EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52022AE0475

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za univerze (COM(2022) 16 final) – Predlog priporočila Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja (COM(2022) 17 final)

EESC 2022/00475

OJ C 290, 29.7.2022, p. 109–113 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

29.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 290/109


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za univerze

(COM(2022) 16 final)

Predlog priporočila Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja

(COM(2022) 17 final)

(2022/C 290/17)

Poročevalka:

Tatjana BABRAUSKIENĖ

Zaprosilo

Evropska komisija, 1. 3. 2022

Pravna podlaga

Člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

23. 3. 2022

Plenarno zasedanje št.

568

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

190/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja na pomen izjave Evropske komisije o tej pobudi: „Univerze morajo biti prostor svobode: govora, mišljenja, učenja in raziskovanja ter akademske svobode na splošno. Akademske svobode ni mogoče ločiti od institucionalne avtonomije niti od sodelovanja študentov in osebja pri upravljanju visokega šolstva“ (1). Evropsko komisijo, države članice in visokošolske institucije poziva, naj bo ta izjava vodilno načelo pri izvajanju pobude.

1.2

EESO je zadovoljen, da so države članice in visokošolske institucije v pobudi pozvane k tesnejšemu transnacionalnemu sodelovanju za izboljšanje znanj, spretnosti in kompetenc študentov, potrebnih zaradi dvojnega prehoda na trgu dela in v gospodarstvu, za ohranitev vrednot, identitete in demokracije EU ter za krepitev odpornosti evropske družbe in gospodarstva.

1.3

EESO želi opozoriti (2) na pomembno vlogo visokošolskih institucij pri izboljšanju pridobivanja zelenih znanj in spretnosti, povečanju odgovornosti do okolja ter pospešitvi trajnostnega razvoja, kar bi bilo treba prečno vključiti v učne cilje. Pozdravlja ukrepe, ki jih načrtuje Evropska komisija za pomoč državam članicam in visokošolskim institucijam pri razvijanju nacionalnih in celostnih institucionalnih pristopov k trajnostni, podnebni in okoljski pismenosti. EESO poudarja, da je to pomembno za redne študente, pa tudi za tiste, ki sodelujejo v programih visokošolskih institucij za vseživljenjsko učenje, in ne le za pridobivanje mikrokvalifikacij (3).

1.4

EESO poziva države članice in visokošolske institucije, naj pri pripravi strategij digitalizacije izboljšajo kakovost, pravičnost, enakost in socialno vključevanje v visokošolskem izobraževanju in raziskavah, vsem študentom zagotovijo enak dostop do digitalnega gradiva, spodbujajo varno uporabo digitalnih tehnologij, pri čemer morajo vedno dati prednost socialni interakciji pri poučevanju v živo, in spoštujejo intelektualne pravice akademikov. Evropsko komisijo poziva, naj pri oblikovanju programov izobraževanja in usposabljanja o digitalnih spretnostih v okviru programa Digitalna Evropa sodeluje s študenti in akademiki.

1.5

EESO opozarja na pomen uravnoteženih partnerstev med visokošolskimi institucijami in podjetji, da se pokrijejo potrebe študentov, družbe in trga dela po znanjih in spretnostih, študentom pa omogoči in razširi dostop do visokokakovostnih in plačanih vajeništev ter pripravništev v podjetjih in institucijah. Države članice in visokošolske institucije poziva, naj zagotovijo akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo, zlasti ko sodelujejo z neakademiskimi akterji pri pripravi učnih načrtov ter opredeljevanju znanj, spretnosti in zahtev, ki jih mora izpolniti akademsko osebje.

1.6

EESO poudarja, da morajo Evropska komisija in vse države članice zaščititi akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo kot temeljne vrednote, zapisane v sporočilu iz Rima. Pozdravlja pobudo o zavezništvih Evropske univerze v okviru programa Erasmus+, ki zajemajo prostovoljne dejavnosti visokošolskih institucij in ukrepe, ki jih te institucije izvajajo od spodaj navzgor, ter so pomembni za tesnejše sodelovanje pod demokratičnim vodstvom. EESO izraža zaskrbljenost, da so temeljne vrednote ogrožene, kadar Evropska komisija in Svet ta zavezništva institucionalizirajo. Zato države članice poziva, naj uvedejo pravni statut za skupne evropske diplome teh zavezništev ter poskrbijo za zunanje preverjanje kakovosti in akreditacijo skupnih transnacionalnih dejavnosti in programov izobraževanja, ki jih izvajajo zavezništva.

1.7

EESO izpostavlja ključni pomen raznolikosti visokošolskih institucij, ki lahko izpolnjujejo različne kulturne, izobraževalne, družbene in gospodarske potrebe. Poziva k priznanju enakovrednosti tako institucij, ki so vključene v zavezništva, kot tistih, ki niso, ter k spoštovanju svobode znanja. Pozdravlja določitev vodilnih načel za zaščito temeljnih akademskih vrednot, ki izhajajo iz sporočila iz Rima, ob vključevanju ustreznih socialnih partnerjev in zainteresiranih strani.

1.8

EESO obžaluje, da so visokošolske institucije premalo financirane (4), čeprav so se njihove potrebe med pandemijo povečale, in države članice poziva, naj povišajo javna sredstva zanje. Izraža zaskrbljenost zaradi vse večje privatizacije teh institucij ter zasebnih naložb v javno izobraževanje in raziskave, saj to lahko ogrozi akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo. Poudarja tudi, da bo ohranitev finančne podpore za zavezništva visokošolskih institucij zagotovila trajnostno javno financiranje vseh teh institucij na nacionalni ravni. EESO poziva države članice, naj evropski semester in sredstva EU, tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, Evropskega socialnega sklada+ ter programov Erasmus+ in Obzorje Evropa, izkoristijo za to, da visokošolskim institucijam pomagajo doseči njihove cilje.

1.9

EESO poziva Evropsko komisijo, naj spremlja naložbe v visokošolsko izobraževanje na ravni EU ter nacionalni in institucionalni ravni. V ta namen naj uporablja glavna politična orodja evropskega semestra ter mehanizma za okrevanje in odpornost. Komisijo poziva tudi, naj določi, da se lahko pregled stanja v evropskem visokošolskem sektorju in ugotovitve strokovne skupine za kakovostne naložbe v izobraževanje in usposabljanje uporabljajo zgolj za podporo.

1.10

EESO izraža zaskrbljenost zaradi ciljev in upravljanja pregleda stanja v evropskem visokošolskem sektorju, s katerim se bo vsako leto ocenjeval napredek pri uresničevanju ključnih prednostnih nalog te pobude v EU, ki so: vključevanje, vrednote, kakovost in ustreznost, mobilnost, zelene in digitalne spretnosti, zaposljivost, transnacionalno sodelovanje, prenos tehnologije in vrednotenje znanja. Evropsko komisijo poziva, naj pojasni funkcijo tega orodja pri spremljanju napredka držav članic in njegovo upravljanje v okviru procesa evropskega semestra ter naj točno navede, ali se bo to orodje uporabljalo tudi za spremljanje nacionalnih naložb v visokošolsko izobraževanje. Poziva tudi, naj se ohrani vloga držav članic in socialnih partnerjev v izobraževanju ter vloga zainteresiranih strani v tem procesu.

1.11

EESO pozdravlja ustanovitev evropske opazovalnice za visokošolski sektor, da se združijo najboljša trenutno razpoložljiva podatkovna orodja in zmogljivosti EU. Evropsko komisijo poziva, naj ohrani vlogo držav članic in socialnih partnerjev v izobraževanju ter vlogo zainteresiranih strani v tem procesu. Socialni partnerji so pomembni pri prehodu od izobraževanja k poklicnemu življenju, zastopanju interesov študentov na trgu dela in zmanjšanju števila mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Tako na ravni EU kot ravni držav članic so potrebna večja prizadevanja za sledenje študentom, ki prehajajo od izobraževanja k poklicnemu življenju.

1.12

EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj socialne partnerje v izobraževanju in organizacije civilne družbe aktivno vključijo v prihodnji razvoj pobud in ukrepov Komisije v sklopu te strategije, pa tudi v njeno izvajanje na nacionalni ravni. To je pomembno, da bodo študenti pridobili znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo, da bi bili lahko državljani demokracije in da bi med dvojnim prehodom imeli dostop do kakovostnih delovnih mest. Demokratično upravljanje in učinkovit socialni dialog sta ključna za izboljšanje blaginje študentov, večjo akademsko svobodo, več zaposlitev za nedoločen čas, boljše delovne pogoje zaposlenih in večjo institucionalno avtonomijo. EESO poziva Evropsko komisijo, naj socialne partnerje v izobraževanju in organizacije civilne družbe vključi v pripravo evropskih meril za pridobitev evropske diplome.

1.13

Države članice in visokošolske institucije spodbuja, naj učeče se, akademike in raziskovalce učinkoviteje vključijo v upravljanje politike visokošolskega izobraževanja ter institucionalne in transnacionalne strukture sodelovanja z učinkovitim sodelovalnim vodstvom, skupnim upravljanjem in socialnim dialogom. Tako bi zagotovili kakovostno in vključujoče visokošolsko izobraževanje in raziskave, učinkovito mobilnost študentov, osebja in raziskovalcev ter popolno raznolikost akademikov, raziskovalcev in strokovnega osebja (vključno z enakostjo spolov).

1.14

EESO poziva Evropsko komisijo, naj pri oblikovanju evropskega okvira za privlačne in trajnostne poklicne poti v visokošolskem izobraževanju poskrbi za socialni dialog s sindikati akademikov, izboljša njihove delovne pogoje, blaginjo in status ter podpre akademske poklicne poti na univerzah in zunaj njih. Stalno bi si bilo treba prizadevati za povečanje sodelovanja študentov pri odločanju in izboljšanje operativne zmogljivosti študentskih organizacij; temu bi lahko namenili sredstva Evropskega socialnega sklada plus.

1.15

EESO pozdravlja podporo osebju in študentom iz različnih okolij, kar zajema vzpostavitev evropskega okvira za raznolikost in vključevanje (sem sodijo tudi razlike med spoloma), podporo ogroženim raziskovalcem z vodilnimi smernicami za univerze, da se olajša njihovo vključevanje, ter pripravo nacionalnih in institucionalnih strategij vključevanja s poudarkom na beguncih in prosilcih za azil. EESO poziva k preglednemu in pravičnemu priznavanju kvalifikacij iz tretjih držav, vključno s kvalifikacijami beguncev, v okviru mreže centrov za priznavanje visokošolskih diplom. Evropsko komisijo, države članice in visokošolske institucije poziva, naj tovrstne strategije razvijejo skupaj s študenti in osebjem, zlasti tistimi, ki lahko prispevajo svoje izkušnje.

1.16

EESO pozdravlja nadaljnji razvoj pobude za evropsko študentsko izkaznico, da se zmanjša upravno breme pri upravljanju mobilnosti in izmenjav študentov in osebja, hkrati pa opozarja na pomen varnosti in varstva podatkov. Primerno mobilnost na ravni EU je mogoče doseči le, če se omeji upravno breme in olajšajo prenosi kreditnih točk med državami članicami.

1.17

EESO pozdravlja razširitev mobilnosti študentov in osebja na tretje države ter poudarja pomen fizične mobilnosti, varovanja zdravja in varnosti. Pozdravlja novo listino Erasmus za terciarno izobraževanje in novo študentsko listino Erasmus, ki vključujeta akademsko svobodo in integriteto ter spodbujata akademske razprave in izmenjavo dobre prakse o vrednotah in demokraciji v sklopu ukrepov Jean Monnet v okviru programa Erasmus, tudi v tretjih državah.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Potem ko je Svet EU (za izobraževanje) sprejel sklepe o pobudi o evropskih univerzah – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju, je Evropska komisija objavila dva dokumenta. Sporočilo o evropski strategiji za univerze določa ukrepe, ki jih mora Evropska komisija izvesti med letoma 2022 in 2024 na področju visokošolskega izobraževanja in raziskav, medtem ko predlog priporočila Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja, ki naj bi ga ministri držav članic, pristojni za izobraževanje, sprejeli na seji 4. in 5. aprila, vsebuje konkretna priporočila za države članice. Namen pobude je uresničiti novi cilj EU, da vsaj 45 % oseb, starih od 25 do 34 let, do leta 2030 pridobi terciarno izobraževanje (5).

2.2

Komisija namerava s to pobudo povečati sedanje število zavezništev Evropske univerze s 41 na 60, tako da bo do sredine leta 2024 več kot 500 univerz članic zavezništev. Za Erasmus+ bodo v obdobju 2021–2027 na voljo okvirni proračun v višini 1,1 milijarde EUR in več podpornih pobud.

2.3

Države članice so v priporočilih pozvane, naj visokošolskim institucijam omogočijo razvijanje in izvajanje inovativnih skupnih transnacionalnih izobraževalnih dejavnosti (v EU in zunaj nje), do leta 2024 pripravijo pravni status za zavezništva univerz, do leta 2024 olajšajo pridobitev skupne evropske diplome na nacionalni ravni, vključno s povezavo z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij, podprejo več mobilnosti za študente in osebje (tudi po spletu), zavezništvom Evropske univerze zagotovijo trajnostno finančno podporo ter spodbujajo in ščitijo akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO poudarja (6), da je treba poiskati „več povezav med evropskim visokošolskim prostorom in evropskim raziskovalnim prostorom, da bi izboljšali kakovost in vključenost visokošolskega izobraževanja in raziskav za vse študente, ne glede na njihovo starost ali socialno-ekonomsko ozadje. Pomemben poudarek pobude o mrežah evropskih univerz mora biti na izboljšanju kakovosti in priznavanju študija med univerzami. Čeprav je visokošolsko izobraževanje v nacionalni pristojnosti, se zdi, da so predlogi Komisije za evropsko diplomo, statut evropske univerze ter evropski sistem za priznavanje in zagotavljanje kakovosti korak k usklajenosti visokošolskega študija. EESO zato poziva, naj se o zamislih, na katerih temeljijo te pobude, in nadaljnjih ukrepih politike nadalje razpravlja z vladami, ustreznimi socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.“ EESO izraža zadovoljstvo, da so socialni partnerji in organizacije civilne družbe v javnih posvetovanjih lahko izrazili svoja stališča o tej pobudi.

3.2

Akademska svoboda in institucionalna avtonomija sta v nekaterih državah, ki so se pridružile bolonjskemu procesu (7), vse bolj ogroženi. Sporočilo iz Rima, ki ga je na ministrski konferenci, posvečeni temu procesu, sprejelo 49 ministrstev evropskega visokošolskega prostora, potrjuje zavezo ministrov, da bodo z okrepljenim političnim dialogom in sodelovanjem kot nujnim temeljem kakovostnega učenja, poučevanja, raziskav in demokratičnih družb spodbujali in ščitili naše skupne temeljne vrednote v celotnem evropskem visokošolskem prostoru. Zavezali so se tudi varstvu institucionalne avtonomije, akademske svobode in integritete, spodbujanju udeležbe študentov in osebja pri upravljanju visokošolskega izobraževanja ter prevzemanju javne odgovornosti visokošolskega izobraževanja in za to izobraževanje. V prilogi I k sporočilu iz Rima je akademska svoboda opredeljena kot nepogrešljiv vidik kakovostnega učenja, poučevanja in raziskav v visokošolskem izobraževanju ter nepogrešljiv vidik demokracije, ki temelji na institucionalni avtonomiji. Poudarjeno je tudi, da družbe ne morejo biti resnično demokratične, če ne spoštujejo akademske svobode in institucionalne avtonomije.

3.3

Pandemija COVID-19 je imela neprimerljiv vpliv na načine učenja, raziskovalne metode ter delovanje (na primer zaprtje univerzitetnih naselij in prehod na spletno učenje) in upravljanje univerz. Opozorila je tudi na pomen angažiranosti univerz v skupnostih. Približno polovica vseh študentov meni, da so se njihovi študijski rezultati s spletnim izobraževanjem poslabšali, njihova delovna obremenitev pa se je s prehodom na spletno poučevanje povečala. Mnogi študenti, ki so socialno in ekonomsko prikrajšani, še vedno težko dostopajo do digitalnih spretnosti, orodij za spletno komuniciranje in interneta. Poleg tega je pandemija negativno vplivala na psihično in čustveno počutje študentov (8).

3.4

Kriza zaradi COVID-19 je povzročila poslabšanje delovnih pogojev akademskega osebja, vključno z močnim povečanjem delovne obremenitve zaradi spletnega in kombiniranega učenja, ter izgube delovnih mest med zaposlenimi za določen čas in pomožnim osebjem. Ta razvoj je nesorazmerno močno vplival na specifične skupine, kot so ženske in etične manjšine, pandemija pa je prizadela tudi duševno zdravje in blaginjo osebja.

3.5

Akademsko osebje je ključnega pomena za kakovostno izobraževanje in raziskave na univerzah. Že pred pandemijo so se akademiki po vsej Evropi soočali z manjšo varnostjo zaposlitve kot posledico proračunskih omejitev, manjših možnosti zaposlovanja in vse večjega deleža začasnih delovnih mest, delovnih mest s krajšim delovnim časom in za določen čas ter delovnih mest, ki se financirajo od zunaj. Ustrezni delovni pogoji in plače pa so ključni za to, da akademiki lahko svoje študente uspešno pripravijo na dvojen prehod v družbi in gospodarstvu. Akademiki s pogodbami za določen čas imajo negotovo zaposlitev, zato težje poskrbijo za visokokakovostno učenje in raziskave (9). Pandemija COVID-19 je poslabšala poklicne možnosti podoktorskih raziskovalcev in škodljivo vpliva na njihovo blaginjo. Med raziskovalci so mlajši in ženske v večji nevarnosti, da se bodo znašli v negotovem položaju in občutili negativne posledice pandemije (10). Zavzemati se je treba za povečanje plačil za doktorske raziskave, prost dostop do literature in sodelovanje na mednarodnih konferencah.

3.6

Za zmanjšanje pomanjkanja strokovnega znanja in za to, da bi študenti visokošolskih institucij imeli dostop do trga dela, so ključnega pomena učinkovita partnerstva med temi institucijami in podjetji ter možnost študentov, da opravijo visokokakovostna in plačana pripravništva ter vajeništva v podjetjih. EESO poudarja, da bi morala biti „partnerstva med podjetji in visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami (…) koristna za obe strani brez zunanjega pritiska in uravnotežena, da bi zagotovili, da podjetja samostojno izvajajo raziskovalne in inovacijske dejavnosti, pa tudi samostojne cilje javnega visokošolskega izobraževanja in raziskav“ (11).

3.7

Pri lajšanju dostopa do visokošolskega izobraževanja bi bilo treba upoštevati dejstvo, da se je zaradi cen energije in dodatnih stroškov procesa izobraževanja (nastanitev, dostop do literature ipd.) povečal pritisk na šolnine. Dodatne stroške bi bilo mogoče subvencionirati s sredstvi EU, kar bi omejilo težave, povezane s posojili in drugimi načini financiranja univerzitetnega študija. Zagotoviti je treba sinergije med dinamiko tehnološkega napredka ter opremo, standardi in postopki v procesu izobraževanja, da bo prehod od izobraževanja k delovnemu življenju učinkovit.

V Bruslju, 23. marca 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG


(1)  Sporočilo Komisije o evropski strategiji za univerze, 2022.

(2)  UL C 56, 16.2.2021, str. 1.

(3)  UL C 56, 16.2.2021, str. 1.

(4)  EUA Public Funding Observatory Report 2019/20 (EUA – Poročilo opazovalnice za javno financiranje za obdobje 2019–2020).

(5)  Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030).

(6)  UL C 10, 11.1.2021, str. 40.

(7)  https://www.scholarsatrisk.org/academic-freedom-monitoring-project-index/?_gp=1

(8)  Evropska komisija: The impact of COVID-19 on higher education: a review of emerging evidence (Vpliv pandemije COVID-19 na visokošolsko izobraževanje: najnovejši dokazi), 2021.

(9)  ETUCE: Report to Rome Ministerial Meeting (poročilo za ministrsko srečanje v Rimu), 2020.

(10)  OECD: Reducing the precarity of academic research careers (Zmanjšanje negotovosti poklicne poti v akademskih raziskavah), 2021.

(11)  UL C 10, 11.1.2021, str. 40.


Top