbujati vodstveno vlogo žensk v podjetjih in javnih organizacijah ter organizacijah socialnih partnerjev. Poziva države članice, podjetniške organizacije in socialne partnerje, naj začnejo izvajati programe za usposabljanje in mentorstvo voditeljic in kandidatk za direktorske položaje v javnih organizacijah ter mesta v upravnih odborih in višje vodstvene položaje v podjetjih, sindikatih in zasebnih organizacijah. Pozdravlja tudi politični dogovor, ki sta ga nedavno dosegla Evropski parlament in Svet glede direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in poziva instituciji EU k pospešenemu delu, da bi se direktivo začelo hitro in učinkovito izvajati.

1.11

Odstraniti je treba tudi vse ovire za žensko podjetništvo. Ker je osnovni pogoj za podjetništvo dostop do financiranja, je treba ženskam zagotoviti enak dostop do financiranja z zasebnimi in javnimi sredstvi. EESO tudi poziva države članice, naj ustrezne javne naložbe usmerijo v projekte za krepitev enakosti spolov, vključno z digitalno infrastrukturo in infrastrukturo za oskrbo.

1.12

EESO poziva, naj se enakosti spolov nameni ustrezna pozornost tudi pri obravnavi vprašanja ukrajinskih beguncev, in sicer v zvezi s podporo otrokom za dostop do varstva in izobraževanja, vključevanjem žensk na trge dela s kakovostnimi zaposlitvami in njihovim dostopom do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Mnenje je bilo pripravljeno na zaprosilo češkega predsedstva, naj se preučijo napredek na področju enakosti spolov ter orodja in ukrepi za njegovo okrepitev z več vidikov, kot so okrevanje po pandemiji in zaposlovanje, okrepitev vloge mladih, izobraževanje ter znanja in spretnosti, podjetništvo in vodenje podjetij, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter vprašanje migracij in beguncev, tudi zaradi vojne v Ukrajini. Ta vprašanja so bila predhodno obravnavana v že objavljenih mnenjih EESO, številni drugi vidiki enakosti spolov pa so obravnavani tudi v drugih mnenjih EESO (1), ki zajemajo vprašanja, povezana npr. z delovnimi pogoji in plačilom, infrastrukturo za oskrbo, revščino in energetsko revščino ter nasiljem na podlagi spola.

2.2

Pogosta diskriminacija, tudi na podlagi spola, je pomemben vzrok za zapostavljenost. EESO poudarja, da enakost spolov temelji na vrednotah EU (2), odpravljanje neenakosti in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami pa zahteva celosten in horizontalen pristop. Za resnično okrepitev enakosti spolov na trajnosten način je treba spodbujati kulturo enakosti spolov ne glede na starost, ki traja ves življenjski cikel ter prinaša ukrepe, prilagojene posebnim značilnostim in potrebam vsakega posameznega življenjskega obdobja.

2.3

Kulturo enakosti spolov ne glede na starost je treba spodbujati vse od zgodnjega otroštva z dajanjem zgleda otrokom v družini, varstvom enakih pravic in dolžnosti vseh družinskih članov, strpnim vedenjem kot normo ter spoštovanjem zasebnega prostora in časa vseh. Izogibati bi se bilo treba vsem predsodkom glede delitve dejavnosti, nalog in dela v družini na „ženske“ in „moške“, pa tudi izražanju in učenju vseh drugih vrst vedenja, pri katerem se ne upošteva enakost spolov. Učenje naj poteka skozi prakso, začne pa naj se zgodaj, tako da za dojenčke in otroke v enaki meri skrbita oba starša ter pri tem drug drugega podpirata, da oba ohranita tudi pravico do zasebnosti, dela in počitka. EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi obema staršema omogočile usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vsem družinam pa ustrezne odločitve. Pri tem je izjemno pomembno, da se učinkovito izvaja direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter zagotovita cenovno dostopna vzgoja in varstvo predšolskih otrok.

2.4

Vključevanje otrok v družbo se začne, takoj ko začnejo hoditi v jasli in potem v vrtec, zato je treba v tovrstnih varstvenih ustanovah razviti trden sistem poučevanja in usposabljanja za kulturo enakosti spolov ne glede na starost. Že zaradi dejstva, da so v večini teh ustanov zaposlene predvsem ženske, se utrjuje stereotip oziroma prepričanje, da sta vzgoja otrok in skrb zanje ženski nalogi.

2.5

Naslednji ključen korak je, da se mladim med celotnim šolanjem zagotovita spolno nevtralno poučevanje in učno okolje brez spolnih stereotipov. V številnih državah članicah podcenjujejo, kako pomembno je to. Na primer, podpiranje zanimanja otrok za predmete na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike glede na to, kako se odzivajo njihovi možgani, ne pa na podlagi spola, je ključno za polno spodbujanje, razvoj in izkoriščanje njihovega talenta in potenciala, kar jim bo koristilo pozneje v življenju. Poleg vidika znanja je prav tako pomembno zagotoviti, da otroci in mladi pridobivajo socialna in druga potrebna znanja in spretnosti ter razvijajo čustveno inteligenco na spolno nevtralen način, brez površne kategorizacije in predsodkov. To velja tudi za odpravljanje spolnih stereotipov, povezanih z videzom.

2.6

Med bistvenimi gonili kulture enakosti spolov ne glede na starost je spodbujanje samospoštovanja in samozavesti otrok in mladih, s čimer lahko v idealnem primeru ustvarimo pozitivno dinamiko, ki ustvarja okolje, v katerem sta prisotna dojemanje in uresničevanje enakosti skozi vse življenje.

2.7

Za krepitev enakosti spolov, pomoč pri poklicnem razvoju in ohranjanju zaposlitve ter preprečevanje segregacije v študijskih programih in poklicih je pomembno poklicno usmerjanje, pri katerem se spoštuje enakost spolov. K študiju predmetov na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike je treba privabiti več deklet, hkrati pa je pomembno tudi, da se k študiju in delu na področjih izobraževanja in oskrbe privabi več fantov, zlasti zaradi naraščajočih potreb po oskrbi starajočega se prebivalstva (3).

2.8

Da bi kulturo enakosti spolov ne glede na starost ohranili v celotnem odraslem obdobju, je treba enakost spolov spodbujati tako v družinskem življenju kot v vseh gospodarskih in družbenih dejavnostih, med drugim v podjetjih, javnih službah in političnem življenju. Ker gre za kulturo, je ni mogoče vzpostaviti s posameznimi politikami in ukrepi, ampak jo morajo priznati vsi akterji v družbi ter prevzeti odgovornost in si stalno prizadevati zanjo. Eden od primerov, kako je mogoče zagotoviti, da se za spodbujanje napredka na vseh področjih družbe uporabljajo znanje in izkušnje tako moških kot žensk, je švedski pristop (4), kjer se je vlada razglasila za feministično vlado.

2.9

EESO meni, da je treba z ustreznim pravnim in političnim okvirom enakost spolov nujno sistematično ohranjati v različnih kontekstih, če želimo doseči napredek. Priporoča, naj države članice ob podpori Komisije in EESO ter v sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe začnejo obsežno kampanjo za ozaveščanje in obveščanje, namenjeno spodbujanju kulture enakosti spolov ne glede na starost. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti osrednji vlogi tradicionalnih in družbenih medijev kot platform za oblikovanje mnenj, na primer z oglaševanjem.

2.10

S kampanjo bi bilo treba odločevalce opozoriti na stanje in napredek na področju enakosti spolov v posamezni državi članici, ki sta na primer izmerjena z indeksom enakosti spolov, države članice pa spodbujati, naj se zgledujejo druga po drugi ter izmenjujejo primere dobre prakse. Zgled bi morale z okrepljeno enakostjo spolov pri svojih dejavnostih dajati tudi javna uprava in organizacije. EESO kot dobro prakso priporoča, naj ti akterji – pa tudi sindikati, delodajalci in organizacije civilne družbe – javno objavijo, kako uravnoteženo sta zastopana spola v njihovih upravnih in nadzornih odborih. Za pozitivno dojemanje v celotni družbi bi morala kampanja s prepričljivimi sporočili o koristih enakosti spolov nagovarjati zlasti moške in dečke.

2.11

Enakost spolov pri udeležbi v političnem odločanju na nacionalni, regionalni in občinski ravni je ključnega pomena, saj te odločitve močno vplivajo na življenja državljanov. Za večji delež žensk med politiki je treba povečati ozaveščenost tako volivcev kot strank, ki imenujejo kandidate.

2.12

Ker je treba za izboljšanje enakosti spolov sprejeti ukrepe na več področjih politike, EESO ponovno poziva oblikovalce politike na ustreznih ravneh, naj upoštevajo načelo vključevanja in vidik enakosti spolov vključijo v vse odločitve, tudi odločitve o proračunu, naložbah in financiranju, ter v javna naročila. Načelo enakosti spolov je treba ustrezno spremljati in ocenjevati. Obravnavati ga je treba s celostnim pristopom in posebno pozornost nameniti primerom, kjer se vprašanje spola prekriva z drugimi značilnostmi, npr. invalidnostjo, narodnostjo, samohranilstvom, socialno-ekonomskim položajem, starostjo ali spolno usmerjenostjo.

2.13

EESO spodbuja vse institucije EU, države članice in deležnike, naj dejavno izkoristijo dragoceno delo Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), med drugim njegove podatke in statistiko, razčlenjeno po spolu. Poudarja tudi pomen dejavnega vključevanja socialnih partnerjev v ukrepe za krepitev enakosti spolov, saj je ta v številnih pogledih neposredno povezana s trgom dela in delovnimi pogoji. Za doseganje enakosti spolov v svetu dela so ključni instrument kolektivna pogajanja. Pomembno je tudi, da se EESO uporabi kot aktivna platforma za spodbujanje kulture enakosti spolov ne glede na starost.

3.   Posebne ugotovitve – zaposlovanje med okrevanjem po pandemiji

3.1

Čeprav je pandemija COVID-19 prizadela tako ženske kot moške, so bili učinki različni, posledice krize pa bi lahko ogrozile napredek, ki je bil v zadnjem desetletju dosežen pri zmanjšanju neenakosti med spoloma v državah članicah. Pandemija je vplivala na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer je ženske bolj prizadela zaradi izgube delovnih mest ali začasne brezposelnosti, saj so bili sektorji, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske, še zlasti močno prizadeti (5). Podjetnice so veliko pogosteje kot podjetniki poročale o zaprtju podjetja zaradi pandemije. Razlika med spoloma je bila največja v Evropi in Severni Ameriki, kjer je o zaprtju poročalo 50 % več žensk kot moških (6).

3.2

Eden ključnih izzivov z vidika enakosti spolov in raznolikosti je med okrevanjem po pandemiji zagotoviti, da nacionalni načrti ter načrti za okrevanje in odpornost upoštevajo vidik spola in vsebujejo ciljne ukrepe za izboljšanje enakosti spolov na trgu dela. Z ukrepi bi bilo treba tudi vzpostaviti primerne pogoje za podjetništvo in poslovanje, vključno s podpornim fiskalnim okvirom, pa tudi odstranitvijo ovir za žensko podjetništvo.

3.3

Da je treba odstraniti ovire in zagotoviti spodbude, velja za splošno udeležbo žensk na trgih dela, ne glede na poklic in nalogo. Prav tako to velja za ženske vseh starosti. Izredno pomembno je, da se z ustvarjanjem možnosti za kakovostno zaposlitev na trg dela vključijo mladi, vendar je tudi starejšim pomembno omogočiti, da ustrezno prispevajo (7). Zaradi izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva in vse večjim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile v nekaterih sektorjih, je tudi z makroekonomskega vidika vse pomembnejše, da so trgi dela vključujoči.

3.4

EESO poudarja, da je potreben ambiciozen in učinkovit prenos direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. V okviru kolektivnih pogajanj, ki so pravi instrument za iskanje najboljših rešitev in praks ob upoštevanju interesov delavcev in podjetij, je treba določiti praktične načine za spodbujanje in omogočanje boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja staršev. Za krepitev enakosti spolov so poleg prožnih ureditev dela ter prožnega plačanega starševskega dopusta pomembni tudi obdavčitev in druge spodbude za ženske, da bi ostale na trgu dela. Ustrezno plačilo za očetovski dopust, zlasti v prvih mesecih, bi očete spodbudilo k daljšemu dopustu, s čimer bi lažje vzpostavili tesnejši odnos z dojenčkom. Hkrati bi matere lažje okrevale in lažje bi usklajevale svoje poklicno ter zasebno življenje. Z ločeno obdavčitvijo dohodkov zakoncev bi prispevali k spodbujanju obeh staršev, da sta dejavna na trgu dela. Poleg tega je treba priznati, da ukrepi, ki omogočajo in spodbujajo delo, prispevajo tudi k dostojnejšim pokojninam.

3.5

V zadnjem desetletju se je udeležba žensk na trgih dela povečala, vendar še vedno obstaja jasna segregacija po spolu (8). Čeprav je stopnja neenakosti v Evropi med najnižjimi na svetu (pri čemer je med zahodno in vzhodno Evropo nekaj razlik), še vedno obstaja neenakost pri dostopu do izobraževanja in gospodarskih priložnosti za ženske (9). EESO je pozval tudi k takojšnjim ukrepom za odpravo razlik v plačah in pokojninah med spoloma na vseh področjih in v vseh sektorjih, zlasti z zavezujočimi ukrepi za preglednost plačil (10). Poudarja, da razlike v plačah med spoloma še poglabljajo razlike v pokojninah, kar je zlasti velik problem za ženske.

Poleg tega na ženske pri izbiri poklica vplivajo kulturni okvir in tradicionalni stereotipi. Tako na primer v izobraževalnem, negovalnem, zdravstvenem in socialnem sektorju dela veliko več žensk, medtem ko moški prevladujejo v sektorjih, kot sta gradbeništvo in težka industrija.

3.6

Pri spodbujanju enakosti spolov kot elementa vključujoče in trajnostne agende za industrijski razvoj si je treba prizadevati ne le za okrepitev konkurenčnosti gospodarskih sektorjev, v katerih že dela znatno število žensk, ampak tudi za omogočanje njihove udeležbe v novih sektorjih in vlogah. Vključevanje žensk v nove sektorje in poklice, iz katerih so bile prej izključene, bo sektorjem v vzponu omogočilo razcvet, saj bodo lahko v celoti izkoristili bogatejši in bolj raznolik nabor znanj in spretnosti. Ponudba kakovostnih delovnih mest je pogoj, da se obstoječe neenakosti med spoloma ne pojavijo tudi v teh novih sektorjih.

3.7

Segregacija po spolu je opazna tudi v izobraževanju. Ženske sicer zaključijo terciarno izobraževanje in se udeležujejo vseživljenjskega izobraževanja, vendar so jim ljubši drugi predmeti namesto naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, kompetence na teh področjih pa so vedno bolj bistvene, saj mora okrevanje po pandemiji potekati v skladu z zelenim in digitalnim prehodom. Poleg tega so poleg funkcionalnih kompetenc bistvene tudi čustvene veščine (tj. osebne in socialne), saj so podlaga za odpornost, duševno moč, obvladovanje konfliktov, sodelovanje in dejansko komuniciranje. Vsekakor se je treba v prihodnosti osredotočiti na racionalno in čustveno inteligenco. Kultura enakosti spolov ne glede na starost mora vključevati izobraževanje na čustvenem področju. Na Svetovnem gospodarskem forumu 2021 je bilo rečeno, da sedem najpomembnejših človeških spretnosti vključuje ustvarjalnost, čustveno inteligenco in reševanje kompleksnih problemov (11).

3.8

Pri digitalni preobrazbi je jasna segregacija po spolu v izobraževanju in na trgih dela opazna iz porazdelitve diplomantov in specialistov na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter znanstvenikov in inženirjev v visokotehnoloških sektorjih.

3.9

Spodbujanje zanimanja deklet za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko je ključno, da se bodo lahko uspešno vključila v poklice prihodnosti. Poleg tega so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi in razvojni programi, ki bi jih pomagali pritegniti in zadržati v poklicih na teh področjih. Čez deset let bodo digitalna znanja in spretnosti potrebni za devet od desetih delovnih mest (12). Pri delu se bo v prihodnosti povečalo povpraševanje po strokovnjakih za tehnologijo, kot so inženirji računalništva ter specialisti za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. V Evropi je 65 % zaposlenih ženskega spola, vendar sestavljajo le 17 % evropske delovne sile na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ob tem pa ženske zasedajo 57 % delovnih mest, ki naj bi jih do leta 2026 nadomestila tehnologija (13).

3.10

Sodelovanje žensk pri razvoju umetne inteligence je bistveno, da se preprečijo algoritmi, ki temeljijo na pristranskih podatkih o realnosti in zato prinašajo pristranske rezultate. Tudi na tem področju je potreben presečni pristop. Poleg tega so dostop do povezljivosti visoke hitrosti ter digitalna znanja in spretnosti nujna podlaga za uspešno digitalno preobrazbo, zato bi morali biti dostopni in na voljo vsem, ne glede na spol, starost, invalidnost, socialno-ekonomsko ozadje ali geografsko lokacijo.

3.11

Premajhna zastopanost žensk na tehnoloških področjih je problematična tudi z vidika zelenega prehoda, saj je treba za boj proti podnebnim spremembam in okoljskim problemom razviti in uvesti najrazličnejše tehnološke rešitve.

3.12

Tako digitalna kot zelena znanja in spretnosti je treba šteti za sestavni del vsakega poklica, vendar imajo potencial, da privabijo več mladih kot starejših delavcev. Po drugi strani obstaja jasna razlika med z delom povezanimi znanji in spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ki vključujejo upravljanje podatkov in namizno založništvo, ter digitalno pismenostjo, ki jo običajno povezujemo z mladimi in obsega dejavnosti, kot sta pošiljanje sporočil in uporaba interneta v prostem času.

3.13

Poleg kompetenc na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike je dekleta pomembno spodbujati tudi k študiju predmetov na področjih ekonomije in upravljanja, da bodo pripravljena na prevzem vodstvenih položajev. Hkrati jih je treba usmerjati k učenju spretnosti in znanj za vodenje podjetij in obvladovanje tveganj ter krepitvi samozavesti, da bi se na ta način lahko borile proti sindromu prevaranta (14). Če pogledamo tipologijo stresa pri ženskah, se zdi, da so v stresnih situacijah nagnjene k introvertiranosti in ne ektrovertiranosti. To pomeni, da ne iščejo položajev, kjer so izpostavljene, saj se bojijo negativnih pripomb drugih in jih jemljejo osebno, da se ne počutijo kvalificirane, če ne (presegajo) vseh specifikacij v opisu delovnega mesta, in da ne želijo biti „ženske iz kvote“. Omenjeno je pogosto povezano s (podzavestnimi) prepričanji in strahovi. Za okrepitev znanj in spretnosti ter kompetenc so potrebni praktični ukrepi v zvezi z metodami poučevanja, učenja in poklicnega usmerjanja, vendar bi morali biti ti cilji povezani tudi s splošnim programom za ozaveščanje o kulturi enakosti spolov ne glede na starost.

3.14

Poseben vidik, ki ga je treba obravnavati, je spolna pristranskost v zdravstvu zaradi pomanjkljivih raziskav, izobraževanja, osredotočenega na moške, napačnih diagnoz in nezadostnega zdravljenja. Nezavedanje o obstoju razlik, ki so posledica biološkega in družbenega spola, na različnih medicinskih področjih zlahka pripelje do napačne diagnoze ali zdravila, ker se simptomi žensk razlikujejo od simptomov moških ali ker odmerki zdravil temeljijo na kliničnih preskušanjih, ki se izvajajo predvsem na moških. Poleg tega je premalo raziskav o stanjih, ki prizadenejo izključno ženske, kot sta endometrioza in menopavza, v raziskavah pa premalo podatkov, razčlenjenih po spolu, zato sta otežena tako razumevanje mehanizmov, iz katerih izhajajo zdravstvene težave, kot iskanje ustreznih rešitev, npr. za večje tveganje žensk za dolgi COVID.

3.15

EESO poudarja, da je treba za preprečitev negativnega učinka pristranske medicine na udeležbo žensk na trgu dela v vseh evropskih zdravstvenih in farmacevtskih strategijah upoštevati in obravnavati spolno pristranskost ter razlike na podlagi biološkega in družbenega spola. Poleg tega je treba v celoti spoštovati pravico žensk, da samostojno odločajo o svojem telesu.

4.   Posebne ugotovitve – usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

4.1

Enakost spolov pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja je izredno pomembna za gospodarstvo in družbo, saj je tesno povezana z blaginjo, splošnim zaposlovanjem in udeležbo na trgih dela, pa tudi s poklicnimi potmi in položaji v javnem in zasebnem sektorju. To velja za različne naloge in odgovornosti v podjetjih, upravi in pri političnem odločanju.

4.2

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je za ženske večji izziv kot za moške, ker ženske opravijo večji del neplačanega gospodinjskega dela in oskrbe. Indeks enakosti spolov (15) (16) kaže, da se je rezultat EU od leta 2010 poslabšal pri času, ki meri porazdelitev gospodinjskega dela in oskrbe. Znatne razlike med državami članicami odražajo razlike v nacionalnih sistemih in družinski kulturi.

4.3

Zaradi pandemije se je pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja povečal pritisk na družine, kar zlasti velja za ženske in matere samohranilke. Obenem kaže, da se je pri otroškem varstvu razlika med spoloma zmanjšala, ker tako matere kot očetje delajo na daljavo (17). Delo na daljavo lahko ponudi številne priložnosti za prispevek k enakosti spolov, boljše usklajevanje pa omogoča dodano vrednost. Toda EESO je že opozoril, da je treba preprečiti, da bi delo na daljavo še povečalo neenakomerno delitev dela na domu med ženskami in moškimi (18). Pandemija je vplivala na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk na različnih položajih, vključno s podjetnicami, direktoricami in zaposlenimi. Ne smemo pozabiti, da imajo ženske pogosto drugačen občutek odgovornosti, ko gre za „skrb za druge“.

4.4

Številni dejavniki, povezani z enakostjo spolov, so odvisni od nacionalne socialne infrastrukture, ki ima pomembno vlogo pri povečevanju udeležbe na trgu dela in boljšem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Najočitnejši sistemi zajemajo oskrbo, starševski dopust, šolski sistem in ukrepe za zaposlovanje.

4.5

EESO ponavlja svoje prejšnje predloge (19) in ocenjuje kot pomembno, da države članice na ambiciozen način, učinkovito in pravočasno uresničijo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, da bi družinam zagotovile primerne in bolj enake možnosti, med drugim s spodbujanjem bolje plačanega starševskega dopusta za oba starša. Obenem je treba pri izvajanju direktive upoštevati tudi potrebe podjetij, zlasti malih in srednjih.

4.6

EESO poudarja, da morajo države članice vlagati v različno infrastrukturo za oskrbo, vključno z otroškim in zunajšolskim varstvom ter oskrbo starejših in invalidov, da bodo te storitve vsem dostopne in si jih bodo lahko vsi privoščili. EESO poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji pripravijo ustrezne instrumente, ki bodo družinam pomagali pri enostavnem in učinkovitem dostopu do podpornih storitev in storitev oskrbe.

4.7

Poleg tega je na vseh ravneh potrebna nova miselnost za večjo enakost spolov pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Pri tem so ključnega pomena odpravljanje stereotipnega razmišljanja v smislu družinskih vlog, pa tudi zaposlitvene prakse, ki spodbujajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja tako žensk kot moških.

5.   Posebne ugotovitve – vodstvo

5.1

Enakost spolov in nediskriminacija na delovnem mestu sta zagotovljeni z zakonodajo, med argumenti za enako udeležbo žensk in moških pri vodenju podjetij pa so poleg enakih možnosti tudi širše gospodarske in družbene koristi takega pristopa, saj z njim prispevamo k širšim perspektivam, ustvarjalnosti in konkurenčnosti (20). V interesu podjetij je, da izkoristijo višjo izobrazbo in talente žensk, tako da podpirajo njihovo prisotnost v upravnih odborih in na drugih vodstvenih položajih. Zato je treba razumeti prednosti raznolikosti, pa tudi negativne učinke na vseh področjih za posameznike in družbo, če se raznolikost ne spodbuja.

5.2

Čeprav še vedno obstaja precej možnosti za izboljšanje, je bil največji napredek pri rezultatu EU na indeksu enakosti spolov od leta 2010 dosežen na področju moči, kjer se meri napredek pri političnem in gospodarskem odločanju. Najvidnejše izboljšanje je bila večja prisotnost žensk v upravnih odborih največjih podjetij, ki kotirajo na borzi, kar pojasnjuje večino splošnega povišanja indeksa (21).

5.3

Pristopi za okrepitev raznolikosti spolov v upravnih odborih se med državami članicami razlikujejo (22), opazne pa so tudi razlike v trenutnem stanju in napredku, doseženem skozi čas. Nekatere države članice so za velika podjetja, ki kotirajo na borzi, uvedle obvezne nacionalne kvote, ki znašajo od 25 do 40 % (23). Po drugi strani je več držav članic preseglo povprečje EU ali doseglo znaten napredek brez kvot, le s samoregulacijo. V Franciji, kjer so zakonodajo sprejeli leta 2011, je ženskega spola več kot 40 % članov upravnih odborov, v osmih državah pa več kot tretjina. Obenem v nekaterih državah članicah ta delež znaša manj kot 10 %. Povprečje v EU je približno 30 %.

5.4

Razlike so povezane tudi s posameznimi podjetji. Medtem ko so vodilna podjetja dosegla precejšen napredek, je sprememb na spodnjem delu lestvice podjetij manj (24). Čeprav so člani uprav pogosto izvršni vodje, je treba opozoriti še, da države, ki imajo največji delež izvršnih direktoric velikih podjetij, običajno nimajo tudi največjega deleža članic upravnih odborov (25).

5.5

Kaže torej, da za razlike med državami članicami obstaja več razlag. To ni nepričakovano, saj imajo pri razvoju enakosti spolov pomembno vlogo razlike v nacionalnih tradicijah in kulturah. Izredno pomembni so podpiranje pozitivnih sprememb, izmenjava primerov dobrih praks in učenje iz tujih izkušenj.

5.6

EESO ponovno poudarja svoje sklepe in priporočila v zvezi s tem (26) ter pozdravlja politični dogovor, ki sta ga nedavno dosegla Evropski parlament in Svet glede direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, ki jo je Komisija predlagala leta 2012. Odbor poziva instituciji EU k pospešenemu delu, da bi se direktivo začelo hitro in učinkovito izvajati. Za odločanje o najboljših in najustreznejših praktičnih ukrepih za povečanje deleža žensk v upravnih odborih so najprimernejše države članice, ob sodelovanju socialnimi partnerji, pri čemer se je treba zavedati, da o sestavi uprave odločajo lastniki podjetja.

5.7

Po mnenju EESO je pomembno, da se vodstvena vloga žensk spodbuja s skupnimi programi za voditeljice in kandidatke za direktorske in višje vodstvene položaje ter usposabljanjem in mentorstvom posameznic (27). EESO spodbuja podjetja, naj vlagajo v takšne programe, ki bi jih lahko podprli tudi s sredstvi EU. Ob napredovanju žensk na vodilne položaje v podjetjih bi jim bilo treba zagotoviti enako plačilo, kot ga prejemajo moški na enakovrednih položajih v skladu z načelom enakega plačila za enako delo, ki ga EESO v celoti podpira.

6.   Posebne ugotovitve – podjetništvo

6.1

Za spodbujanje podjetništva je treba v celoti izkoristiti potencial ustvarjalnosti žensk in njihove sposobnosti. Podjetnice so tudi pokazale, da so pri soočanju s krizo in zmedo močne in odporne (28).

6.2

Pandemija je močno prizadela tudi podjetnice, ki so morale nositi nesorazmeren delež obveznosti glede oskrbe, saj so bile razmere še slabše zaradi pomanjkanja storitev otroškega varstva in omejitev gibanja. Kljub temu so številne podjetnice novo poslovno okolje uporabile v svojo korist in navdihnile druge ljudi, zlasti ženske, da so se prav tako podali v podjetništvo in ustanovili nova podjetja, kar ima pozitivne učinke, kot sta ustvarjanje delovnih mest in blaginja.

6.3

V Evropi je stopnja podjetništva žensk med najnižjimi na svetu (5,7 % v primerjavi s svetovnim povprečjem, ki znaša 11 %). Ena od razlag je, da imajo ženske v evropskih državah več drugih možnosti zaposlitve v primerjavi z drugimi deli sveta. Kljub temu je bil najobičajnejši razlog za ustanovitev podjetja pomanjkanje delovnih mest, ženske pa so ga navajale pogosteje kot moški (29).

6.4

Osnovni pogoj za podjetništvo je dostop do financ, pri financiranju tako z zasebnimi kot z javnimi sredstvi pa je treba zagotoviti enak dostop. EESO poziva, naj se ocenijo merila ustreznih mehanizmov financiranja, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, ter spodbujajo naložbe v projekte za krepitev enakosti spolov, tudi v digitalno infrastrukturo in infrastrukturo za oskrbo.

6.5

Za ženske v Evropi je veliko bolj značilno, da imajo manj zaposlenih (do 5), če vodijo podjetje, ali da so samozaposlene. Podjetja pogosteje vodijo starejše ženske. Ženske imajo podjetništvo za privlačno možnost in so v povprečju visoko izobražene, vendar poročajo o slabem smislu za podjetništvo, ki se kaže pri iskanju novih poslovnih priložnosti, znanjih in spretnostih za zagon podjetja ter v strahu pred neuspehom (30).

6.6

Do tovrstnega mišljenja lahko poleg kulturnih razlogov privedejo tudi težave pri usklajevanju obveznosti, povezanih z delom in družino, zato se podjetnice morda držijo nekaterih sektorjev in nerade povečajo obseg poslovanja. Za spodbuditev ženskega podjetništva je treba ženske podpirati pri premagovanju takega mišljenja in omejevalnih dejavnikov (31). V skladu z agendo za boljše pravno urejanje – strategijo EU na najvišji ravni, namenjeno temu, da bi zakonodaja EU na splošno čim bolj uspešno in učinkovito izpolnila svoje cilje – se lahko dodatne spodbude zagotovijo z ukrepi, ki poenostavljajo upravne postopke in znižujejo stroške usklajevanja, pri tem pa ne zmanjšujejo ravni zaščite, ki jo ponuja ta zakonodaja (32).

7.   Posebne ugotovitve – ukrajinski begunci

7.1

Zaradi ruske invazije v Ukrajino je nastala humanitarna kriza, kakršne še ni bilo, vključno z več sto tisoč begunci, predvsem ženskami in otroki, ki so v iskanju azila prišli v države članice EU. Vse države članice si ob podpori civilne družbe po najboljših močeh prizadevajo, da bi begunce oskrbele in nastanile ter jih vključile na trge dela, vendar so s tem povezani številni izzivi, ki zahtevajo bolje usklajene rešitve (33).

7.2

Ker je večina beguncev žensk z otroki, je dostop do storitev socialnega varstva, jasli, vrtcev in šol največje ozko grlo, ki jim preprečuje vključevanje na trg dela. Poleg tega so glavni elementi vključevanja premagovanje jezikovnih ovir, priznavanje izobrazbe in kvalifikacij beguncev ter hitra prekvalifikacija in izpopolnjevanje. Med orodji, potrebnimi za obravnavo tega vprašanja, je zagotavljanje sredstev za delo na daljavo, kot so internetna povezljivost in naprave.

7.3

EESO poziva k bolj usklajenemu pristopu med državami članicami pri izvajanju Smernic politike v podporo vključevanju ukrajinskih beguncev v izobraževanje: razmisleki, ključna načela in prakse (34). Prav tako poziva Evropsko komisijo, naj aktivira vse možnosti financiranja, zlasti za države članice, ki so sprejele veliko število beguncev.

7.4

Ženske so v vojni in na begu pred konflikti bolj izpostavljene spolnemu izkoriščanju in spolni zlorabi. Posilstvo se v vojni pogosto uporablja kot orožje. Za ukrajinske begunke, zlasti žrtve posilstev, je ključnega pomena dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja, med drugim do kontracepcije, kontracepcije po spolnem odnosu, varnega splava in oskrbe v primeru psihološke travme. Ženske nikoli ne bi smele biti prisiljene v nadaljevanje neželene nosečnosti. Odsotnost teh storitev v državi članici nikoli ne bi smela biti razlog, da se jim prepreči odhod iz nevarne države. Vse države članice morajo zagotoviti dostop do teh storitev vsem begunkam. Na splošno je treba vsem beguncem proaktivno nuditi posttravmatsko oskrbo, saj v nasprotnem primeru to zelo pogosto vodi v poznejše konflikte in negativna čustva, ki za države predstavljajo veliko breme. Na tem področju so nujno potrebne hibridne ponudbe podpore z nizkim pragom, financiranje takih zagonskih podjetij pa je treba stalno podpirati.

7.5

Še eno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je cepilni status beguncev, zlasti otrok. EU ima dobro razvite programe cepljenja otrok, zato so izkoreninjene številne nevarne bolezni, kot so otroška paraliza, črne koze, nekatere vrste hepatitisa itd. Da bi ta dosežek ohranili, morajo države članice uporabiti svoje zdravstvene sisteme, pri tem postopku pa bodo v veliko pomoč smernice na ravni EU. Dodatni zapleti so povezani z dejstvom, da je dostop do socialnega varstva, npr. vrtca ali šole, v številnih državah članicah pogojen s cepilnim statusom, ki izkazuje polno cepljenje.

7.6

Pozneje bi morala biti obnova Ukrajine priložnost za krepitev enakosti spolov med Ukrajinci, med drugim z izgradnjo izobraževalne, zdravstvene, socialne in digitalne infrastrukture.

---

(1)  SOC/723 (še ni objavljeno v Uradnem listu), UL C 364, 28.10.2020, str. 77, UL C 240, 16.7.2019, str. 3, in UL C 228, 5.7.2019, str. 103.

(2)  Glej na primer člen 2 in člen 3(3) Pogodbe o Evropski Uniji, člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)  UL C 194, 12.5.2022, str. 19.

(4)  https://sweden.se/life/equality/gender-equality

(5)  UL C 220, 9.6.2021, str. 13.

(6)  Global Entrepreneurship Monitor.

(7)  Nadaljnji vidiki, povezani s spolom in staranjem, so obravnavani tudi v mnenju UL C 194, 12.5.2022, str. 19.

(8)  Evropski inštitut za enakost spolov.

(9)  Indeks razlik med spoloma.

(10)  UL C 341, 24.8.2021, str. 84.

(11)  Digitalno zagonsko podjetje UP’N’CHANGE (www.upnchange.com), ki so ga ustanovile ženske, je našlo načine za prenos poglobljenega strokovnega znanja na področju psihologije in kovčinga v preprosta digitalna orodja za pomoč ljudem pri razvoju osebnih, socialnih in ustvarjalnih veščin. Vizija UP’N’CHANGE je izkoristiti potencial posameznih zaposlenih in ekip s pomočjo digitalnih orodij, da bi organizacijam omogočili trajnostni uspeh. Pravi nabor znanj in spretnosti namreč omogoča učinkovito sodelovanje, ki prinaša inovacije, te pa zagotavljajo rast za vse.

(12)  Letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, 2020.

(13)  Prav tam.

(14)  Sindrom prevaranta, npr. ko nekdo dvomi v lastne sposobnosti, je lahko ovira pri prijavljanju na vodilne ali izpostavljene položaje. Zlasti zelo refleksivni ljudje, ki se v stresnih okoliščinah običajno umaknejo, imajo težave pri stikih z ljudmi, ki izražajo veliko samozavesti.

(15)  Evropski inštitut za enakost spolov, https://eige.europa.eu/publications/gender-equality-index-2020-report/progress-gender-equality-most-notable-company-boards.

(16)  Eurofound.

(17)  Sevilla in Smith, 2020.

(18)  UL C 220, 9.6.2021, str. 13.

(19)  UL C 129, 11.4.2018, str. 44.

(20)  Glej tudi UL C 318, 23.12.2009, str. 15, in UL C 341, 21.11.2013, str. 6.

(21)  Evropski inštitut za enakost spolov, Statistical brief: gender balance in corporate boards 2020 (Statistično poročilo: uravnotežena zastopanost spolov v upravnih odborih 2020).

(22)  Evropski inštitut za enakost spolov.

(23)  https://eige.europa.eu/news/countries-legislated-quotas-could-achieve-gender-balance-parliaments-2026-those-without-may-take-close-twenty-years

(24)  European Women on Boards, https://europeanwomenonboards.eu/wp-content/uploads/2021/01/EWoB-Gender-Diversity-Index-2020.pdf.

(25)  Različni viri, ki jih je zbrala finska gospodarska zbornica, https://naisjohtajat.fi/wp-content/uploads/sites/28/2019/01/women-directors-and-executives-report-2018.pdf.

(26)  UL C 133, 9.5.2013, str. 68.

(27)  Odličen primer so programi usposabljanja in podpore, ki jih ponuja WKÖ: https://www.wko.at/service/Women_in_Business.html.

(28)  Women's Entrepreneurship 2020/21: Thriving Through Crisis (Podjetništvo žensk 2020/21: uspeh med krizo). Global Entrepreneurship Research Association, London Business School, ISBN: 978-1-9160178-8-7.

(29)  Prav tam.

(30)  Global Entrepreneurship Monitor.

(31)  Glej tudi UL C 299, 4.10.2012, str. 24.

(32)  SME focus – Long- term strategy for the European industrial future (Osredotočenost na MSP – dolgoročna strategija za prihodnost evropske industrije), Tematski sektor za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, Generalni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta, avtor: Stephanus Johannes SMIT, PE 648.776 – april 2020.

(33)  Na podlagi predlogov iz mnenja UL C 242, 23.7.2015, str. 9.

(34)  https://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/resources/publications/policy-guidance-on-refugees.htm