EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021IP0463

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2021 o športni politiki EU: ocena in možne poti naprej (2021/2058(INI))

OJ C 224, 8.6.2022, p. 2–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

8.6.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 224/2


P9_TA(2021)0463

Športna politika EU: ocena in možne poti naprej

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2021 o športni politiki EU: ocena in možne poti naprej (2021/2058(INI))

(2022/C 224/01)

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 6 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določata pristojnosti in ukrepe Unije na področju športa, zlasti spodbujanje evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur ter njegove družbene in vzgojne vloge,

ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja ter zlasti vloge športa kot pomembnega dejavnika trajnostnega razvoja in njegovega prispevka k miru, spodbujanju strpnosti in spoštovanja, krepitvi vloge žensk in mladih, posameznikov in skupnosti ter ciljem na področju zdravja, izobraževanja in socialne vključenosti (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (2) ter zlasti njenega poglavja o športu,

ob upoštevanju Bele knjige Komisije z dne 11. julija 2007 o športu (COM(2007)0391),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2020 o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta Evropske unije za šport za obdobje 2017–2020 (COM(2020)0293) ter zlasti priporočil za prihodnost iz tega sporočila,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101);

ob upoštevanju smernic EU z dne 16. novembra 2012 z naslovom Dual Careers of Athletes – Recommended Policy Actions in Support of Dual Careers in High-Performance Sport (Dvojna poklicna pot športnikov – priporočeni ukrepi politike v podporo dvojni poklicni poti v vrhunskem športu),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu (4),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2015 o nedavnih razkritjih korupcije na visoki ravni pri FIFI (5),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o celovitem pristopu k športni politiki: dobro upravljanje, dostopnost in celovitost (6),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (7);

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2021 o vplivu COVID-19 na mlade in šport (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 s priporočili Komisiji o izzivih v digitalnem okolju za organizatorje športnih dogodkov (9),

ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. januar 2021–30. junij 2024) (10), zlasti njenih prednostnih področij,

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o boju proti korupciji v športu (11),

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o udeležbi invalidov v športu (12),

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o učinku pandemije covida-19 in okrevanju športnega sektorja (13),

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi vloge trenerjev z izboljšanjem možnosti za pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc (14),

ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o inovacijah v športu (15),

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 16. novembra 1989 proti dopingu v športu,

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 18. septembra 2014 o prirejanju izidov športnih tekmovanj,

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 3. julija 2016 o celostnem pristopu k varnosti in storitvah na nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih,

ob upoštevanju kodeksa športne etike Sveta Evrope, kakor je bil revidiran 16. maja 2001, in Evropske listine o športu Sveta Evrope, kakor je bila revidirana 13. oktobra 2021,

ob upoštevanju Mednarodne konvencije Unesca z dne 19. oktobra 2005 proti uporabi nedovoljenih snovi v športu,

ob upoštevanju svoje študije iz junija 2021 z naslovom EU sports policy: assessment and possible ways forward (Športna politika EU: ocena in možne poti naprej) (16),

ob upoštevanju končnega poročila podjetij Ecorys, KEA in organizacije Sport and Citizenship Generalnemu direktoratu Evropske komisije za izobraževanje in kulturo iz junija 2016 z naslovom Mapping and analysis of the specificity of sport (Pregled in analiza posebnosti v športu),

ob upoštevanju poročila podjetja Ecorys in inštituta SportsEconAustria Evropski komisiji iz leta 2020 z naslovom Mapping study on measuring the economic impact of COVID-19 on the sport sector in the EU (Primerjalna študija merjenja gospodarskega učinka covida-19 na športni sektor v EU),

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0318/2021),

A.

ker ima šport ključno vlogo v družbenem, kulturnem in izobraževalnem življenju evropskih državljanov ter spodbuja vrednote, kot so demokracija, spoštovanje, solidarnost, raznolikost in enakost;

B.

ker šport spodbuja vključevanje, zlasti ljudi z manj priložnostmi;

C.

ker mora biti šport vključujoč in odprt za vse, ne glede na starost, spol, invalidnost ali kulturno in socialno-ekonomsko ozadje;

D.

ker je šport rastoč gospodarski sektor, ki prispeva k rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU ter s tem k njeni blaginji;

E.

ker šport prispeva k boljšemu evropskemu povezovanju in položaju EU pri mednarodnem sodelovanju;

F.

ker ima covid-19 negativen gospodarski in socialni vpliv na športni sektor;

G.

ker bi si morala EU prizadevati za nadaljnji razvoj evropske razsežnosti športa ob upoštevanju njegove posebne narave in avtonomije;

H.

ker mora športna politika EU podpirati tako vrhunski kot množični šport, pa tudi različne oblike dejavnega preživljanja prostega časa;

I.

ker množični šport prispeva k razvoju spretnosti med mladimi in spodbuja državljansko udeležbo prek prostovoljstva;

J.

ker je za mlade športnike izziv uskladiti športno poklicno pot z usposabljanjem in izvajanjem poklica;

K.

ker šport pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje državljanov;

L.

ker je razvoj športne infrastrukture pomemben dejavnik za boljšo kakovost življenja in gospodarske priložnosti na oddaljenih in prikrajšanih območjih;

M.

ker je v športu vrsta izzivov, na primer vprašanja upravljanja, korupcija, vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem, uporaba nedovoljenih poživil, financiranje, digitalno piratstvo, modeli, ki temeljijo izključno na dobičku, kršitve človekovih pravic, diskriminacija in nasilje ter vprašanja okoljskih učinkov in trajnosti;

N.

ker so ženske pri športu še vedno premalo zastopane v vodstvenih organih in medijih;

O.

ker nezakonito prenašanje športnih dogodkov v živo ogroža finančno stabilnost poklicnih in množičnih športov, ki so odvisni od prihodkov iz pravic do športnega prenosa;

Večja prepoznavnost, sodelovanje in vključevanje športa v politike EU

1.

poziva EU, naj sprejme celovitejši pristop k športni politiki in si bolj prizadeva za njeno vključitev v druge politike EU;

2.

poudarja, da je treba izboljšati medinstitucionalno sodelovanje in sodelovanje z deležniki v športu;

3.

poziva Komisijo, naj vzpostavi redno strukturirano sodelovanje na visoki ravni z vsemi deležniki v športu in drugimi institucijami, da bi bila njena priporočila, kako ravnati z izzivi, s katerimi se spoprijema športni sektor, bolj ciljna in odgovorna;

4.

poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o prihodnosti športa, povezano s strateškimi cilji EU;

5.

poziva Komisijo, naj izboljša prepoznavnost športa in športni vidik na vseh področjih politike na ravni EU z vključitvijo športa v naziv resorja pristojnega komisarja;

6.

v zvezi s tem poziva tudi k imenovanju koordinatorja EU za šport, ki bi bil kontaktna točka Komisije za ta vprašanja in vidna referenčna točka;

7.

vztraja, da je treba bolje sodelovati s Parlamentom, da se ustvari okvir za redne politične razprave in ukrepanje v zvezi s športom, ter je potreben parlamentarni nadzor nad izvajanjem strateških ciljev in njegovo spremljanje;

8.

poudarja vlogo konference o prihodnosti Evrope v razpravah o nadaljnji športni politiki EU in vprašanjih, povezanih s športom, ter spodbuja vse deležnike na področju športa, naj pri tem dejavno sodelujejo;

9.

priznava nedavno sprejetje revidirane Evropske listine o športu v okviru Sveta Evrope, v kateri so poudarjene skupne značilnosti okvira za evropski šport in njegovo organizacijo, ter poziva institucije EU, naj si prizadevajo za doslednost, sodelovanje in solidarnost na ravni vse celine ter prevzamejo pobudo na področju športne politike;

10.

poziva Parlament, naj prevzame dejavnejšo vlogo v športni diplomaciji;

Okrepitev načel evropskega športnega modela

11.

priznava pomen evropskega športnega modela, ki temelji na vrednotah, prostovoljnih dejavnostih in solidarnosti ter se veseli njegovega nadaljnjega razvoja v interesu državljanov in deležnikov;

12.

priznava raznolikost pristopov v različnih športih in državah, hkrati pa meni, da je treba dodatno okrepiti in zaščititi skupne temelje evropskega športa, zlasti povezave med množičnim in elitnim športom;

13.

poziva k evropskemu športnemu modelu, ki bo priznaval, da je potrebna odločna zavezanost vključevanju načel solidarnosti, trajnosti, vključenosti, odprte konkurence, športnih dosežkov in pravičnosti ter v skladu s tem odločno nasprotuje ločenim tekmovanjem, ki ogrožajo ta načela in stabilnost celotnega športnega ekosistema; poudarja, da bi morali ta načela spodbujati vsi deležniki v športu in nacionalni organi;

14.

priznava, da imajo zveze pomembno vlogo pri upravljanju svojega športa, in spodbuja tesnejše usklajevanje in sodelovanje z organi in vsemi ustreznimi deležniki;

15.

priznava, da so športni klubi temelj evropskega športnega modela, ki vsakomur omogoča, da se ukvarja s športom na lokalni ravni, zlasti mladi, ne glede na njegovo kulturno ali socialno-ekonomsko ozadje;

16.

poudarja, da sta potrebni bolj ciljna in večja solidarnost in boljša finančna prerazporeditev ter izmenjava znanja, spretnosti in izkušenj, zlasti med poklicnim in množičnim športom; poziva športne zveze, naj uvedejo solidarnostni mehanizem, ki bo temeljil na pošteni in zavezujoči metodi, ki bo zagotavljala ustrezno financiranje ljubiteljske in množične ravni;

17.

poudarja, da sta potrebna trajna finančna stabilnost in dobro upravljanje športnih klubov, ter športne organizacije poziva, naj v ta namen uvedejo mehanizme, če teh še ni, in ustrezen sistem izvrševanja;

18.

meni, da nemški model lastništva klubov, ki temelji na pravilu 50+1, dobro služi nemškemu nogometu in bi lahko bil primer dobre prakse za države, ki želijo izboljšati svoje modele;

19.

poziva javne organe ter športne zveze in organizacije, naj pri vseh svojih ukrepih spoštujejo človekove pravice in demokratična načela, zlasti ko podeljujejo status gostitelja za velike športne prireditve in izbirajo sponzorje; vztraja, da velikih športnih prireditev načeloma ne bi smele več pripravljati države, v katerih so te temeljne pravice in vrednote večkrat kršili;

20.

poziva športne organizacije, naj spoštujejo uveljavljeno pogostost mednarodnih športnih tekmovanj, zlasti evropskih in svetovnih prvenstev, pri tem pa upoštevajo domača tekmovanja ter zdravje športnikov in igralcev;

Obnovitev dobrega upravljanja in integritete

21.

meni, da se je treba znova zavezati dobremu upravljanju, da bi na novo uravnotežili socialne in gospodarske elemente v športu ter zagotovili, da se spoštuje zastopanost deležnikov v organih odločanja;

22.

ugotavlja, da bi bilo treba osredotočenost poklicnega športa na komercialne interese uravnotežiti s prepotrebnimi družbenimi funkcijami; spodbuja ustrezne organizacije, naj obravnavajo to vprašanje, da bi bile še naprej za zgled, ko zagovarjajo ideale, na katerih temelji evropski šport;

23.

poziva mednarodne, evropske in nacionalne športne organizacije ter predstavniške organizacije deležnikov, naj izvajajo najvišje standarde upravljanja;

24.

priznava, da so športne organizacije in zveze veliko vložile v dosledno izvajanje načel dobrega upravljanja v športu, in poudarja, da mora Komisija pripraviti priporočila za smernice za organizacijo športa in njegovih upravljavskih organov v EU;

25.

poziva mednarodne, evropske in nacionalne vodstvene organe na področju športa, naj izvajajo ukrepe za raznolikost in vključevanje, zlasti za rešitev vprašanja majhnega števila žensk in etničnih manjšin na vodilnih položajih in v upravnih odborih;

26.

poziva vse organizacije deležnikov s področja športa, naj kot pogoj za sodelovanje v kolektivnih postopkih odločanja določijo ustrezne ravni zastopanosti in profesionalizacije;

27.

poziva institucije EU k spodbujanju in zaščiti temeljnih pravic športnikov, tudi z zastopanostjo športnikov pri odločanju, svobodo združevanja, kolektivnimi pogajanji in nediskriminacijo;

28.

poudarja, da morajo športni organi upoštevati, da je treba tako kot za telesno zdravje skrbeti tudi za duševno zdravje športnikov;

29.

poziva države članice, naj z ukrepi poskrbijo, da bodo imeli vsi poklicni športniki enak dostop do mehanizmov socialne zaščite in varstva dela;

30.

poziva države članice, športne vodstvene organe in klube, naj priznajo status navijačev v športu tako, da jih vključijo v organe upravljanja in odločanja;

31.

poziva Komisijo, naj dosedanje dosežke pri socialnem dialogu nadgradi in razširi njegovo področje uporabe na vse poklicne športe;

32.

pozdravlja reforme in ukrepe za izboljšanje preglednosti in odgovornosti na trgu prestopov igralcev v športu ter poziva k nadaljnjim prizadevanjem; ugotavlja, da so potrebni evropski okviri za izboljšanje sistemov prestopov igralcev, da bi izpolnili evropske standarde in cilje, zlasti v zvezi s trgom dela in finančnimi predpisi;

33.

priznava, da je treba urediti dejavnosti zastopnikov in priznava, da so nedavne reforme na trgu prestopov v nogometu korak v pravo smer, kar velja tudi za vzpostavitev klirinške hiše, zahteve glede licenc za zastopnike ter omejitve zastopniških provizij; poziva ustrezne športne organe, naj zagotovijo, da se bodo te reforme takoj izvajale, Komisijo pa, naj spremlja napredek pri tem;

34.

vztraja, da boj proti korupciji v športu, ki je pogosto povezana s pranjem denarja in kriminalom, zahteva nadnacionalno sodelovanje med vsemi deležniki in organi;

35.

poziva države članice in ustrezne organe, naj se odločno borijo proti zlorabam v sektorju iger na srečo, kar vključuje širjenje goljufivih spletnih mest in plenilske prakse, da bi mladoletnike in ranljive osebe zaščitili pred tveganji;

36.

poziva Svet in Komisijo, naj poskrbita, da podpis in ratifikacija Konvencije Sveta Evrope o prirejanju izidov športnih tekmovanj, ne bosta več zastajali;

37.

poudarja, da je treba izboljšati zmogljivosti za sprejetje strožjih preventivnih in protidopinških ukrepov v športu s skupno evropsko strategijo, ki bo vključevala tesno sodelovanje in izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona v vseh državah EU;

38.

poudarja, da so potrebne informacijske in izobraževalne kampanje, s katerimi bi preprečevali uporabo nedovoljenih poživil, vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem, korupcijo, nasilje, telesne in psihične zlorabe in druge zadeve, povezane z integriteto, s poudarkom na ljubiteljskem športu;

Zagotavljanje varnega, vključujočega in enakopravnega športa

39.

poziva Komisijo in države članice, naj vse ustrezne deležnike vključijo v zagotavljanje, da bosta športna politika in zakonodaja podpirali enakost spolov, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vsem oblikam nasilja in nadlegovanja, spolnim stereotipom, majhni prepoznavnosti in medijskemu poročanju ter razlikam v plačah, premijah in nagradah;

40.

poziva nacionalne športne zveze, naj si prizadevajo za izenačitev plačila premij za športnike in športnice po zgledu nogometnega združenja Irske (FAI);

41.

poziva Komisijo, naj prizna pomen in podpre socialno vključevanje oseb z manj priložnostmi, beguncev, etničnih manjšin in skupnosti LGBTQI+ v šport, ne da bi koga pozabili;

42.

poudarja, da je treba veliki družbeni pomen elitnega športa poudariti z ozaveščanjem o vprašanjih, s katerimi se v športu soočajo LGBTQI+ osebe;

43.

poziva športne in javne organe, naj učinkovito rešujejo diskriminacijo, nasilje in sovražni govor ter vsem športnikom, gledalcem in osebju na športnih prizoriščih in na spletu omogočijo varen in vključujoč šport;

44.

vztraja pri pristopu ničelne strpnosti do rasizma in nasilja pri športu ter poziva Komisijo, države članice in športne zveze, naj oblikujejo ukrepe za preprečevanje takšnih dogodkov ter sprejmejo učinkovite kazni in ukrepe v podporo žrtvam;

45.

poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za vključevanje oseb z intelektualno oviro in invalidov v športne dejavnosti in programe ter izboljšajo poročanje o tekmovanjih parašportnikov v medijih;

46.

poudarja, da je treba povečati sredstva in odpraviti vse ovire za invalide z izobraževalnimi kampanjami in kampanjami ozaveščanja, specializiranim usposabljanjem ustreznih akterjev in dostopno športno infrastrukturo, ki bo omogočala udeležbo na športnih dogodkih in sodelovanje pri športu;

47.

poziva države članice, naj svojim olimpijskim in paralimpijskim prvakom ponudijo enake finančne nagrade ter podprejo olimpijce in paralimpijce z nizkimi dohodki;

48.

opozarja na demografske izzive za EU, na primer staranje prebivalstva, zaradi česar bi bilo treba posebno pozornost nameniti spodbujanju aktivnega staranja s telesnimi dejavnostmi;

49.

poziva medije v državah članicah, naj bolje spremljajo širši krog športa, zlasti ženski in mladinski šport;

50.

poziva države članice, naj s posebnimi ukrepi omogočijo otrokom iz socialno prikrajšanih okolij, da se bodo lahko vključevali v športne panoge, za katere je oprema draga in se plačujejo visoki prispevki, kot so zimski športi;

51.

poziva institucije EU, države članice in športne organizacije, naj dajo prednost politikam, ki varujejo otroke pred diskriminacijo, nadlegovanjem in vsemi oblikami zlorab, ozaveščajo ter omogočajo dostop do pravnih instrumentov, vštevši pravno pomoč in pravočasno zaščito;

52.

pozdravlja študijo Komisije iz leta 2019 z naslovom Varovanje otrok v športu in poziva Komisijo, naj nadaljuje delo na tem področju, tudi z rednim zbiranjem in posodabljanjem podatkov;

53.

vztraja, da je treba mlade športnike iz držav v razvoju zaščititi pred goljufijo in trgovino z ljudmi, da bi jim morali v Evropi dodeliti ustrezen pravni status ter bi morali prejemati podporo pri ocenjevanju in spremljanju njihovih pogodb;

54.

poziva države članice in športne zveze, naj mladim in športnikom nudijo usposabljanje iz prve pomoči;

Spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja skupaj s priložnostmi za izobraževanje in razvoj

55.

poziva države članice in javne organe, naj predvsem v oddaljenih regijah in zapostavljenih območjih razvijejo športno infrastrukturo in povečajo količino telesne vzgoje, tudi z dnevnimi telesnimi dejavnostmi, aktivnimi odmori in obšolskimi telesnimi dejavnostmi v šolah, obenem pa spremenijo miselnost glede priznavanja pomena športa kot šolskega predmeta;

56.

poudarja potrebo po celostnemu pristopu k aktivnim mestom, s katerim se bodo spodbujale telesne dejavnosti v vsakdanjem življenju evropskih državljanov, tudi na delovnem mestu, ter povečala in razvijala aktivna in trajnostna mobilnost in prevozna sredstva;

57.

pozdravlja pobude in kampanje, s katerimi se spodbujajo telesne dejavnosti, kot so evropski teden športa, #BeActive in HealthyLifestyle4All, ter spodbuja Komisijo, naj države članice o teh dogodkih bolje obvešča, kar velja zlasti za šole; poudarja, da je treba njihov doseg, učinkovitost in učinek redno ocenjevati;

58.

poziva k izvajanju in promoviranju smernic EU o dvojni poklicni poti športnikov v vseh državah članicah in k njihovi razširitvi na vse športno osebje, ki se ukvarja s strukturiranim športom, in k posebnim pobudam za preusposabljanje;

59.

ponovno poziva Komisijo, države članice, športne zveze in klube, naj spodbujajo možnosti dvojne poklicne poti za športnike, in poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi čezmejne mobilnosti športnikov v naslednji program Erasmus+;

60.

ponovno opozarja, da je treba pripraviti strategijo, s katero bi podprli nekdanje športnike in jim omogočili primeren dostop do delovnih mest, usposabljanja ali prekvalifikacije;

61.

poudarja vlogo trenerjev, športnega osebja, učiteljev in mladinskih delavcev pri razvoju spretnosti in izobraževanju otrok in mladih ter poudarja, da je ustrezno usposabljanje ključno za spodbujanje športnega udejstvovanja in zagotavljanje varnega okolja za vse;

62.

pozdravlja vključitev mobilnosti športnega osebja v program Erasmus+ za obdobje 2021–2027, ter poziva Komisijo, nacionalne agencije in športne zveze, naj ozaveščajo o tej novi priložnosti;

63.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo skupne standarde na ravni EU, da bi zagotovili, da imajo vsi trenerji ustrezno znanje in spretnosti za usposabljanje otrok in mladih;

64.

poziva Komisijo, naj vzpostavi mrežo ambasadorjev za šport, da bi izkoristili vpliv priznanih športnih vzornikov za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega načina življenja;

65.

priznava, da je prispevek prostovoljcev na področju športa k družbi dragocen, ter poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem v skladu s programom znanj in spretnosti EU ter na podlagi evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) in evropskega sistema kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje (ECVET), da se bodo priznale tudi kvalifikacije, ki so jih pridobili prostovoljci, vključno s trenerji, ki delajo kot prostovoljci;

Pomoč za uspešno okrevanje športnega sektorja

66.

vztraja, da so potrebni podporni in ciljni finančni mehanizmi za ponovno oživitev športnega sektorja in vseh športnih panog po pandemiji covida-19, tudi prek nacionalnih podpornih skladov, mehanizma za okrevanje in odpornost ter strukturnih skladov;

67.

pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice šport vključile v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost;

68.

poziva Komisijo, naj podatke o naložbah in reformah, povezanih s športom, vključi v poročilo o pregledu izvajanja instrumenta za okrevanje in odpornost, ki bo Parlamentu in Svetu predloženo leta 2022;

69.

pozdravlja povečanje sredstev za šport v okviru sedanjega programa Erasmus+ in podpira nadaljnje sinergije med skladi in programi, kot sta EU za zdravje in LIFE; poudarja, da je treba za boljšo uporabo teh orodij v podporo okrevanju v športu odpraviti vse ovire v postopku prijave na nacionalni ravni;

70.

obžaluje, da šport v uredbi o programu EU za zdravje ni izrecno omenjen;

71.

poziva institucije EU, naj v novem obdobju finančnega načrtovanja znatno povečajo delež proračunskih sredstev, ki je v okviru programa Erasmus+ namenjen za množični šport;

72.

poudarja, da je treba ciljno povečati financiranje športa tudi zunaj programa Erasmus+, pri tem pa poudariti njegovo socialno razsežnost, ki jo ima zlasti množični šport;

73.

opozarja na pomen pripravljalnih ukrepov in pilotnih projektov na področju športa, ki zagotavljajo dodatno financiranje množičnega športa in dajejo obetavne rezultate;

74.

poziva Komisijo, naj poveča število sprejetih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov na področju športa;

75.

poudarja, da je treba podpreti športni turizem, s katerim je tudi mogoče spodbuditi okrevanje in odpornost športnega sektorja po pandemiji covida-19;

76.

opozarja, da je pomembno zaščititi tradicionalne športne panoge in jih spodbujati z ustreznim financiranjem v okviru evropske kulturne dediščine in regionalne identitete;

77.

poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj priznajo, da imajo šport in telesne dejavnosti velik pomen na področjih, kot so mestna prenova, turizem in teritorialna kohezija, ter spodbujajo k ustreznim naložbam, ki spadajo k kohezijski politiki EU, zlasti iz Evropskega socialnega sklada plus in Evropskega sklada za regionalni razvoj ter mehanizma za okrevanje in odpornost;

78.

poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo sredstev REACT-EU za projekte, povezane s športno infrastrukturo, če so trajnostni, prispevajo k dolgoročnemu okrevanju gospodarstva in podpirajo turizem;

79.

opozarja Komisijo in organe upravljanja na pomembno vlogo majhnih športnih klubov in združenj ter poudarja pomanjkanje človeških in materialnih virov, ki so jim na voljo za dostop do evropskih sredstev in ciljno usmerjene podpore;

80.

poziva države članice, naj razmislijo o uporabi najnižje možne stopnje DDV za športni sektor, s čimer bi olajšala dostop do športnih storitev po pandemiji covida-19;

81.

poziva Komisijo, naj skupaj z vsemi ustreznimi deležniki, tudi civilno družbo, socialnimi partnerji ter javnimi organi oblikuje metodologijo za opredelitev meril za merjenje in spremljanje socialnega učinka projektov, povezanih s športom, in naj redno posodablja in predstavlja podatke o njegovem socialnem učinku;

82.

poziva Komisijo in države članice, naj redno posodabljajo in predstavljajo podatke o gospodarskem učinku športa;

Podpora pri prehodu na trajnostno in inovativno prihodnost

83.

je seznanjen s prizadevanji klubov in zvez za zagotavljanje okoljske trajnosti; poziva institucije EU, države članice in športne zveze, naj še naprej podpirajo in spodbujajo razvoj športa in prirejanje okoljsko ambicioznih športnih dogodkov;

84.

vztraja, da je treba šport uskladiti z načeli evropskega zelenega dogovora ter da mora prispevati k okoljskemu izobraževanju in spreminjanju vedenja;

85.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo zeleni prehod v športnem sektorju, zlasti pri gradnji, širitvi in obnovi športne infrastrukture, vključno z zimskimi športnimi objekti;

86.

poudarja pomen športa in telesnih dejavnosti v novem evropskem Bauhausu in priznava potencial razvoja aktivnih prostorov in spodbujanje trajnostne športne infrastrukture; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo imeli v pobudi prednost projekti, povezani s športom, zlasti v javnih prostorih;

87.

poziva Komisijo in države članice, naj določijo harmonizirana minimalna merila dostopnosti, merila trajnosti in varnostne standarde za športno infrastrukturo, vključno z merili za preprečevanje vseh oblik nadlegovanja, in naj podprejo vključenost in mobilnost športnikov in športnih delavcev;

88.

poziva, naj se posebna pozornost nameni delovnim pogojem gradbenih delavcev, ki sodelujejo pri gradnji športne infrastrukture;

89.

poudarja pomen inovacij in medsektorskega sodelovanja v športu, zlasti razvoja digitalnih orodij za povečanje udeležbe v telesnih dejavnostih, s posebnim poudarkom na mladih;

90.

poudarja, da bi bilo treba zaradi pandemije covida-19 poiskati nove načine prirejanja športnih dogodkov z uporabo digitalnih tehnologij, ki so na voljo;

91.

poziva Komisijo in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, naj oblikujeta skupnost znanja in inovacij na področju športa, da bi spodbudili inovacije, odpornost in čezmejno sodelovanje;

92.

poziva institucije EU, naj začnejo razpravo o prihodnosti in možnostih e-športa ter zberejo podatke, da bi ocenile ta sektor in predstavile študijo o njegovem socialnem in gospodarskem učinku;

93.

poziva Komisijo, naj takoj začne reševati vse večji problem nezakonitega prenosa športnih dogodkov;

o

o o

94.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter evropskim, mednarodnim in nacionalnim športnim zvezam in organizacijam.

(1)  Resolucija z naslovom Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015, A/RES/70/1.

(2)  UL L 189, 28.5.2021, str. 1.

(3)  UL C 239 E, 20.8.2013, str. 46.

(4)  UL C 36, 29.1.2016, str. 137.

(5)  UL C 407, 4.11.2016, str. 81.

(6)  UL C 252, 18.7.2018, str. 2.

(7)  UL C 385, 22.9.2021, str. 2.

(8)  Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0045.

(9)  Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0236.

(10)  UL C 419, 4.12.2020, str. 1.

(11)  UL C 416, 11.12.2019, str. 3.

(12)  UL C 192, 7.6.2019, str. 18.

(13)  UL C 214 I, 29.6.2020, str. 1.

(14)  UL C 196, 11.6.2020, str. 1.

(15)  UL C 212, 4.6.2021, str. 2.

(16)  Mittag, J., in Naul, R. (2021), EU sports policy: assessment and possible ways forward, Evropski parlament, raziskava za Odbor za kulturo in izobraževanje, Tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko, Bruselj.


Top