Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ne zelenemu dogovoru brez socialnega dogovora

(mnenje na lastno pobudo)

(2021/C 341/03)

Poročevalec:

Norbert KLUGE

Sklep plenarne skupščine	20. 2. 2020
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	11. 5. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	9. 6. 2021
Plenarno zasedanje št.	561
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	213/3/12

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Države, podjetja in državljani morajo skupaj obravnavati bistvene in naglo spreminjajoče se izzive. Prevzeti morajo skupno odgovornost, da ne bo nihče zapostavljen. Okrevanje mora temeljiti na „varstv[u] človekovih in socialnih pravic, demokratičnih vrednot in pravne države, uresničit[vi] celotnega potenciala enotnega trga, doseganj[u] ciljev trajnostnega razvoja, vzpostavit[vi] krožnega gospodarstva in doseganj[u] podnebne nevtralnosti v EU najpozneje do leta 2050“ (1). EESO poudarja, da mora imeti Evropska unija v tem procesu vodilno vlogo, tudi na svetovni ravni.

1.2

Prehod na bolj zelene in trajnostne gospodarske paradigme bo povzročil večje gospodarske stroške, zaradi katerih bi se lahko poglobile socialne neenakosti in zmanjšala socialna kohezija (2). Zelenega dogovora ne bo mogoče uresničiti, če vanj ne bo vključen tudi socialni dogovor. Za zagotavljanje tesne povezave med zelenim dogovorom in socialno pravičnostjo je potrebnih več bistvenih političnih elementov.

1.3

Spodbujanje zaposlovanja ter znanj in spretnosti, nemoteni prehodi in dinamičen socialni dialog so nedvomno pomembni elementi. Socialni dogovor kot bistven del novega zelenega dogovora pa se gotovo ne nanaša le na delo. Zajema dohodek, socialno varnost in davčno podporo za vse, ki to potrebujejo, tudi za tiste, ki sploh nimajo dostopa do dela. Skupaj si je treba prizadevati in poskrbeti za vključevanje vseh akterjev civilne družbe, tudi v odločanje podjetij, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost vključevanju najranljivejših skupin.

1.4

Podjetja morajo prispevati k zelenemu/socialnemu dogovoru v okviru svojih zmožnosti. Seveda morajo ohraniti cilj dobičkonosnosti in konkurenčnosti. Hkrati pa lahko imajo pomembnejšo vlogo pri upravljanju svojih posebnih prispevkov, da bi bili zeleni dogovor, načrti za okrevanje in odpornost ter preoblikovanje industrije uspešni in družbeno koristni. To vključuje spodbujanje podjetništva in posebne vloge malih in srednjih podjetij ter vlogo podjetij socialnega gospodarstva, ki bi jih morali obravnavati kot dopolnilne akterje pri povezovanju regionalnih in lokalnih trgov dela s spremembami v industriji.

1.5

Eden od bistvenih elementov takega pristopa je trden in v prihodnost usmerjen socialni dialog (3). Z njim bomo tudi podprli bolj odprto in participaciji naklonjeno upravljanje podjetij. Učinkovito odločanje je sicer eden od ključnih pogojev za uspeh podjetij in njihovi upravni odbori morajo ohraniti prožnost, da bi lahko uravnotežili interese posameznih deležnikov, vendar lahko socialni dialog konstruktivno prispeva k boljšemu sprejemanju odločitev v podjetjih, kar je potrdilo veliko empiričnih študij. Workers’ voice (4) (glas delavcev) si prizadeva za pozitivne dolgoročne spremembe v podjetju na podlagi internega znanja o postopkih, s čimer se izboljšata obvladovanje tveganj in nadzor skladnosti. Tako se povečata stopnja obveščenosti in kakovost odločitev, ki jih sprejemajo upravni odbori.

1.6

EESO potrjuje razumevanje tega vprašanja, ki ga je Evropska komisija izrazila v Akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic (sporočilo, objavljeno marca 2021): ko Evropa z odziva na krizo prehaja na okrevanje, so „[s]ocialni dialog, informacije, posvetovanje in sodelovanje delavcev in njihovih predstavnikov na različnih ravneh (vključno na ravni podjetij in sektorjev) […] pomembni pri oblikovanju gospodarskih prehodov in spodbujanju inovacij na delovnem mestu, zlasti v zvezi s sedanjim dvojnim prehodom in spremembami v svetu dela“ (5). Komisija nacionalnim organom in socialnim partnerjem priporoča, naj zagotovijo obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi ter spodbujajo sodelovanje delavcev na ravni podjetja, da bi spodbudili inovacije na delovnem mestu.

1.7

Takšno sistematično razumevanje glasu delavcev (workers’ voice) pri odločanju podjetij v zvezi s prestrukturiranjem in inovacijami v svetu dela bi bilo treba upoštevati tudi pri reformi evropskega semestra in nacionalnih načrtih za odpornost. V trgovinski politiki EU bi to lahko bolje uporabili pri zasnovi skupne trgovinske politike.

1.8

Čeprav obstoječi okvir EU za upravljanje podjetij zagotavlja smernice za podjetja glede upoštevanja različnih interesov deležnikov, je za trajnostno upravljanje podjetij potrebno širše in pluralistično razumevanje tega, kaj naj bi bilo podjetje. EESO se zaveda bistvenega pomena, ki ga imajo delničarji pri nadzoru podjetij, in se zavzema za spodbudo, da se v okviru podjetij v EU razmisli o pravu gospodarskih družb, ki bi bilo primernejše in bolj usmerjeno v deležnike ter sistematično priznavalo glas delavcev (workers’ voice). Stališča s širšo podporo in tovrsten, v prihodnost usmerjen pristop bi omogočili boljše spopadanje z ogromnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in digitalno preobrazbo ter okrevanjem po pandemiji COVID-19. Z vidika družbe bi morali dobro upravljanje podjetij razumeti tako, da bi „stroške“ trajnostnosti za podjetja združili s koristmi, ki jih bolj trajnostno upravljanje prinaša družbi. Te bi poleg okoljskih koristi zajemale napredek v bolj vključujoči družbi, in sicer z zaposlovanjem bolj raznolike delovne sile.

1.9

Glas vseh deležnikov, zlasti delavcev kot sestavnih elementov podjetja, mora biti bistveni del prizadevanj za krepitev trajnostnih in konkurenčnih podjetij prihodnosti v zdravem okolju. Pomembno vlogo v tem konceptu imajo mala in srednja podjetja, zadruge in akterji socialnega gospodarstva.

1.10

EESO se zavzema za bolj odprto in vključujoče razmišljanje o okviru EU na področju gospodarstva, da bi opolnomočili proaktivne državljane kot podjetnike, delavce in potrošnike oziroma proizvajalce-odjemalce ter njihovim demokratičnim in predstavniškim organizacijam omogočili predvidevanje in oblikovanje sprememb (6). Poleg tega bi bilo treba podjetja usmerjati, da prispevajo k bolj vključujoči družbi. To je najučinkovitejši način za uresničitev cilja EU, da ne bi bil nihče zapostavljen.

1.11

EESO meni, da se je treba zavzemati za to, da bi ustvarjanje dolgoročne vrednosti postalo dolžnost izvršnih direktorjev, ki bi si morali v skladu s tem prizadevati za dolgoročne interese, s čimer bi se povečala njihova odgovornost glede trajnostnosti podjetij. Na dolgoročne strategije in naložbe podjetij lahko pozitivno vpliva tudi prispevek delavcev prek ustreznih kanalov. Večkrat se je že pokazalo, da metode, kot je zastopanje delavcev na ravni upravnih odborov, pozitivno prispevajo k dolgoročnim strategijam in naložbam podjetij (7).

1.12

V prihodnji posodobljeni industrijski strategiji je treba priznati socialno razsežnost, pri razvoju ključnih kazalnikov uspešnosti pa je treba upoštevati socialne ter gospodarske in ekološke vidike, da bi bolje merili preoblikovanje evropske industrije in njeno odpornost v obdobju po pandemiji, kar je treba vključiti v posodobitev industrijske strategije EU, ki jo je Komisija objavila 5. maja 2021. Socialne (tudi delovne) ter gospodarske in ekološke vidike je treba obravnavati enakovredno. Poleg industrijske politike in finančnih trgov bi bilo treba v računovodskih sistemih vodenja podjetij in pri odločanju upoštevati tudi okoljsko in socialno razsežnost ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi morali poleg finančnega kapitala meriti tudi naravni (8), socialni in človeški kapital. Z evropsko zakonodajo bi bilo treba podpirati računovodske standarde v Evropi, ki ustrezno odražajo resnične socialne in ekonomske stroške.

1.13

EESO upošteva te vidike in želi odpreti politično razpravo na vseh ravneh o tem, kako oblikovati nov okvir EU za deležnike. Evropski parlament in prihodnja predsedstva Sveta EU morajo voditi razpravo o tem, kako bi lahko sodelovanje vseh interesnih skupin začrtali politično, sčasoma pa tudi v izboljšanem pravnem okviru EU za deležnike, ki je med osnovnimi pogoji za to, da bodo podjetja podnebju prijazna in odporna, ekonomsko uspešna in dolgoročno trajnostna, hkrati pa tudi socialno odgovorna. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi vedenje vlagateljev in kapitalskih trgov.

1.14

Da bi omogočili sodelovanje na evropski ravni in zagotovili neposredne informacije, EESO poziva Evropsko komisijo in Evropski parlament, naj nadaljujeta razpravo o okvirni direktivi EU o minimalnih standardih o obveščanju in sodelovanju delavcev v upravnih odborih ter posvetovanju z njimi, kadar podjetja sprejmejo pravo gospodarskih družb EU.

1.15

Vsem deležnikom, vključno z delničarji, je izjemno pomembno visokokakovostno odločanje podjetij. EESO v tem duhu in na podlagi ciljev EU v okviru zelenega dogovora ter programa za okrevanje NextGenerationEU poziva oblikovalce politik EU, naj znova preučijo okvir EU za upravljanje podjetij, vključno z direktivo o delničarjih, in ga še izboljšajo. Vendar pa EESO poudarja, kako pomembna sta ocena učinka in spoštovanje načel boljše pravne ureditve pri vseh morebitnih regulativnih ukrepih v zvezi s tem.

1.16

Odgovornosti vseh akterjev (podjetij, oblasti in civilne družbe) morajo biti jasne, EESO pa se hkrati tudi zavzema, da bi se v razpravi za boljši okvir EU za dobro upravljanje podjetij močno osredotočili na povezavo z aktivnimi politikami trga dela in na njihove regionalne učinke, učinkovite storitve javnih služb za zaposlovanje, sisteme socialne varnosti, prilagojene spreminjajočim se vzorcem trgov dela, ter vzpostavitev ustreznih varnostnih mrež v obliki minimalnega dohodka in socialnih storitev za najranljivejše skupine.

1.17

EESO na podlagi koncepta dobrega upravljanja podjetij za uspešen zeleni dogovor z vključujočim socialnim dogovorom spodbuja Evropsko komisijo, naj v svoj delovni program vključi širši model deležnikov kot merilo za trajnostno upravljanje gospodarskih družb. Razprava o tem bi lahko temeljila na resolucijah, mnenjih in poročilih, ki sta jih že sprejela EESO in Evropski parlament.

2.   Zeleni dogovor in okrevanje po COVID-19 kot predmet pravičnega prehoda Evrope

2.1

V evropskem regulativnem okviru še vedno niso v celoti usklajeni socialni, ekološki in gospodarski cilji. V akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti (9), katerega cilj je preusmeritev kapitalskih tokov v trajnejše gospodarstvo, vključevanje trajnostnosti v obvladovanje tveganj ter krepitev preglednosti in dolgoročnosti, so sicer omenjene okoljska, gospodarska in socialna razsežnost trajnostnosti, vendar so z enotno klasifikacijo (ali taksonomijo) za trajnostne dejavnosti zaenkrat določena zgolj merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, socialna merila pa še niso opredeljena (10). V zvezi s tem Evropska komisija meni, da so vlagatelji (in tudi delavci vlagajo v svoje podjetje) ena gonilnih sil trajnostnega razvoja, ter razmišlja, kako bi okrepila vlogo potrošnikov in drugih deležnikov v prehodu na trajnostnost.

2.2

Pandemija COVID-19 ima izjemne učinke na delovna mesta in podjetja, saj vpliva na zdravje in varnost, organizacijo dela ter ekonomske in finančne pogoje podjetij, pospešuje pa tudi prestrukturiranje podjetij in trende digitalizacije ter polarizacijo znotraj naših trgov dela.

2.3

Zaradi teh negotovosti morajo evropske politike konkretno izboljšati življenje ljudi (11). Socialni model vključujočih, pluralnih in demokratičnih družb potrebuje odporno civilno družbo ter zdravo in trajnostno socialno okolje, osnovano na nacionalnih politikah in integraciji, povezani z delom. V nasprotnem primeru bo vse bolj verjetno, da bosta nacionalizem in populizem spodkopala demokratične vrednote ter ogrozila socialno in politično stabilnost.

2.4

Resnično je potreben razvoj širokega koncepta socialne razsežnosti za podporo zelenemu dogovoru, vključno z vsemi ustreznimi deležniki. Ta pristop bi moral zajemati ustrezne politike EU in držav članic, kot so zaposlovanje, socialna zaščita in varnost, zdravje in izobraževanje ter usposabljanje, s poudarkom na najranljivejših družbenih skupinah.

2.5

Države članice EU bi morale spodbujati strukturne reforme, zlasti na področju politik socialne zaščite, zaposlovanja in izobraževanja ter usposabljanja, da bi bile bolje pripravljene na izzive pravičnega prehoda. To pomeni aktivne politike trga dela, učinkovite storitve javnih služb za zaposlovanje, sisteme socialne varnosti, prilagojene spreminjajočim se vzorcem trga dela, ter vzpostavitev ustreznih varnostih mrež v obliki minimalnega dohodka in socialnih storitev za najranljivejše skupine.

2.6

Trajnostna podjetja morajo zagotoviti konkurenčnost ter možnosti za dostojno delo in dohodek na odpornih lokacijah in v zdravih okoljih. To je eden od ključnih pogojev za evropske cilje in vrednote pri doseganju pravičnega prehoda, ki bo koristil celotni civilni družbi. V času prehoda in krize je pomembno sodelovanje zaposlenih in deležnikov, s katerim lahko zagotovimo trdne temelje za podporo zaposlenim v podjetjih in družbah ter tako okrepimo varnost in stabilnost. To je bistvenega pomena za konkurenčno prednost podjetij v globalni družbi.

3.   Ekološko, socialno in gospodarsko trajnostnemu upravljanju podjetij naproti

3.1

Obveščanje delavcev, posvetovanje z njimi in njihovo sodelovanje v upravnih odborih podjetja je – ob upoštevanju nacionalnih razlik in razlik med podjetji – ključno politično vprašanje trajnostnih podjetij, ki je podlaga za okrepitev dolgoročne naravnanosti in izboljšanje kakovosti odločanja v programu gospodarskih reform (12). V zvezi s tem „dobro ime“ podjetja postane konkurenčna prednost. Trajnostno upravljanje podjetij mora pri odločitvah podjetij spodbujati dolgoročno in pluralistično osredotočenost, hkrati pa ohranjati natančnost, kakovost in učinkovitost odločanja. Pravni interes podjetij, ki so mu zavezani direktorji, bi bilo treba razlikovati od interesa delničarjev, pri katerem je včasih v središču kratkoročni dobiček. Pluralističen, dolgoročen in trajnosten pristop bi moral vključevati tudi interese zaposlenih in interese drugih deležnikov.

3.2

Evropska komisija je v ta namen sprejela nekatere predhodne ukrepe za morebitno zakonodajno pobudo o obvezni potrebni skrbnosti. EESO odločno podpira te pobude (13).

3.3

Poleg tega bi bilo treba obravnavati in razviti novo paradigmo predvidevanja in upravljanja sprememb kot element „dobrega“ upravljanja podjetij, ki poleg stroškov in kazalnikov produktivnosti upošteva tudi socialne stroške prestrukturiranja in sprememb ter prispevek podjetja k bolj vključujoči družbi. Upoštevati je treba tudi učinke na porazdelitev dohodka, enakost starostnih skupin in spolov, delovna mesta, kakovost in trajnostnost okolja in delovnih mest ter socialno vključenost (14).

3.4

Socialna vprašanja se še ne odražajo enako v ključnih kazalnikih uspešnosti za finančno analizo in vrednotenje podjetja. Evropska komisija je sicer naročila Evropski svetovalni skupini za računovodsko poročanje, naj razvije evropski standard poročanja, vendar globalni standard merjenja učinkov in vrednotenja za finančno opredelitev in razkrivanje učinkov poslovnih dejavnosti še ne obstaja. Z merjenjem učinka podjetij, njegovim cenovnim vrednotenjem in poročanjem o njem bi podjetja lažje postala podnebno nevtralna.

3.5

V zvezi s tem želi EESO doseči jasen napredek pri prihodnjem pregledu direktive o nefinančnem poročanju na področju standardov poročanja o socialnih vidikih in vidikih upravljanja, povezanih z delavci, vključno z delovnimi pogoji, enakostjo v upravnih odborih in zaposlovanjem prikrajšanih delavcev ali invalidnih delavcev. Skupno trajnostnost podjetij bi bilo treba meriti in natančno oceniti.

3.6

V skladu s cilji zelenega dogovora in okrevanja je zdaj treba cilj upravljanja podjetij, ki je trenutno ustvarjanje donosa za delničarje, dopolniti z enakovrednim dojemanjem socialne in ekološke odgovornosti (15). Zato je bistveno zagotoviti sistematične kanale, ki omogočajo glas delavcev (workers’ voice) pri odločanju podjetij.

3.7

EESO poziva Komisijo, naj v prilagojeni in posodobljeni industrijski strategiji okrepi in razvije socialno razsežnost, kot je že navedel v svojem mnenju o industrijskem prehodu na zeleno in digitalno evropsko gospodarstvo (16). To bi moralo vplivati tudi na razvoj ključnih kazalnikov uspešnosti, da se na primer obravnava vključenost socialnih kazalnikov. Na posvetovanjih o ustreznih ključnih kazalnikih uspešnosti za merjenje uspešnosti zelenega dogovora mora biti zaposlenim in predstavnikom civilne družbe omogočeno, da izrazijo svoje mnenje, tako na ravni panoge kakor tudi podjetja.

3.8

Razmisliti bi bilo vredno o tem, ali bi moral pravni okvir EU prispevati k opredelitvi minimalnega standarda obveznega obveščanja, posvetovanja in sodelovanja delavcev prek ustreznih kanalov, npr. z glasom delavcev (workers’ voice) (17) v upravnih odborih podjetij, da bi se zagotovilo zgodnje obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi, pa tudi predvidevanje sprememb. Kljub pozitivnim rezultatom na tem področju je treba izboljšati izvajanje in izvrševanje.

3.9

Obenem je treba okrepiti enakost spolov v upravnih odborih podjetij in na položajih izvršnega upravljanja. Preprečevati je treba izogibanje sodelovanju delavcev na ravni upravnih odborov oziroma njegovo zmanjševanje, pravni inženiring podjetij in umetne ustroje, kot so slamnate družbe, ustanovljene z namenom izogibanja sodelovanju delavcev. Za sodelovanje delavcev na ravni upravnih odborov, kot je predvideno v nacionalnem pravu vsaj dvanajstih držav članic in ki se običajno razume kot soodločanje, to pomeni pristop, s katerim se aktivno razvijajo in spodbujajo obvezne minimalne pravice do sodelovanja, ki temeljijo na skupnih evropskih standardih zastopanja. Primer je direktiva o evropskih svetih delavcev, ki jo je treba bolje prilagoditi dejanskim razmeram in prihodnjim potrebam po čezmejnem prestrukturiranju, tako da se evropskim svetom delavcev zagotovijo potrebna sredstva in pristojnosti ter se določijo sankcije za podjetja, ki kršijo pravila. Aktivnejšo vlogo bi morala imeti tudi sektorska posvetovanja.

3.10

Socialna Evropa mora temeljiti na skupnih pravilih, ki zagotavljajo, da podjetja in njihovi lastniki izpolnjujejo načelo dobrega upravljanja podjetij. To je bistven element učinkovitega socialnega dialoga (18). V zvezi s tem bo imel pomembno vlogo zavezujoč pravni okvir EU o potrebni skrbnosti in odgovornem poslovnem ravnanju z elementom sodelovanja delavcev.

3.11

V vseh evropskih predpisih in pobudah, ki vplivajo na delovne in življenjske pogoje, bi moralo „vključevanje sodelovanja“ postati presečen strukturni element za spodbujanje socialne varnosti in rasti.

---

(1)  Predlogi EESO za okrevanje in prestrukturiranje po COVID-19: novemu modelu družbe naproti.

(2)  UL C 47, 11.2.2020, str. 30.

(3)  UL C 10, 11.1.2021, str. 14.

(4)  Sveti delavcev in predstavniki delavcev v upravnih odborih pri zastopanju interesov zaposlenih na delovnem mestu in na ravni podjetij delujejo glede na nacionalne razmere različno, kot funkcionalni ustrezniki socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj. Na ravni EU sta obveščanje in posvetovanje opredeljena v direktivi o evropskih svetih delavcev. V zvezi s sodelovanjem v upravnih odborih podjetij se zakonodaja EU o evropski družbi (SE) nanaša zgolj na obstoječe nacionalne določbe. Za lažje skupno razumevanje namena tega mnenja zato uporabljamo krovni/splošen pojem workers’ voice (glas delavcev).

(5)  https://ec.europa.eu/info/files/european-pillar-social-rights-action-plan_sl

(6)  Evropska komisija pripravlja pobudo o zelenem opolnomočenju državljanov, ki bo vsebovala tudi nekatere socialne elemente. Poleg tega se bo oblikovala pobuda o trajnostnih proizvodih, na podlagi katere bo treba predložiti informacije o merilih trajnostnosti nekaterih kategorij proizvodov, vsebovala pa bo tudi socialne vidike.

(7)  Ti vidiki bodo vključeni v prihodnji zakonodajni predlog Komisije o trajnostnem upravljanju podjetij, zlasti v del, ki bo zajemal dolžnosti direktorjev. Po mnenju Komisije je treba sindikate in deležnike vključiti v zgodnjo fazo konceptualne razprave.

(8)  Evropska komisija na področju računovodenja naravnega kapitala že sodeluje s podjetji. Ker obstaja več metod, sta cilja sedanjih prizadevanj njihova racionalizacija in razvoj skupnih standardov za ta namen. V razvoj takih standardov bi bilo treba vključiti sindikate in deležnike.

(9)  COM(2018) 97 final.

(10)  Uredba (EU) 2020/852.

(11)  UL C 228, 5.7.2019, str. 24.

(12)  UL C 161, 6.6.2013, str. 35.

(13)  UL C 429, 11.12.2020, str. 136.

(14)  Merila zavezništva Value Balancing Alliance bi na primer lahko pomagala, da bi imele naložbe v usposobljeno osebje večjo težo v bilancah stanja. V okviru tega zavezništva trenutno sodelujejo upravni odbori več velikih nemških družb. https://www.value-balancing.com/.

(15)  UL C 106, 31.3.2020, str. 1.

(16)  UL C 56, 16.2.2021, str. 10.

(17)  UL C 10, 11.1.2021, str. 14.

(18)  UL C 10, 11.1.2021, str. 14.