EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021IP0453

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (2021/2007(INI))

OJ C 205, 20.5.2022, p. 26–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

20.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/26


P9_TA(2021)0453

Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (2021/2007(INI))

(2022/C 205/03)

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 o evropski strategiji za zdravila (COM(2020)0761),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke (COM(2020)0066),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. novembra 2020 o čim boljšem izkoriščanju inovacijskega potenciala EU – akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (COM(2020)0760),

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti člena 17(2),

ob upoštevanju Sporazuma o Enotnem sodišču za patente (1),

ob upoštevanju sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz leta 1995 (sporazum TRIPS),

ob upoštevanju ženevskega akta lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, ki je začel veljati 26. februarja 2020 (2),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (3),

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/933 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (4),

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (5),

ob upoštevanju Direktive 2004/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (6),

ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (7),

ob upoštevanju Direktive 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (8),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (9),

ob upoštevanju poročila Komisije o preiskavi farmacevtskega sektorja iz leta 2009,

ob upoštevanju skupnega poročila na ravni podjetij Evropskega patentnega urada in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino o analizi pravic intelektualne lastnine in uspešnosti podjetij v Evropski uniji iz februarja 2021,

ob upoštevanju ocene zakonodaje EU o varstvu modelov, ki jo je izvedla Komisija,

ob upoštevanju sklepov Sveta o določanju prednostnih nalog EU za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu za Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala 2022–2025,

ob upoštevanju poglobljene analize standardnih patentov in interneta stvari iz januarja 2019, ki jo je naročil Evropski parlament,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o napredku v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence (11),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o izzivih v digitalnem okolju za organizatorje športnih dogodkov (12),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2015 o možnosti razširitve zaščite geografskih označb Evropske unije na nekmetijske proizvode (13),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (14),

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0284/2021),

A.

ker sta uravnotežena zaščita in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine zelo pomembna za evropsko gospodarstvo, pa tudi za okrevanje in odpornost EU, zlasti na pandemijo covida-19;

B.

ker je pandemija covida-19 pokazala, kako pomembna je politika zaščite intelektualne lastnine, saj je pokazala potrebo po učinkovitih ukrepih za odpravo pomanjkanja cepiv proti covidu-19, ogrozila preživetje in povzročila življenjsko pomembno izgubo prihodkov za delavce v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

C.

ker je gospodarska kriza leta 2008 bistveno manj vplivala na naložbe v neopredmetena sredstva, kar kaže na potencial sredstev intelektualne lastnine za ustvarjanje gospodarske stabilnosti in rasti ter pozitivno povezavo med lastništvom pravic intelektualne lastnine ter kakovostjo in stabilnostjo zaposlovanja; ker študije kažejo, da podjetja, ki uporabljajo pravice intelektualne lastnine, rastejo hitreje, so odpornejša na upad gospodarske rasti, povečujejo vrednost družb in izboljšujejo svoj položaj na enotnem trgu; ker ta dejstva kažejo tudi na pomen spodbujanja in podpiranja malih in srednjih podjetij pri zaščiti in lastništvu pravic intelektualne lastnine;

D.

ker se je število registracij intelektualne lastnine v prvih mesecih leta 2021 v primerjavi z istim obdobjem leta 2020 rahlo povečalo; ker bi lahko trajnostno in digitalno okrevanje gospodarstva po covidu-19 temeljilo na pravicah intelektualne lastnine; ker je med sedanjo pandemijo covida-19 sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih (RAPEX) zabeležil zaskrbljujoče novo rekordno število opozoril;

E.

ker se nenehno povečuje število registracij intelektualne lastnine, notranji trg pa zaradi razlik v nacionalni zakonodaji ostaja razdrobljen; ker so za evropske patente še vedno potrebni vzporedni nacionalni postopki potrjevanja in reševanja sporov; ker ostajajo vrzeli predvsem pri uveljavljanju, kar lahko ovira napredek podjetij, zlasti mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij (MSP), omeji dostop potrošnikov do inovativnih in varnih proizvodov ter prepreči reševanje socialnih izzivov z inovacijami;

F.

ker so na znanju temelječe panoge vir rasti in blaginje; ker je bilo med letoma 2012 in 2016 v njih ustvarjenih skoraj 30 % vseh delovnih mest in skoraj 45 % vse gospodarske dejavnosti (BDP) v EU, kot kaže poročilo Evropskega patentnega urada in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino o stanju v gospodarstvu za leto 2019 (15); ker gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, predstavljajo 93 % vsega izvoza blaga EU v druge dele sveta;

G.

ker so intelektualne pravice v skladu s členom 17 Listine temeljna pravica;

H.

ker sta razvoj in napredek na znanju temelječih industrijskih panog v veliki meri odvisna od pravil, ki urejajo pravice intelektualne lastnine, in zlasti od zagotavljanja učinkovite zaščite z učinkovito zakonodajo o patentih, blagovnih znamkah, modelih, avtorskih in sorodnih pravicah, geografskih označbah in varstvu rastlinskih sort, pa tudi z ustrezno in usklajeno uporabo pravil o varovanju poslovnih skrivnosti;

I.

ker sistemi intelektualne lastnine prispevajo k razvoju novih zdravil, spodbude za intelektualno lastnino pa so pomembne za zagotavljanje učinkovitega dostopa do cenovno dostopnih zdravil; ker morajo biti nova zdravila v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, mednarodnim javnim pravom in zahtevami javnega zdravja;

J.

ker so evropski inovatorji vodilni na področju zelenih tehnologij, saj imajo velik delež zelenih patentov in zanesljivih portfeljev intelektualne lastnine na področju tehnologij, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, zajemanje in shranjevanje ogljika ter obdelava vode in odpadkov;

K.

ker je treba spodbujati valorizacijo in uporabo raziskav in razvoja v Evropi, kot je razvidno iz dejstva, da je na področju umetne inteligence le manjšina prijaviteljev patentov po vsem svetu Evropejcev, čeprav je velik delež kakovostnih publikacij o umetni inteligenci iz Evrope;

Splošno

1.

podpira Komisijo pri uresničevanju ciljev akcijskega načrta za intelektualno lastnino iz novembra 2020, saj je močna, uravnotežena in zanesljiva zaščita pravic intelektualne lastnine na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, ki omogoča donosnost naložb, še posebej pomembna za gospodarsko in socialno okrevanje po covidu-19 in drugih svetovnih krizah ter za dolgoročno odpornost nanje, tako da se bo EU lahko odzivala na krize na prožen način in v skladu z načeli Uredbe (EU) 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (16), ter zagotavlja pravno varnost in skladnost z evropsko zakonodajo, pa tudi omogoča oblikovanje digitalnega in svetovno konkurenčnega trajnostnega gospodarstva v Evropi, kjer bodo inovacije tudi prispevale k skupni blaginji družbe;

2.

priznava, da varstvo pravic intelektualne lastnine spodbuja ustvarjalno, inventivno in inovativno dejavnost, torej koristi največjemu številu ljudi; ugotavlja, da ta dejavnost omogoča izumiteljem, inovatorjem in avtorjem, da dobijo plačilo za svoja ustvarjalna prizadevanja; poziva Komisijo, naj še naprej podpira zmožnost evropskih podjetij za inovacije na podlagi celovite ureditve intelektualne lastnine, da bi še naprej učinkovito zaščitili njihove naložbe v raziskave in razvoj, zagotovili poštene donose s podeljevanjem licenc, še naprej razvijali odprte tehnološke standarde, ki podpirajo konkurenco in izbiro ter zagotavljajo sodelovanje te panoge EU pri razvoju ključnih tehnologij na svetovni ravni;

MSP in zaščita intelektualne lastnine

3.

poudarja, da pravice intelektualne lastnine zelo koristijo malim in srednjim podjetjem (MSP) ter mikropodjetjem; poudarja, da gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, ponujajo kakovostnejša delovna mesta z boljšimi delovnimi pogoji in višjim plačilom; ugotavlja, da MSP, ki imajo v lasti pravice intelektualne lastnine, ustvarjajo do 68 % višje prihodke na zaposlenega in izplačujejo plače, ki so 20 % višje kot MSP, ki jih nimajo; je zato zaskrbljen, da imajo številna MSP težave pri opredeljevanju svoje strategije intelektualne lastnine in upravljanju svojih pravic intelektualne lastnine; zato pozdravlja bone za intelektualno lastnino, pregled pravic intelektualne lastnine (IP Scan) ter druge pobude Komisije in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, da bi podprli enostavne postopke registracije in nizke upravne pristojbine za mikropodjetja in MSP ter jim pomagali kar najbolje izkoristiti svojo intelektualno lastnino; poziva Komisijo, Evropski patentni urad in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, naj razmislijo o razširitvi teh pobud na vse vrste sredstev intelektualne lastnine in opredelijo nadaljnje ukrepe za spodbujanje koristi registracije pravic intelektualne lastnine za razvoj dejavnosti MSP;

4.

je prepričan, da je podpora za MSP, vključno s finančnimi in nefinančnimi ukrepi, pravi način za opremljanje MSP z boljšim znanjem in za izboljšanje njihovega dostopa do pravic intelektualne lastnine ter da so finančni instrumenti Unije v tem okviru izjemno pomembni; zato poziva Komisijo in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, naj v okviru okrevanja gospodarstva še naprej izvajata podporne ukrepe za upravljanje intelektualne lastnine, namenjene MSP in mikropodjetjem, vključno z dostopom do informacij ter povezanih storitev in svetovanja o intelektualni lastnini po načelu „vse na enem mestu“; poudarja, da bo ta podpora sprožila in spodbudila vse nacionalne in regionalne pobude članov mreže Evropske unije za intelektualno lastnino;

5.

je zaskrbljen, ker kljub temu, da so neopredmetena sredstva med najdragocenejšimi sredstvi, je le nekaj evropskih MSP seznanjenih s tem in imajo koristi od svoje intelektualne lastnine, ko poskušajo pridobiti finančna sredstva; zato pozdravlja napovedani evropski informacijski center za intelektualno lastnino kot enega od številnih ukrepov, ki bodo zagotovili, da bo Evropa še naprej izkoriščala vrednost znanja, ki ga naša podjetja stalno ustvarjajo, razvijajo in si izmenjujejo, ter da bodo opremljena s potrebnimi orodji in informacijami ter dejavneje upravljala ta sredstva; poudarja, da uporabni modeli zagotavljajo hitro in poceni zaščito za tehnične izume ter so zelo privlačni za MSP; zato spodbuja države članice, ki tega orodja še ne ponujajo, naj ga vzpostavijo, in poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti uvedbe zaščite uporabnih modelov na ravni EU, ki trenutno ni na voljo;

Sveženj o enotnem patentu

6.

poudarja, da je cilj svežnja o enotnem patentu, ki vključuje evropski patent z enotnim učinkom (enotni patent) in Enotno sodišče za patente, povečati učinkovitost patentnega varstva ter zagotoviti razumljivo reševanje sporov po vsej Evropi, in sicer z izogibanjem vzporednim postopkom v državah članicah in nižjimi stroški z zmanjšanjem pravdnih stroškov ter z večjo dostopnostjo in učinkovitostjo, s čimer bi se povečala pravna varnost; zato poziva sodelujoče države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej ratificirajo Protokol o začasni uporabi Sporazuma o enotnem sodišču za patente ali kako drugače razglasijo, da so zavezane protokolu o začasni uporabi, da bi se sveženj o enotnem patentu začel hitro izvajati;

7.

poudarja, da je enotni patent dodatna možnost vzporedno z nacionalnimi patenti, in spodbuja države članice, ki še niso vključene v okrepljeno sodelovanje za uvedbo enotnega patentnega varstva in/ali še niso pristopile k sporazumu o enotnem patentnem sodišču, naj nadaljujejo proces, ki bo privedel do popolne udeležbe; opozarja, da bodo imela inovativna MSP koristi od usklajenega evropskega patentnega sistema, in poudarja, da sta Sporazum o Enotnem sodišču za patente in poslovnik sodišča skrbno uravnotežena rešitev, ki odraža temeljna načela Unije o sorazmernosti, prožnosti, pravičnosti in enakopravnosti; je seznanjen z znižanjem pristojbin in povračilom pristojbin za MSP na podlagi poslovnika Enotnega sodišča za patente;

8.

pozdravlja sistem „vse na enem mestu“ za alternativno reševanje sporov, ki bo vzpostavljen v skladu s členom 35 Sporazuma o Enotnem sodišču za patente in ki ne posega v sedanje nacionalne sisteme, tako da pravica strank do sodnega varstva ne bo ogrožena; poziva države članice, naj omogočijo hitro vzpostavitev centra za arbitražo in mediacijo za patente, in poziva Komisijo, naj oceni, ali bi center srednje- ali dolgoročno lahko obravnaval vse spore v zvezi z intelektualno lastnino; pozdravlja prizadevanja držav članic, da bi našle ustrezne rešitve za spopadanje s posledicami Brexita;

Dodatni varstveni certifikati

9.

poudarja, da ima sistem dodatnega varstvenega certifikata v EU sicer velik praktični pomen, vendar je njegovo izvajanje v državah članicah razdrobljeno; poziva Komisijo, naj izda smernice za države članice in odpravi to razdrobljenost, tudi z zakonodajnimi predlogi, ki bodo temeljili na izčrpni oceni učinka;

10.

priznava, da sveženj o enotnem patentu ne določa enotnega naslova za dodatne varstvene certifikate, in poziva države članice, naj podprejo določitev takega naslova kot smiselno razširitev enotnega patentnega varstva;

11.

poziva Komisijo, naj zaradi neobstoja enotnega naslova za dodatne varstvene certifikate zagotovi skladnost med prihodnjim enotnim patentnim sistemom in sedanjim sistemom dodatnega varstvenega certifikata v EU s pojasnilom, da lahko nacionalni patentni uradi izdajo nacionalne dodatne varstvene certifikate na podlagi enotnega patenta;

12.

pozdravlja dejstvo, da želi Komisija oceniti potencialni učinek predloga za enotne dodatne varstvene certifikate; ugotavlja, da bi se lahko enotni naslov za dodatne varstvene certifikate z odložilnim pogojem glede na uradno odločitev na nacionalni ravni uvedel še pred uveljavitvijo enotnega patenta, zato predlaga, da se razmisli o podaljšanju mandata Evropskemu patentnemu uradu, da bi se lahko prijave za dodatne varstvene certifikate obravnavale na podlagi enotnih pravil;

13.

poudarja, da neučinkovitost postopkov za podeljevanje dodatnih varstvenih certifikatov ovira inovatorje in proizvajalce na škodo enakopravnega dostopa pacientov do zdravljenja in da so enaki konkurenčni pogoji za izdelovalce generičnih in podobnih bioloških zdravil v Uniji bistvenega pomena; zato poudarja, da je treba učinkovito obravnavati zlorabe deljenih patentnih prijav in patentnih povezav; opozarja, da bi morale inovacije zadovoljiti najnujnejše potrebe družbe in da bi bilo treba v zvezi s tem spodbujati pravočasno dobavo zdravil, vključno z generičnimi in podobnimi biološkimi zdravili, pa tudi cenovno dostopnost in hitro razpoložljivost; poudarja, da se lahko morebitna revizija tako imenovane Bolarjeve izjeme, ki omogoča preskušanje patentiranih izdelkov, da bi se podprle vloge za pridobitev dovoljenja za promet z generičnimi in podobnimi biološkimi zdravili, ne da bi se to obravnavalo kot kršitev patentnih pravic ali dodatnih varstvenih certifikatov za zdravila, ter učinkovit in takojšen vstop na trg po izteku patentnih pravic in dodatnih varstvenih certifikatov, izvede šele po celoviti oceni učinka;

14.

poudarja, da imajo javne naložbe v raziskave in razvoj pomembno vlogo, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo rezultati javno financiranih raziskav in razvoja popolnoma pregledni, da bi pogoji za patentiranje in licenciranje zagotavljali donosnost javnih naložb v smislu povečanega javnega zdravja;

Standardni patenti

15.

priznava, da so informacije o obstoju, obsegu in ustreznosti standardnih patentov pomembne za poštena pogajanja o licenciranju, ki potencialnemu uporabniku standardov omogočajo, da določi raven svoje izpostavljenosti standardnim patentom in morebitnim dajateljem licence; ugotavlja, da čeprav v večini primerov potekajo pogajanja v dobri veri med voljnimi strankami, so standardni patenti pogosto predmet sporov; predlaga, naj Komisija preuči možne spodbude za pogajanja, s katerimi bi se izognili pravdanju in s tem spremljajočim pravdnim stroškom in zmanjšali druge s tem povezane težave;

16.

poudarja, da se za številne patentne prijave, ki se v organizacijah za standardizacijo med postopkom določanja standardov razglasijo za bistvene, nazadnje lahko izkaže, da morda niso bistvene za standard, ko je dokončno sprejet ali podeljen, ter da bi ustrezen mehanizem nadzora povečal preglednost in pravno varnost; v zvezi s tem pozdravlja pilotno študijo za oceno bistvenosti standardnih patentov (17);

17.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ustreznimi akterji nadalje preuči zahteve za neodvisen, nevtralen in pregleden sistem preverjanja bistvenosti, ki ga bodo opravile tretje osebe, tako da opredeli potrebo po virih, kot so tehnologije v vzponu, na primer umetna inteligenca, in/ali strokovno znanje, ki ga prispeva Evropski patentni urad, oceni njihov vpliv in opredeli vlogo, ki bi jo lahko imeli v tem okviru, ter naj izkoristi znanje, pridobljeno kot prispevek za zakonodajno pobudo o standardnih patentih, predvideno za začetek leta 2022;

18.

priznava pomen uravnoteženega sistema izdajanja dovoljenj za standardne patente in vztraja, da so zato pomembna ustaljena, učinkovita in pravična pravila; poudarja, da so pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji nejasni pravni izrazi, ki vključujejo pravno negotovost, in poziva Komisijo, naj spremlja razvoj te panoge in zagotovi večjo jasnost različnih vidikov teh pogojev in sodne prakse, tudi z imenovanjem observatorija (strokovnega centra) v ta namen; opozarja na prejšnji poziv Parlamenta, naj Komisija objavi letna poročila, ki dokazujejo dejanske primere neskladnosti s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji in tako imenovane „patent hold-ups“ in „patent hold-outs“ (oviranje patenta ter ignoriranje patenta);

19.

poudarja pomen večje preglednosti podatkovnih zbirk organizacije za razvoj standardov in poziva organizacije za razvoj standardov, naj posodobijo svoj sistem za prijavo in podatkovne zbirke; v zvezi s tem poudarja člen 9(1)(c) Uredbe (EU) št. 1257/2012 (18), ki določa, da je naloga Evropskega patentnega urada prejemati in registrirati zaveze v zvezi z licenciranjem, ki jih je imetnik enotnega patenta prevzel v mednarodnih organih za standardizacijo; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja ravnanje podjetij iz tretjih držav v mednarodnih organih za standardizacijo, ki skupaj z nedavnimi odločitvami tujih sodišč postavljajo evropska podjetja v veliko slabši položaj, saj ogrožajo konkurenčnost evropskega trga;

20.

opozarja na pomen preglednosti in potrebo po proaktivnem zagotavljanju potrebnih informacij vnaprej pri podeljevanju licenc za standardne patente pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji na način, ki bo zagotovil pošten izid pogajanj v dobri veri med stranmi; poudarja, da vprašanje, ali lahko imetnik standardnih patentov izbere raven licenc v dobavni verigi ali mora imeti katero koli podjetje v vrednostni verigi dostop do licence, še ni pojasnjeno, zato poziva Komisijo, naj sodeluje z ustreznimi deležniki, da bi našla pristop k temu vprašanju in ga obravnavala;

21.

poudarja pomen obstoječih prostovoljnih pobud, ki jih vodi panoga sama, za olajšanje licenciranja standardnih patentov za internet stvari, kot so združenja za licenciranje, ki združujejo veliko večino evropskih in mednarodnih razvijalcev celične tehnologije;

Geografske označbe

22.

opozarja, da EU kot geografske označbe ščiti približno 3 300 proizvodov in da se je letna vrednost vseh teh proizvodov povečala na več kot 75 milijard EUR, zato pozdravlja pobude in ukrepe za okrepitev, posodobitev, racionalizacijo in boljše izvrševanje sistema geografskih označb za kmetijske proizvode, hrano, vino in žgane pijače, da bi bil bolj natančen in učinkovit, saj geografske označbe prispevajo k ustvarjanju in zaščiti kakovostnih delovnih mest, spodbujanju socialne, okoljske in gospodarske trajnosti na podeželskih območjih ter k spodbujanju evropske kulturne raznolikosti;

23.

meni, da bi se morale prihodnje razprave osredotočiti na vprašanje prevelikega upravnega bremena za proizvajalce v zvezi z registracijo, spremembami in upravljanjem specifikacij proizvodov z geografsko označbo ali zajamčenih tradicionalnih posebnosti; opozarja, da so bili postopki za spremembo specifikacij za proizvode z geografsko označbo poenostavljeni in so v okviru revizije reforme skupne kmetijske politike postali učinkovitejši za vinske in agroživilske proizvode ter da bi bilo treba ta pristop v prihodnosti okrepiti;

24.

opozarja, da naj bi semena, shranjena na kmetijah, v nekaterih afriških državah predstavljala več kot 80 % vseh potreb kmetov po semenih; poziva EU, naj podpre režime pravic intelektualne lastnine, ki spodbujajo razvoj lokalno prilagojenih sort semen in semen, shranjenih na kmetijah, v skladu z določbami Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo ter členom 19 deklaracije OZN o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželskih območjih;

25.

meni, da je bistveno, da se pravice intelektualne lastnine varujejo tako, da se spodbujajo raziskave in inovacije, zlasti da bi se uvedle odpornejše kmetijske sorte za lažje spopadanje s podnebnimi spremembami, dosegel trajnosten in kmetijsko-ekološki model kmetovanja, ki bo varoval naravne vire in spoštoval potencialen nezaščiten reproduktivni in heterogeni material v organskem sektorju; poudarja, da je varstvo žlahtniteljskih pravic bistvenega pomena in zahteva zanesljiv in izvršljiv sistem varstva v EU, zato poudarja pomembno vlogo sistemov žlahtniteljskih pravic v Skupnosti in Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin; poudarja, da morajo pravice intelektualne lastnine prispevati tudi k prehranski varnosti ter odpornosti in konkurenčnosti agroživilskega modela EU;

26.

poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za večjo preglednost v zvezi s statusom biološkega materiala in možnostjo njegovega patentiranja; opozarja, da bi morali imeti žlahtnitelji ustrezen dostop do informacij o biološkem materialu, ki ga bodo uporabljali v postopku žlahtnjenja rastlin; poudarja, da bi morala Komisija uvesti nove načine učinkovitega posvetovanja in izmenjave informacij; nasprotuje kakršnemukoli patentiranju živih živali;

27.

meni, da je priznavanje geografskih označb za nekmetijske proizvode pomembno za prednostne naloge programov EU, ki se razvijajo, vključno s tistimi iz industrijske strategije, s pomočjo razvoja kratkih dobavnih verig in zelenega dogovora s spodbujanjem lokalno izdelanih proizvodov z večjo sledljivostjo in preglednostjo izvora uporabljenih proizvodov in proizvodnih procesov;

28.

podpira pobudo Komisije, da se na podlagi temeljite ocene učinka vzpostavi učinkovita in pregledna zaščita geografskih označb EU sui generis za nekmetijske proizvode, ki bodo opredeljevale proizvod kot proizvod s poreklom z ozemlja države članice ali regije ali kraja na tem ozemlju, kadar se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda pripisujejo predvsem njegovemu geografskemu poreklu, da bi se med drugim uskladili z ženevskim aktom lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah EU, katerega podpisnica je EU in ki vključuje možnost zaščite geografskih označb tako za kmetijske kot tudi za nekmetijske proizvode; pričakuje, da bo Komisija čim prej, najpozneje pa do konca leta 2021, predlagala zakonodajo v zvezi s tem;

29.

poudarja, da bi moral biti cilj uvedbe sistema EU sui generis za geografske označbe za nekmetijske proizvode koristiti potrošnikom, in sicer z olajšanjem poznavanja označb pristnosti proizvodov, imeti pozitiven gospodarski vpliv na mikropodjetja ter MSP s spodbujanjem konkurenčnosti ter na splošno vplivati na zaposlovanje, razvoj in turizem na podeželskih in manj razvitih območjih, kar bi lahko zlasti pripomoglo k okrevanju EU po krizi zaradi pandemije covida-19; meni, da bi takšna zaščita sui generis za nekmetijske geografske označbe olajšala tudi dostop do trgov tretjih držav prek trgovinskih sporazumov EU; vendar meni, da mora sistem predvideti ustrezne zaščitne ukrepe, vključno z učinkovitimi in preglednimi mehanizmi za uporabo in nasprotovanje;

30.

ugotavlja, da sedanja zaščita blagovnih znamk EU proizvajalcem ne omogoča certificiranja povezave med kakovostjo in geografskim poreklom ter da so nekatere države članice že vzpostavile nacionalne sisteme zaščite sui generis za geografske označbe za nekmetijske proizvode zaradi pomanjkanja usklajenega sistema zaščite, kar povzroča razdrobljenost na trgu in pravno negotovost ter škodi proizvajalcem; meni, da bi usklajeno varstvo na ravni Unije ustvarilo potrebno pravno varnost za vse akterje in preprečevalo kršitve pravic intelektualne lastnine za proizvode in obrtniške izdelke, da bi lahko EU bolje zaščitila svoje interese na mednarodni ravni;

31.

predlaga, da se Uradu Evropske unije za intelektualne pravice dodeli odgovornost za vzpostavitev registra za nekmetijske geografske označbe, da bi zagotovili enoten pregled in zaščito teh pravic po vsej Uniji;

Pregled zakonodaje EU o varstvu modelov

32.

poudarja, da je bil sedanji sistem varstva modelov na ravni EU vzpostavljen pred 20 leti in bi ga bilo treba pregledati; zato pozdravlja pripravljenost Komisije za posodobitev zakonodaje Unije o varstvu modelov, da bi bilo mogoče bolje podpreti prehod na digitalno, trajnostno in zeleno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj po eni strani posodobi postopek registracije, da se omogoči preprosta in manj obremenjujoča zaščita novih oblik oblikovanja, kot so grafični uporabniški vmesniki, virtualni in animirani modeli, pisave in ikone ter tiste oblike, ki bodo postale pomembne zaradi novega razvoja in tehnologije, po drugi strani pa naj dodatno uskladi postopke prijave in razveljavitve v državah članicah;

33.

ugotavlja, da je zaščita modelov za dele, ki se uporabljajo za popravilo kompleksnih izdelkov, le delno usklajena; poudarja, da so nekatere države članice v svojo zakonodajo že vključile izjemo nadomestnih delov ali klavzulo o popravilih, ki omogoča, da se sestavni deli kompleksnih proizvodov proizvajajo in prodajajo brez kršitve pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da to ustvarja razdrobljenost na notranjem trgu in pravno negotovost; zato poziva Komisijo, naj v svoj prihodnji predlog vključi klavzulo o popravilih, s katero se bo podprl prehod na bolj trajnostno in okolju prijaznejše gospodarstvo ter preprečilo izkrivljanje konkurence;

34.

meni, da bi moral biti sistem EU za zaščito modelov usklajen s sistemom blagovne znamke EU, da bi lahko imetniki modelov preprečili vstop blaga, ki krši model, na carinsko območje EU, saj so pravice, povezane z blagovnimi znamkami, izvršljive proti blagu, ki je v tranzitu prek EU in krši te pravice, medtem ko pravice, povezane z modelom, niso; poziva Komisijo, naj pri pregledu zakonodaje o modelih odpravi to vrzel in lastnikom znamk omogoči, da ustavijo ponaredke modelov, ki so v tranzitu prek ozemlja EU;

35.

je prepričan, da bi moralo biti varstvo modelov enotno na vsem enotnem trgu, in predlaga Komisiji, naj razmisli o uskladitvi direktive o modelih in uredbe o modelih Skupnosti, da se zagotovi večja pravna varnost;

Boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine

36.

poudarja, da ima lahko ponarejeno blago, zlasti ponarejena zdravila ter ponarejena osebna varovalna oprema in ponarejene maske v okviru pandemije covida-19, resne posledice za zdravje državljanov EU in lahko povzroči resno škodo za javno zdravje; trdi, da čeprav je namen dejavnosti nadzora trga zaščititi splošne javne interese, ponarejeni izdelki pa se nanašajo na varstvo zasebnih pravic intelektualne lastnine, obstaja tesna povezava med ponarejenimi izdelki ter tveganji za zdravje in varnost potrošnikov;

37.

poudarja, da je bilo leta 2016 do 6,8 % uvoza EU oziroma uvoz v vrednosti 121 milijard EUR ponarejeno blago in da je njegova razpoložljivost na enotnem trgu povzročila izgube neposredne prodaje v vrednosti 50 milijard EUR in neposredno izgubo približno 416 000 delovnih mest v obdobju 2013–2017 (19); poudarja, da kršitve pravic intelektualne lastnine pomenijo nizko stopnjo tveganja tako odkritja kot sankcij, tudi če se odkrijejo; poziva države članice, naj skupaj s Komisijo, carinskimi organi, Agencijo EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Interpolom in organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj uskladijo strategije ter oblikujejo učinkovite in odvračilne sankcije, zlasti za omejitev količine nevarnih proizvodov, ki so na voljo javnosti, ter za boj proti ponarejanju in piratstvu, zlasti če sta povezana z organiziranim kriminalom;

38.

obžaluje, da se internet zelo uporablja za distribucijo ponarejenih izdelkov ter vsebin in storitev, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, kar ima znatne negativne posledice za predelovalno industrijo EU ter ustvarjalni, kulturni in športni sektor; pozdravlja predlog Komisije za akt o digitalnih storitvah; opozarja, da bi načelo poznavanja poslovnih strank in sistem zaupanja vrednega prijavitelja bistveno prispevala k boju proti ponarejanju ter da bi umetna inteligenca in blokovne verige lahko imeli pomembno vlogo pri spopadanju s ponarejanjem in piratskim blagom, ki je na voljo na spletu, ter pri boljšemu uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v vsej dobavni verigi; zato podpira uporabo novih tehnologij za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine in pozdravlja na dokazih temelječe publikacije, ki jih je v zvezi s tem pripravil Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine;

39.

priznava velik potencial tehnologij blokovnih verig za registracijo in varstvo pravic intelektualne lastnine; poudarja, da lahko sistemi blokovnih verig pomagajo zaščititi dobavno verigo s sledljivostjo, zagotavljanjem varnosti in zaščito pred nevarnostmi ponarejanja na vseh ravneh dobavne verige; zlasti v zvezi z registracijo pravic intelektualne lastnine ugotavlja, da morajo uradi za intelektualno lastnino sprejeti tehnične standarde za svoje rešitve v zvezi z blokovnimi verigami, da bi omogočili interoperabilnost; poudarja, da umetna inteligenca in sorodne tehnologije, ki se uporabljajo za postopek registracije za podeljevanje pravic intelektualne lastnine, ne morejo nadomestiti človeškega pregleda, ki se izvaja za vsak primer posebej, da se zagotovita kakovost in pravičnost odločitev;

40.

opozarja na povezavo med kriminalom na področju intelektualne lastnine ter organiziranim mednarodnim kriminalom in hudimi oblikami mednarodnega kriminala; zato pozdravlja odločitev Sveta, da se kršitve pravic intelektualne lastnine ponovno uvrstijo na seznam prednostnih nalog EU na področju boja proti kriminalu v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala za naslednji cikel 2022–2025, in poziva Komisijo, naj jih ohrani na tem seznamu in okrepi čezmejno sodelovanje med nacionalnimi organi, Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, Europolom, Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF);

41.

pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija pripraviti zbirko orodij EU za boj proti ponarejanju, da bi izboljšala sodelovanje med imetniki pravic, javnimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na nacionalni ravni in ravni EU ter posredniki, in sicer z dodatno pojasnitvijo vlog in odgovornosti, da bi olajšala učinkovito izmenjavo informacij in podatkov med ključnimi akterji, spodbujala uporabo novih orodij in se spopadala z dejavnostmi ponarejanja; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za spremljanje namernih kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi kadar se kršitve uporabljajo v slabi veri kot namerna trgovinska strategija, ter naj si prizadeva za večji nadzor in čezmejno sodelovanje med carinskimi agencijami v okviru boja proti uvozu ponarejenih izdelkov; poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju podobnega nabora orodij EU za boj proti drugim kršitvam pravic intelektualne lastnine;

42.

poudarja, da bi bilo treba tudi v šolah dolgoročno izobraževati o intelektualni lastnini, ponarejanju in piratstvu, da bi spremenili trend pripravljenosti za uporabo blaga in storitev, ki kršijo pravice intelektualne lastnine; zato poziva države članice, naj sodelujejo z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino pri izvajanju kampanj ozaveščanja, tudi na področju 3D-tiskanja; opozarja, da lahko tehnologija 3D-tiskanja sproži določene pravne pomisleke v zvezi z vsemi področji prava intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice, patenti, modeli, tridimenzionalne blagovne znamke in geografske označbe;

43.

poziva Komisijo, naj še naprej varuje pravice intelektualne lastnine in spodbuja njihovo uveljavljanje v državah, ki niso članice EU, tudi s povečanjem financiranja ciljno usmerjenih programov EU za tehnično sodelovanje in krepitev zmogljivosti, kot so trije ključni programi sodelovanja na področju intelektualne lastnine s Kitajsko, jugovzhodno Azijo in Latinsko Ameriko, ki sedaj potekajo, ter skupno partnerstvo z afriško celino za spodbujanje boljšega ustvarjanja in upravljanja intelektualne lastnine ter s podpiranjem režimov intelektualne lastnine, ki spodbujajo lokalni razvoj kmetijstva; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj na podlagi izkušenj EU pomaga oblikovalcem politik in izvršilnim organom ter jim zagotovi znanje in smernice za izboljšanje zmogljivosti za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine ter spodbuja izvedljive rešitve, ki bi lahko znatno zmanjšale stroške in poenostavile postopke za pridobitev, ohranjanje in uveljavljanje varstva pravic intelektualne lastnine, ter naj imetnikom pravic posreduje informacije o spremembah v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine in dobavi ponarejenega blaga;

Novi izzivi pri oblikovanju politike na področju intelektualne lastnine

44.

poudarja, da je varstvo intelektualne lastnine, povezano s tehnologijami umetne inteligence, pomembno in bi ga bilo treba ustrezno upoštevati ter da so kljub temu, da veljavna pravila o patentnem varstvu računalniško izvedenih izumov morda zajemajo tehnologije umetne inteligence, potrebna jasna merila za varstvo izumov, ustvarjenih s pomočjo tehnologij umetne inteligence; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropskim patentnim uradom in Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino zagotovi pravno varnost na tem področju in pozorno spremlja to vprašanje na mednarodni ravni v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino;

45.

spodbuja države članice, naj nemudoma in na način, ki bo odražal dogovor sozakonodajalcev o izboljšanju varstva, ki ga zagotavlja direktiva o avtorskih pravicah, prenesejo določbe te direktive in dovolijo izjeme, kot sta dostop do spletnega izobraževanja in digitalizirana kulturna dediščina; poziva Komisijo, naj spremlja pogodbe s klavzulami o odkupu, da bi zagotovila pravično plačilo ustvarjalcem na podlagi avtorskih pravic; poudarja, da lahko neusklajenost pravil o avtorstvu in lastništvu avtorskih pravic povzroči različne nacionalne rešitve za dela, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence;

46.

poudarja, da kljub visoki stopnji harmonizacije pravic intelektualne lastnine v Evropi še vedno ni učinkovitega čezmejnega uveljavljanja teh pravic v EU;

47.

pozdravlja napoved Komisije, da bo pregledala direktivo o bazah podatkov, da bi olajšala dostop do podatkov in njihovo uporabo ter hkrati zaščitila legitimne interese; poudarja, da nepotrebne prepreke še vedno ovirajo raziskave in da je treba nadalje oblikovati zanesljive podatkovne prostore, da bi raziskovalcem omogočili iskanje znanstvenih rešitev, tudi ob izjemnih časovnih omejitvah; v zvezi s tem poudarja vlogo omejitev in izjem pri izključnih pravicah;

48.

obžaluje, da študija Komisije iz leta 2016 o patentnih trolih v Evropi (20) ni dala jasnega odgovora na vprašanje, ali poslovni modeli nekaterih patentnih trolov, ki vključujejo pridobivanje patentov od tretjih oseb, da bi ustvarili prihodek z njihovim uveljavljanjem zoper domnevne kršitelje z zlorabo asimetrij v pravdnih postopkih, izkoriščajo vrzeli v obstoječi zakonodaji in zato pomenijo težavo, ki bi jo bilo treba rešiti; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja to vprašanje in izvede ustrezno poglobljeno študijo;

49.

pozdravlja prizadevanja vseh držav članic, da bi zagotovile, da sodišča pri obravnavanju začasnih odredb upoštevajo načelo sorazmernosti;

50.

ugotavlja, da je varstvo pravic intelektualne lastnine ključno za spodbujanje raziskav in ustvarjanje inovativnih proizvodov in procesov, vključno z novimi zdravili, vendar je prepričan, da so za boj proti svetovnim zdravstvenim krizam, reševanje težav z dostopnostjo nekaterih medicinskih proizvodov in omogočanje ukrepov v javnem interesu, ki rešujejo življenja, pomembni prostovoljno združevanje patentov, prisilne licence in prilagodljivost, opredeljeni s sporazumom TRIPS Svetovne trgovinske organizacije; zato poziva Komisijo, naj analizira in prouči možnosti za zagotovitev učinkovitosti in boljšega usklajevanja prisilnega licenciranja v EU, pri čemer naj upošteva primere, v katerih je bilo uporabljeno v Uniji, razloge za njegovo uporabo, pogoje, pod katerimi je bilo odobreno, njegove posledice za gospodarstvo in to, ali je doseglo želeni učinek;

51.

poudarja, da je pravičnejša distribucija cepiv po vsem svetu bistvenega pomena za učinkovit boj proti širjenju covida-19 in njegovih mutacij ter poudarja, da je treba podpreti globalni dostop do cepiv proti covidu-19; ugotavlja, da je nedostopnost cenovno ugodnih cepiv še vedno velik izziv v državah v razvoju; zato podpira Komisijo in države članice pri njihovih prizadevanjih, da bi tretje države pripravile do tega, da odpravijo obstoječe prepovedi izvoza in povečajo donacije cepiv; poziva Komisijo in države članice, naj si še bolj prizadevajo za prenos tehnologije in prostovoljno licenciranje pravic intelektualne lastnine, da bi povečali dostop do zdravstvenih proizvodov, vezanih na covid-19, po vsem svetu ter tako rešili težavo svetovnih proizvodnih omejitev in pomanjkanja ter tako prispevali k zdravljenju endemičnih ali pandemičnih nalezljivih bolezni svetovnega prebivalstva;

52.

poudarja, da za najmanj razvite države že velja oprostitev, odobrena do 1. januarja 2033, v zvezi z izvajanjem določb sporazuma TRIPS o farmacevtskih izdelkih; zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju s STO izpolni svojo obljubo, da se bo na ravni STO udeležila dejavnih in konstruktivnih pogajanj, ki bodo temeljila na besedilih, da bi spodbudila in podprla povečanje proizvodnih zmogljivosti za cepiva v državah v razvoju ter spodbudila prostovoljno in hitro združevanje pravic intelektualne lastnine, ter naj začne dialog o obstoječih ovirah za prostovoljno licenciranje in o tem, kako jih odpraviti;

53.

predlaga vzpostavitev koordinatorja za intelektualno lastnino na evropski ravni, da bi se zagotovil celostni in usklajen pristop k politiki EU na področju intelektualne lastnine ter okrepilo sodelovanje med različnimi nacionalnimi organi za intelektualno lastnino, generalnimi direktorati Komisije in drugimi organi, pristojnimi za pravice intelektualne lastnine, kot so Evropski patentni urad, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino in drugi ustrezni subjekti; koordinator za intelektualno lastnino bi lahko še naprej spodbujal boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine na najvišji politični ravni in po potrebi prevzel druge dolžnosti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

54.

zagovarja zamisel, da je treba spodbujati boljše upravljanje intelektualne lastnine v raziskovalni in inovacijski skupnosti, da bi uresničili odlične evropske raziskave v obliki inovacij, ki bi koristile državljanom in podjetjem; v zvezi s tem poudarja, da je treba javno financirano intelektualno lastnino uporabljati pošteno in učinkovito ter da bi bilo treba rezultate, dosežene s sredstvi EU, uporabiti za izboljšanje gospodarstva EU za vse;

55.

opozarja, da gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, ustvarjajo večino trgovinskih dejavnosti EU ter da je ključnega pomena tudi varovanje in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah; pozdravlja zavezo Komisije, da si bo prizadevala za močno zaščito intelektualne lastnine v prihodnjih sporazumih o prosti trgovini; prosi Komisijo, naj pozove k obravnavi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v STO in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino;

56.

opozarja, da je eden od glavnih izzivov za države v razvoju vzpon v svetovni vrednostni verigi prek gospodarske diverzifikacije, za kar so potrebna poštena pravila svetovne trgovine, ki spodbujajo razvoj;

57.

spodbuja države v razvoju, naj okrepijo regionalne vrednostne verige ter medregionalno trgovino in naložbe v zdravje in z njim povezana področja, zlasti s skupnimi prizadevanji v zvezi z raziskavami in razvojem na področju medicinskih raziskav ter regionalnim združevanjem virov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz opozorila Global Trade Alert z dne 21. marca 2020 izhaja, da je 54 vlad od začetka navedenega leta uvedlo omejevanje izvoza ključne medicinske opreme; poudarja, da bi bilo treba regionalne trgovinske pakte uporabiti za preprečevanje prepovedi izvoza bistvenih proizvodov v času svetovnega in regionalnega pomanjkanja, kot je v primeru sedanje krize zaradi pandemije;

o

o o

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  UL C 175, 20.6.2013, str. 1.

(2)  UL L 271, 24.10.2019.

(3)  UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(4)  UL L 153, 11.6.2019, str. 1.

(5)  UL L 130, 17.5.2019, str. 92.

(6)  UL L 136, 30.4.2004, str. 34.

(7)  UL L 157, 30.4.2004, str. 45.

(8)  UL L 289, 28.10.1998, str. 28.

(9)  UL L 3, 5.1.2002, str. 1.

(10)  UL C 407, 4.11.2016, str. 25.

(11)  UL C 404, 6.10.2021, str. 129.

(12)  Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0236.

(13)  UL C 349, 17.10.2017, str. 2.

(14)  UL C 371, 15.9.2021, str. 102

(15)  Evropski patentni urad in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, IPR-intensive industries and economic performances in the EU: Industry-level analysis report (Gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, in gospodarska uspešnost v EU: poročilo o stanju v gospodarstvu), tretja izdaja, september 2019.

(16)  UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(17)  Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, Pilot study for Essentiality Assessment of Standard Essential Patents (Pilotna študija za oceno bistvenosti standardnih patentov), 2020.

(18)  Uredba (EU) št. 1257/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (UL L 361, 31.12.2012, str. 1).

(19)  Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Status Report on IPR infringement: average annual figures (Poročilo o stanju na področju kršitev: povprečne letne količine), 2013–2017.

(20)  Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, Patent Assertion Entities in Europe: Their impact on innovation and knowledge transfer in ICT markets (Patentni troli v Evropi: njihov vpliv na inovacije in prenos znanja na trgih IKT), 2016.


Top