Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52021IP0008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2021 o zagotavljanju uspešne politične zapuščine za evropsko leto kulturne dediščine (2019/2194(INI))

OJ C 456, 10.11.2021, p. 24–33 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

10.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 456/24

P9_TA(2021)0008

Zagotavljanje uspešne politične zapuščine za evropsko leto kulturne dediščine

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2021 o zagotavljanju uspešne politične zapuščine za evropsko leto kulturne dediščine (2019/2194(INI))

(2021/C 456/03)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki navaja, da se podpisnice navdihujejo „iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope“ in želijo „poglobiti solidarnost med svojimi narodi ob spoštovanju njihove zgodovine, kulture in tradicij“, in člena 3(3) PEU,

—

ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 22,

—

ob upoštevanju Konvencije o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, ki jo je na svojem 33. zasedanju 20. oktobra 2005 sprejela generalna konferenca Unesca (1),

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo je na svojem 17. zasedanju 16. novembra 1972 sprejela generalna konferenca Unesca (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o svetovni dediščini) (2),

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu nesnovne kulturne dediščine, ki jo je na svojem 32. zasedanju 17. oktobra 2003 sprejela generalna konferenca Unesca (3),

—

ob upoštevanju Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine, ki jo je na svojem 31. zasedanju 2. novembra 2001 sprejela generalna konferenca Unesca (4),

—

ob upoštevanju Haaške konvencije iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (5),

—

ob upoštevanju Konvencije o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, ki jo je na svojem 16. zasedanju 14. novembra 1970 sprejela generalna konferenca Unesca (6),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. novembra 2018 o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 22. maja 2018 o novi evropski agendi za kulturo (COM(2018)0267),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. oktobra 2019 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta kulturne dediščine 2018 (COM(2019)0548),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (8),

—

ob upoštevanju svojega poročila z dne 23. novembra 2018 o novi evropski agendi za kulturo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope (9),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2014 o participativnem upravljanju kulturne dediščine (10),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. junija 2000 o ohranjanju in krepitvi evropske kinematografske dediščine (11),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. maja 2014 o kulturni dediščini kot strateškem viru za trajnostno Evropo (12),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2018 o potrebi po postavljanju kulturne dediščine v ospredje politik EU (13),

—

ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara) z dne 13. oktobra 2005 (14),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 5. decembra 2018 o evropskem okviru ukrepanja na področju kulturne dediščine (SWD(2018)0491),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 22. novembra 2019 o kulturni razsežnosti trajnostnega razvoja (13956/19),

—

ob upoštevanju raziskave Eurobarometra o kulturni dediščini (posebna raziskava Eurobarometer 466) (15),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (COM(2014)0477),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij iz novembra 2014 o sporočilu Komisije z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (2015/C 195/04) (16),

—

ob upoštevanju Sklepa (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (17),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 27. oktobra 2011 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju (2011/711/EU) (18),

—

ob upoštevanju izjave z dne 9. aprila 2019 o spodbujanju digitalizacije kulturne dediščine (19),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o delovnem programu Komisije za leto 2020 – Bolj ambiciozna Unija (COM(2020)0037),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018 o prispevku evropskih podeželskih območij k letu kulturne dediščine 2018 za zagotovitev trajnosti in kohezije med mesti in podeželjem (NAT/738-EESC-2018–01641),

—

ob upoštevanju deklaracije iz Davosa iz leta 2018 o spodbujanju visokokakovostne gradbene kulture v Evropi (20),

—

ob upoštevanju deklaracije iz Leeuwardna z dne 23. novembra 2018 o prilagodljivi ponovni uporabi stavbne dediščine (21),

—

ob upoštevanju deklaracije, sprejete na neformalnem srečanju ministrov držav članic, pristojnih za kulturne in evropske zadeve, z dne 3. maja 2019 po požaru v katedrali Notre-Dame v Parizu (22),

—

ob upoštevanju Evropske kulturne konvencije z dne 19. decembra 1954 (23),

—

ob upoštevanju berlinskega poziva organizacije Europa Nostra k ukrepanju (Cultural Heritage for the Future of Europe (Kulturna dediščina za prihodnost Evrope)) z dne 22. junija 2018 (24) in njenega Pariškega manifesta (Relançons l’Europe par la culture et le patrimoine culturel! (Oživimo Evropo prek kulture in kulturne dediščine)) z dne 30. oktobra 2019 (25),

—

ob upoštevanju študije iz leta 2015 o pomenu kulturne dediščine za Evropo (26),

—

ob upoštevanju barcelonske deklaracije o turizmu in kulturni dediščini (Better Places to Live, Better Places to Visit (Boljši kraji za življenje in obisk)) z dne 11. oktobra 2018 (27),

—

ob upoštevanju študije iz leta 2018 o varstvu kulturne dediščine pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek (Safeguarding cultural heritage from natural and man-made disasters) (28),

—

ob upoštevanju dokumenta Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja iz leta 2019 o evropskih načelih kakovosti za posege, ki jih financira EU in lahko vplivajo na kulturno dediščino (European quality principles for EU-funded interventions with potential impact upon cultural heritage) (29),

—

ob upoštevanju Mednarodne listine o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij (Beneška listina 1964) (30),

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu evropske stavbne dediščine iz Granade iz leta 1985 (31),

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu evropske arheološke dediščine iz La Vallette iz leta 1992 (32),

—

ob upoštevanju nagrade za evropsko dediščino/nagrade Europa Nostra,

—

ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, zlasti ciljev 4, 11 in 13,

—

ob upoštevanju drugega stebra programa Obzorje Evropa, sklop Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba (33),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (34),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(2) (35),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah o cilju naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (36),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi (37),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o minimalnih standardih za manjšine v Evropski uniji (38),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti v Evropski uniji (39),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (40),

—

ob upoštevanju zavez, ki jih je sprejela kandidatka za komisarko za inovacije, raziskave, izobraževanje, kulturo in mlade na predstavitvi pred Evropskim parlamentom 30. septembra 2019,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0210/2020),

A.

ker je evropska snovna, nesnovna, naravna in digitalna kulturna dediščina vir bogastva, podedovanega iz preteklosti, ki priča o evropski zgodovini, kulturi in tradiciji v vsej njeni raznolikosti in ki je s časom postajala vse bogatejša, ki jo moramo ohraniti, da jo bomo lahko zapustili prihodnji generaciji;

B.

ker je evropska kulturna dediščina vir spomina, kolektivnega spomina in znanja, ki krepi naš skupen občutek pripadnosti;

C.

ker kultura in kulturna dediščina pomagata krepiti identiteto ter spodbujata socialno kohezijo, stabilnost in razumevanje v družbi;

D.

ker je kulturna dediščina sama po sebi vrednota, je raznolika, na različnih ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in globalni) in v različnih oblikah (snovni, nesnovni, naravni, digitalni in digitalizirani), ki so med seboj povezane;

E.

ker kulturna dediščina pomembno prispeva h kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v Evropi in drugje;

F.

ker je v Evropi več kot 300 000 ljudi zaposlenih v sektorju kulturne dediščine, s katerim je posredno povezanih 7,8 milijona delovnih mest;

G.

ker je bilo v evropskem letu kulturne dediščine v letu 2018 organiziranih več kot 23 000 prireditev, ki jih je v državah članicah (41) obiskalo več kot 12,8 milijona ljudi (2,5 % prebivalstva EU-28) (42);

H.

ker vizija evropskega leta kulturne dediščine, izražena v sloganu „Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost“, ostaja pomembna kot vodilno načelo za njegovo zapuščino, tj. povezovanje evropske kulturne dediščine in sedanje kulturno ustvarjanje, pa tudi spodbujanje udeležbe evropskih državljanov;

I.

ker je bil poudarek dejavnosti evropskega leta kulturne dediščine na mladi generaciji ter na interaktivnih in ustvarjalnih projektih;

J.

ker je evropsko leto kulturne dediščine 2018 potekalo v letu pomembnih zgodovinskih obletnic; ker so v tem letu potekali številna nacionalna in mednarodna praznovanja in spominski dogodki, kar je pustilo pomemben odtis na evropskem kulturnem zemljevidu;

K.

ker je bil eden od dosežkov evropskega leta kulturne dediščine vzpostavitev mreže evropskih deležnikov s trajnimi vezmi; ker bi morala biti ta mreža vzdržna in trajna;

L.

ker so lokalne in vseevropske nevladne organizacije in organizirana civilna družba izredno prispevale k uspehu evropskega leta kulturne dediščine;

M.

ker glede na raziskavo Eurobarometra o kulturni dediščini 84 % vprašanih v državah članicah meni, da je kulturna dediščina pomembna za njih osebno in za njihovo lokalno skupnost, osem od desetih (80 %) pa jih meni, da je pomembna za Evropsko unijo kot celoto;

N.

ker je skoraj tretjina območij z Unescovega seznama svetovne dediščine v EU-27, vključno s 326 kulturnimi območji, 26 naravnimi območji in petimi mešanimi območji; ker je skoraj polovica znamenitosti z Unescovega seznama svetovne dediščine v Evropi kot celoti;

O.

ker je na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva najmanj 131 enot, ki se pripisujejo državam EU-27;

P.

ker 52 % dokumentov, vpisanih v Unescov register svetovnega spomina, izvira iz Evrope in Severne Amerike;

Q.

ker je doslej 48 evropskih znamenitosti prejelo znak evropske dediščine;

R.

ker skoraj devet od desetih (88 %) vprašanih Evropejcev meni, da bi bilo treba evropsko kulturno dediščino poučevati v šolah (43);

S.

ker se je v evropskem letu kulturne dediščine 2018 izkazalo, da lahko kulturna dediščina ponudi podlago za mednarodne projekte, v katerih sodelujejo državljani vseh starosti, ki se lahko povezujejo s strokovnjaki; ker so se ti projekti izkazali za dober način ozaveščanja o skupni evropski kulturni dediščini;

T.

ker porast digitalizacije ustvarja nove možnosti in izzive za evropske kulturne in ustvarjalne sektorje;

U.

ker delovni načrt za področje kulture za obdobje 2019–2022, ki ga je Svet sprejel 21. decembra 2018, vključuje trajnost v kulturni dediščini kot prvo od petih prednostnih nalog evropskega sodelovanja pri oblikovanju kulturnih politik;

V.

ker je pandemija COVID-19 prekinila večino kulturnih dogodkov in močno ovira zmožnost ljudi, da bi obiskali, uživali in preučevali velik del evropske kulturne dediščine in so digitalna sredstva pogosto edini možni način dostopa do nje; ker so imeli omejitve ali prepoved javnih zborovanj in prireditev, zaprtje muzejev in omejitve potovanj zelo škodljive posledice za umetnike in kulturne izvajalce;

W.

ker bi lahko izkoristili priložnost in med sedanjimi poganjanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 določili nove in ugodne pogoje za naložbe iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v kulturno dediščino;

Priznavanje vrednosti kulturne dediščine

1.

 meni, da je kulturna dediščina neprecenljiv vir, ki nam omogoča razmislek in kritičen dialog o zgodovini ter nam ne pomaga le priklicati različnih spominov, temveč tudi ugotoviti, da imamo skupne niti, ki nas povezujejo in hkrati spodbujajo raznolikost, dialog, kohezijo, solidarnost in medsebojno razumevanje, ter ki bogati naša snovna, nesnovna, naravna in digitalna sredstva;

2.

 priznava vlogo kulturne dediščine pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in trajnosti ter razvoju intelektualnih zmožnosti; meni, da je lahko kulturna dediščina tudi vir navdiha in užitek ter prispeva k rekreacijskim dejavnostim;

3.

 poudarja, da jeziki omogočajo in spodbujajo bogastvo in raznolikost evropske kulturne dediščine, saj se z maternim jezikom prenašajo vrednote in znanje, ki se pogosto uporabljajo za prenašanje nesnovne kulturne dediščine; poziva Komisijo in države članice, naj naredijo več za zaščito, razvoj in spodbujanje jezikovne raznolikosti v digitalni dobi, tudi s tem, da namenijo zadostna proračunska sredstva za politike, ki obravnavajo ogrožene jezike in razvijajo ozaveščenost državljanov EU o jezikovnem in kulturnem bogastvu prizadetih skupnosti;

4.

 opozarja Komisijo in države članice, da je treba v vsako razmišljanje o evropski dediščini v celoti vključiti kulturno dediščino manjšin v Evropi, priznati in spodbujati njihov prispevek k bogastvu ter h kulturni, jezikovni in umetniški raznolikosti Unije in si prizadevati za opredelitev in izvajanje usklajenih ukrepov za trajnostno upravljanje in spodbujanje teh kultur;

5.

 poudarja vlogo, ki jo imajo evropski in vseevropski kulturni dogodki in tradicionalni kulturni festivali pri ozaveščanju o kulturnem bogastvu in raznolikosti Evrope; spodbuja države članice, naj spodbujajo in podpirajo te dejavnosti in zaščitijo svoje pravice; poziva Komisijo, naj razmisli o financiranju tovrstnih pobud;

Izobraževanje in kompetence

6.

 poudarja pomen vseh oblik izobraževanja – formalnega, neformalnega in priložnostnega – o kulturni dediščini in humanističnih znanostih, tudi zgodovini in filozofiji, v vseh starostih; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti invalidnim učencem in študentom ter učencem iz prikrajšanih okolij; ponovno poudarja, da je pomembno v šolske učne načrte ali med njihove spremljevalne dejavnosti vključiti različne oblike umetnosti, kot so glasba, film, gledališče, industrijsko oblikovanje in arhitektura; meni, da bi bilo treba dejavneje promovirati različno obstoječe gradivo, ustvarjeno v okviru evropskega leta kulturne dediščine, kot je ustrezno orodje eTwinning; poziva Komisijo, naj kulturno dediščino celoviteje vključi v svojo strategijo za evropski izobraževalni prostor, da bi učencem pomagala razviti močan občutek evropskega državljanstva;

7.

 v zvezi s tem meni, da je treba Hiši evropske zgodovine zagotoviti ustrezna sredstva, da bo lahko postala središče znanja in sodelovanja za mlade raziskovalce, učitelje in študente iz vse EU ter da bo lahko služila tudi kot instrument za spodbujanje evropske kulturne dediščine; meni, da je treba razviti dodatne načine za spodbujanje dostopa do Hiše evropske zgodovine, med drugim digitalne oglede, da bo lahko v celoti odigrala svojo vlogo kot vstopna točka za vse segmente javnosti, da se bo seznanila s skupnimi evropskimi izkušnjami in njihovimi različnimi razlagami; zato spodbuja postopno vzpostavitev vseevropske mreže centrov za sodelovanje v okviru Hiše evropske zgodovine, ob upoštevanju finančnih zmogljivosti;

8.

 poudarja vse večjo vlogo, ki jo lahko ima digitalno izobraževanje pri omogočanju učenja o kulturni dediščini in prek nje; ugotavlja, da je treba razviti visokokakovostne pobude za spletno učenje, vključno z množičnimi odprtimi spletnimi tečaji, da bi postalo učenje o kulturni dediščini dostopnejše in da bi se po vsej Evropi okrepile spretnosti, povezane z dediščino; meni, da lahko akcijski načrt za digitalno izobraževanje veliko prispeva k temu cilju, in poziva, naj se pri predvideni posodobitvi tega načrta vanj vključi podpora za izobraževanje o kulturni dediščini;

9.

 izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega pomanjkanja kvalificiranih obrtnikov, strokovnjakov za obnovo in izvedencev za dediščino ter težav pri privabljanju mladih k učenju teh spretnosti; poudarja pomanjkanje sistemskega pristopa in učinkovitih mehanizmov, kot so usposabljanja o starih tehnikah za prenos ustreznih spretnosti in znanja, kar ogroža evropsko dediščino; meni, da bo v prihodnje kakovostno ohranjanje kulturne dediščine mogoče le, če se bodo ustrezne spretnosti in znanje celovito ohranjali, tudi z digitalnimi sredstvi, in se bodo prenašali naprej; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prihodnje pobude za ohranjanje kulturne dediščine vključevale ohranjanje potrebnih praks in znanja; opozarja na pomen izmenjav in v zvezi s tem poudarja pomen programa Erasmus+, ki omogoča tudi mobilnost vajencev;

10.

 ponovno poudarja, da je treba izboljšati socialno-ekonomske razmere, delovne pogoje ter ravnovesje med spoloma in spodbujati mobilnost izvajalcev in delavcev, zaposlenih v sektorju kulturne dediščine, pa tudi invalidov; v zvezi s tem opozarja na pomen priznavanja poklicnih kvalifikacij;

11.

 poudarja, da je treba še naprej krepiti prizadevanja za dvig zavedanja o vrednosti kulturne dediščine za Evropo, pa tudi za nadaljnje vključevanje državljanov in deležnikov na lokalni ravni; poudarja pomen boljšega poznavanja evropske kulturne dediščine za spodbujanje socialne kohezije in ugotavlja, da bi to poznavanje zlasti spodbudilo socialno in kulturno vključevanje državljanov z migrantskim ozadjem in njihovih družin;

12.

 pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev nove skupnosti znanja in inovacij na področju kulturnih in ustvarjalnih panog v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki bo odražala družbeno raznolikost in kjer bi bila lahko kulturna dediščina vir navdiha za sodobne stvaritve in rešitve;

Digitalna kulturna dediščina

13.

 je seznanjen s pomenom, ki ga ima digitalna kulturna dediščina, saj ima vse večje število ljudi, vključno s tistimi iz prikrajšanih okolij in invalidi, edinstvene priložnosti in enak dostop do kulturnega gradiva; priznava vse večji pomen digitalne kulturne dediščine, zlasti med pandemijami in s tem povezanimi zaporami, ko virtualni ogledi muzejev, razstav, digitalnih knjižnic in spletnih enciklopedij, pa tudi druge podobne digitalne rešitve in virtualna komunikacijska orodja dajejo uteho in so edino sredstvo, ki ljudem omogoča dostop do kulturne dediščine in na splošno do kulture ter povezovanje z njo; poudarja pomen digitalizacije kulturnega gradiva ne le zato, da bi ga ohranili za prihodnje generacije (funkcija shranjevanja), temveč bi tako omogočili javnosti, da lažje dostopa do kulturne dediščine prek spleta;

14.

 poudarja, da se z velikimi tehnološkimi dosežki, kot so digitalne raziskave, modeliranje 3D in tiskanje, razširjena resničnost in virtualna resničnost, pa tudi z vlogo, ki jo imajo umetna inteligenca in velepodatki, odpirajo nove možnosti ne le za prepoznavanje, shranjevanje in vizualizacijo kulturne dediščine, temveč tudi za njeno obdelavo, analizo, obnovo ter razvijanje aplikacij zanjo;

15.

 poudarja pomen projekta Europeana, ki deluje kot evropska digitalna knjižnica, arhiv, muzej in izobraževalna platforma; poziva k večjemu prizadevanju za nadaljnji razvoj platforme, tudi z dodelitvijo ustreznega financiranja zanjo ter z njeno promocijo med širšo javnostjo in učitelji;

16.

 meni, da je treba gradivo, ki ga je treba digitalizirati, nepristransko izbrati, da se zagotovi verodostojnost digitalnih arhivov in zbirk;

17.

 poudarja, da je treba spodbujati nastanek digitaliziranih arhivov, jih ustrezno ovrednotiti ter izboljšati digitalne veščine javnosti, da bi se povečala uporaba digitalnih vsebin;

18.

 meni, da so spletne enciklopedije dragocen vir preverjenih in verodostojnih informacij, ki omogočajo dostop do kulturne dediščine, so pomembne za njeno hrambo in promocijo ter so ključno orodje za razvrščanje in zagotavljanje trajnostnega dostopa do nastale digitalne kulturne dediščine; meni, da bi bilo treba več sredstev nameniti spodbujanju, razvijanju in uveljavljanju spletnih enciklopedij;

19.

 poudarja, da je interoperabilnost ključna za zagotavljanje dolgoročne in ponovne uporabe digitalnih vsebin; v zvezi s tem poudarja vlogo standardov in okvirov;

20.

 poziva k večjemu sodelovanju med državami članicami in ustreznimi sektorji, da bi lahko celovito spodbujali digitalizirano kulturno dediščino; pozdravlja izjavo o sodelovanju pri pospeševanju digitalizacije kulturne dediščine, ki so jo doslej podpisale skoraj vse države članice EU;

21.

 poudarja, da je treba razviti celovit okvir EU z ustreznim financiranjem za zaščito in spodbujanje digitalizirane in izvorno digitalne kulturne dediščine; meni, da so potrebne nacionalne politike ohranjanja, kjer odločitve o izbiri temeljijo na jasno določenih načelih in se izvajajo odgovorno; ugotavlja, da so lahko digitalni kuratorji neprecenljivi pri zagotavljanju, da je digitalna kulturna dediščina zaščitena in na voljo evropskemu in svetovnemu občinstvu v različnih jezikih; z zanimanjem spremlja številne projekte digitalizacije, ki se že izvajajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, in poziva, naj se v naslednjem programskem obdobju zagotovi stalno financiranje;

22.

 poziva k celoviti posodobitvi priporočila Komisije o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju z dne 27. oktobra 2011, da bi se upoštevali tehnološki napredek ter izzivi in priložnosti zadnjega desetletja; vendar meni, da se zaradi poudarka na digitalni dediščini ne bi smelo zanemariti varstvo obstoječe snovne in nesnovne kulturne dediščine ter z njo povezanih delovnih mest;

Ekonomski potencial in trajnost

23.

 poudarja, da sektor kulturne dediščine prispeva h gospodarskemu razvoju, s pozitivnimi posledicami zlasti za druge gospodarske sektorje; ponovno poudarja tesno povezavo med kulturno dediščino in trajnostnim razvojem;

24.

 priznava, da ima trajnostni kulturni turizem velik potencial za ustvarjanje rasti in delovnih mest v EU, saj že sedaj štirje turisti od desetih izberejo svojo destinacijo na podlagi kulturne ponudbe; vendar poudarja, da je treba kulturni turizem spodbujati na vključujoč način, z upoštevanjem lokalnih skupnosti in gospodarstva, načina življenja in tradicije, ter da je treba najti ravnotežje med gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi in okoljskimi zahtevami; ugotavlja, da se prek ponudbe, ki jo ustvarja kulturna dediščina, povrne le minimalni delež gospodarske vrednosti, zato so potrebni novi, alternativni in stabilni viri financiranja, ki bodo delovali kot katalizatorji trajnostnega turizma;

25.

 poudarja, da območja kulturne dediščine spodbujajo ljudi, da potujejo in pridobivajo znanje o različnih družbah in kulturah; spominja, da je 72 % vprašanih, starih med 15 in 24 let, v anketah navedlo, da lahko prisotnost kulturne dediščine vpliva na njihovo izbiro počitniške destinacije; poudarja vlogo, ki jo lahko ima pri tem pobuda DiscoverEU; vendar ugotavlja, da pobuda ni vsem mladim koristila enako; poziva Komisijo, naj poišče načine za boljše vključevanje mladih iz socialno prikrajšanih okolij, s podeželja in odročnih območij držav članic, pa tudi iz držav članic, ki nimajo dobrih železniških povezav z drugimi državami EU;

26.

 poziva države članice, naj vzpostavijo močne mehanizme za preprečevanje prekomernega izkoriščanja kulturne dediščine, tudi prek slabo upravljanih turističnih tokov; svari pred vplivom kratkoročnih poslovnih interesov, ki bi lahko ogrozili pristnost kulturnih spomenikov in običajev ter zmanjšali njihovo kakovost; v zvezi s tem pozdravlja program za ukrepanje na področju kulturne dediščine, katerega namen je, da bi si prek vzajemnega učenja prizadevali krepiti politiko kulturne dediščine na lokalni in regionalni ravni; poudarja, da je pripravljen ta program spremljati in podpirati, če se bo izkazal za uspešnega;

27.

 priznava pomen evropskih prestolnic kulture pri promociji mest in regij, saj na podlagi kulturnih, umetniških in socialnih projektov gradijo gospodarski okvir, v katerega vključijo koncept trajnostnega turizma in ovrednotijo svojo materialno in nematerialno dediščino, tradicije in inovacije, v javno dobro in korist vseh evropskih državljanov in tudi drugih;

28.

 priporoča nadaljnja prizadevanja, da bi se spodbujala potovanja na manj znane in priljubljene destinacije, na podeželska območja ter zunajsezonska potovanja, da bi spodbudili trajnost in dostopnost v turizmu, zlasti za invalide in starejše; poudarja vlogo, ki jo lahko ima EKSRP pri podpori lokalnim turističnim pobudam, zlasti s programom LEADER; poziva, naj se ta program v programskem obdobju 2021–2027 ustrezno financira;

29.

 je zaskrbljen zaradi vpliva, ki ga imajo onesnaževanje, vandalizem, kraje, slabo turistično upravljanje, nenadzorovani razvoj ter globalno segrevanje in podnebne spremembe na kulturno dediščino, zlasti zaradi vse pogostejših skrajnih vremenskih pojavov, kot so hudi nalivi, vročinski vali, poplave, požari in nevarnost vetra; poudarja, da je treba ukrepati, tudi z izmenjavo znanja med državami članicami, in poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe za ohranjanje in varstvo kulturne dediščine glede na naravne nevarnosti in nevarnosti, ki jih povzroči človek;

30.

 poudarja vlogo civilne družbe ter pomen in vrednost prostovoljstva za zaščito in celo odkrivanje kulturne dediščine ter poudarja njegov pomen, kot tudi znanje, izkušnje in energijo, ki jih prispevajo prostovoljci; poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem še naprej podpirajo ukrepe; opozarja na vlogo, ki bi jo lahko imela evropska solidarnostna enota pri tem, da bi mladim omogočila udeležbo pri ohranjanju in obnavljanju evropske dediščine in ozaveščanju; pozdravlja poseben razpis v okviru te pobude za področje kulturne dediščine;

31.

 je zaskrbljen tudi zaradi terorističnih groženj kulturni dediščini v Evropi in po svetu; obsoja uničevanje območij kulturne dediščine; meni, da bi morala imeti EU aktivnejšo vlogo pri spodbujanju obnavljanja, ohranjanja in varstva kulturne dediščine po svetu;

32.

 meni, da bi morala EU varstvo kulturne dediščine vključiti med pogoje za države kandidatke, da pristopijo k EU;

33.

 ponovno poudarja, da sta nedovoljeni promet in trgovina s kulturnimi artefakti, tudi prek digitalnih kanalov, resen problem svetovnih razsežnosti, ki zahteva usklajeno ukrepanje ne le med državami članicami, temveč tudi na mednarodni ravni; poudarja, da je treba pri razmisleku o evropski dediščini znova obravnavati dela in kulturne dobrine, ki so bili zaplenjeni, ukradeni ali nezakonito pridobljeni med vojnami; ponovno izraža podporo dejavnemu spodbujanju raziskovanja izvora v okviru evropskega leta kulturne dediščine;

Na poti k strateškemu pristopu do kulturne dediščine

34.

 poziva Komisijo, naj sprejme celovitejši pristop h kulturni dediščini, naj enakovredno obravnava snovno, nesnovno, naravno in digitalno dediščino ter naj jih šteje za povezane in neločljive;

35.

 poudarja, da je treba vzpostaviti in ustrezno podpreti stalno platformo za sodelovanje in usklajevanje glede politik na področju kulturne dediščine na vseh ravneh, zlasti na ravni EU, v središču katere naj bo organizirana civilna družba;

36.

 je seznanjen z evropskim okvirom ukrepanja na področju kulturne dediščine; poudarja, da je treba ukrepe, vključene v okvir, izvesti in financirati z ustreznimi sredstvi;

37.

 meni, da bi se morali ugotovitve in priporočila iz ustreznih študij, ki jih je naročila Komisija, odražati v njenih ukrepih za ohranjanje kulturne dediščine;

38.

 ponavlja svojo zahtevo Komisiji za vzpostavitev enotnega portala EU, imenovanega Spoznajmo Evropo, ki bi združeval informacije o vseh programih EU, iz katerih se financira kulturna dediščina, in za oblikovanje skupnega pristopa znotraj Komisije z boljšim sodelovanjem na različnih političnih področjih, povezanih s kulturno dediščino;

39.

 obžaluje, da je znak evropske dediščine še vedno premalo poznan, in poziva k podpori za vzpostavitev mreže ustreznih območij; meni, da je treba promovirati kraje, ki že imajo znak, in jim zagotoviti logistično podporo;

40.

 poziva k strateškemu sodelovanju med Evropsko unijo in drugimi mednarodnimi organizacijami, zlasti z Unescom in Svetom Evrope, da bi bolje uskladili prizadevanja za ohranjanje in skupne standarde pri spodbujanju kulturne dediščine ter izmenjavo dobre prakse;

41.

 ugotavlja, da skoraj tri četrtine vprašanih Evropejcev meni, da bi morali javni organi kulturni dediščini nameniti več sredstev; poudarja, da je treba povečati sredstva EU za dejavnosti, povezane s kulturno dediščino;

42.

 poudarja, da je treba v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 nameniti več sredstev za kulturno dediščino in kulturo na splošno; ponovno poziva, naj se proračunska sredstva za program Ustvarjalna Evropa v prihodnjem večletnem finančnem okviru podvojijo, za program Erasmus+ pa potrojijo; poudarja potencial programa Ustvarjalna Evropa za krepitev vezi med živo umetnostjo ter snovno in nesnovno kulturno dediščino; poziva k povečanju proračunskih sredstev za raziskave v programu Obzorje Evropa; ugotavlja, da so potrebne sinergije med drugimi sektorskimi politikami in tudi strukturnimi skladi, različnimi programi Unije, vključno s programi Obzorje Evropa, Ustvarjalna Evropa in LIFE, ter shemami financiranja, da se kulturna dediščina dejansko postavi v ospredje; ugotavlja, da je treba povečati potencial evropskih strukturnih in investicijskih skladov za ohranjanje kulturne dediščine; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba naložbe v infrastrukturo za kulturo in trajnostni turizem obravnavati kot majhne in upravičene do podpore, kadar sofinanciranje iz ESRR ne presega 10 milijonov EUR, v primeru, ko infrastruktura šteje za svetovno kulturno dediščino, pa zgornjo mejo dvigniti na 20 milijonov EUR;

43.

 meni, da bi moral evropski zeleni dogovor vključevati ukrepe za ublažitev vpliva podnebnih sprememb na kulturno dediščino, in priznava, da lahko kulturna dediščina igra pomembno vlogo pri doseganju ciljev podnebne trajnosti z izobraževanjem, raziskavami in ponovnim prilagajanjem evropskih tradicionalnih trajnostnih praks;

44.

 pozdravlja hiter odziv in izražanje solidarnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki so med krizo zaradi pandemije COVID-19 omogočili širok in prost dostop javnosti do kulturne dediščine na spletu; je zaskrbljen zaradi izjemnega vpliva, ki ga bodo imele posledice pandemije COVID-19 na kulturno dediščino ter kulturni in ustvarjalni sektor; poziva Komisijo, naj temeljito analizira vpliv pandemije na ustrezne sektorje, še posebej na sektor kulturne dediščine; poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo ustrezno in ciljno usmerjeno finančno podporo za ublažitev krize v teh sektorjih in pomoč ljudem, zaposlenim v teh sektorjih, vključno z dostopom do socialnih prejemkov za osebe z nestandardnimi oblikami zaposlitve;

45.

 poziva k večjim prizadevanjem za nadgradnjo evropskega leta kulturne dediščine, da bo postalo trajna politična zapuščina na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, kar bo omogočilo pozitiven gospodarski, kulturni in socialni prispevek in prispevalo k razvoju občutka pripadnosti evropskemu kulturnemu prostoru in skupne odgovornosti za ohranjanje, bogatenje in promocijo kulturne dediščine; poziva Komisijo, naj razmisli o organizaciji še enega evropskega leta kulturne dediščine v prihodnosti;

46.

 poziva, naj se kulturna razsežnost evropskega povezovanja, vključno z dediščino, vključi v strateške teme za razpravo na prihodnji konferenci o prihodnosti Evrope;

o

o o

47.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)  https://en.unesco.org/creativity/convention

(2)  http://whc.unesco.org/archive/convention-en.pdf

(3)  https://ich.unesco.org/doc/src/2003_Convention_Basic_Texts-_2018_version-EN.pdf

(4)  https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000126065.locale=en

(5)  https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000082464.locale=en

(6)  https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000133378.locale=en

(7)  UL L 159, 28.5.2014, str. 1.

(8)  UL C 316, 22.9.2017, str. 88.

(9)  Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0021.

(10)  UL C 463, 23.12.2014, str. 1.

(11)  UL C 193, 11.7.2000, str. 1.

(12)  UL C 183, 14.6.2014, str. 36.

(13)  UL C 196, 8.6.2018, str. 20.

(14)  https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list?module=treaty-detail&treatynum=199

(15)  https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/ResultDoc/download/DocumentKy/80882

(16)  UL C 195, 12.6.2015, str. 22.

(17)  UL L 131, 20.5.2017, str. 1.

(18)  UL L 283, 29.10.2011, str. 39.

(19)  https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=58564

(20)  https://davosdeclaration2018.ch/media/Brochure_Declaration-de-Davos-2018_WEB_2.pdf

(21)  https://www.ace-cae.eu/uploads/tx_jidocumentsview/LEEUWARDEN_STATEMENT_FINAL_EN-NEW.pdf

(22)  https://www.diplomatie.gouv.fr/en/french-foreign-policy/europe/news/article/declaration-adopted-during-the-informal-meeting-of-european-union-member-state

(23)  https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list?module=treaty-detail&treatynum=018

(24)  https://www.europanostra.org/wp-content/uploads/2018/09/Berlin-Call-Action-Eng.pdf

(25)  https://www.europanostra.org/wp-content/uploads/2019/11/Paris-Manifesto_English.pdf

(26)  http://blogs.encatc.org/culturalheritagecountsforeurope/wp-content/uploads/2015/06/CHCfE_FULL-REPORT_v2.pdf

(27)  https://onedrive.live.com/?authkey=%21ALGmRQscySOLV5Q&cid=19E1928B8C6B7F5A&id=19E1928B8C6B7F5A%21157090&parId=19E1928B8C6B7F5A%21105860&o=OneUp

(28)  https://op.europa.eu/portal2012-portlet/html/downloadHandler.jsp?identifier=8fe9ea60-4cea-11e8-be1d-01aa75ed71a1&format=pdf&language=en&productionSystem=cellar&part=

(29)  http://openarchive.icomos.org/2083/1/European_Qualit/y_Principles_2019_EN.PDF

(30)  https://www.icomos.org/charters/venice_e.pdf

(31)  https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168007a087

(32)  https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/rms/090000168007bd25

(33)  https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/research_and_innovation/strategy_on_research_and_innovation/presentations/horizon_europe_en_investing_to_shape_our_future.pdf

(34)  UL L 347, 20.12.2013, str. 221.

(35)  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(36)  UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(37)  UL C 433, 23.12.2019, str. 42.

(38)  UL C 363, 28.10.2020, str. 13.

(39)  UL C 93, 9.3.2016, str. 52.

(40)  UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(41)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52019DC0548&from=EN, str. 4.

(42)  Ocena na podlagi https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Population_and_population_change_statistics.

(43)  https://ec.europa.eu/culture/sl/cultural-heritage/cultural-heritage-eu-policies/kulturna-dediscina-izobrazevanje, str. 68.

Top