EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020AR5234

Mnenje Evropskega odbora regij – Osmi okoljski akcijski program

COR 2020/05234

OJ C 106, 26.3.2021, p. 44–55 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/44


Mnenje Evropskega odbora regij – Osmi okoljski akcijski program

(2021/C 106/09)

Glavni poročevalec:

Dimitros KARNAVOS (EL/EPP), župan, Kallithea

Referenčni dokument:

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030, Bruselj, 14.10.2020

COM(2020) 652 final, 2020/0300 (COD)

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

8. OAP bi moral pospeševati prehod na obnovljivo gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje. Model obnovljive rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti tako , da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja, čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem obnovljivo gospodarstvo krepi odpornost in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.

8. OAP bi moral pospeševati prehod na gospodarstvo, ki planetu vrača več, kot mu jemlje. Model trajnostne rasti priznava, da sta dobrobit in blaginja naše družbe odvisna od stabilnega podnebja, zdravega okolja in preživetja ekosistemov, kar zagotavlja varno območje za delovanje naših gospodarstev. Ker svetovno prebivalstvo in povpraševanje po naravnih virih še naprej naraščata, bi bilo treba gospodarsko dejavnost razviti na trajnosten način , da ne bo škodovala, temveč, nasprotno, obrnila podnebne spremembe in degradacijo okolja z blažilnimi ali izravnalnimi ukrepi in prispevki, ki koristijo lokalnemu okolju in skupnostim, trajno spremljala vplive na okolje , čim bolj zmanjšala onesnaževanje ter ohranila in obogatila naravni kapital ter tako zagotovila obilje obnovljivih in neobnovljivih virov. Z nenehnimi inovacijami, prilagoditvami na nove izzive in s soustvarjanjem trajnostno gospodarstvo krepi odpornost in varuje dobrobit obstoječih in prihodnjih generacij.

Obrazložitev

i)

Gospodarske dejavnosti bi morale biti trajnostne in se še naprej razvijati ob hkratnem varstvu okolja in trajnostni rasti lokalnih okolij in skupnosti, in sicer s temu namenjenimi ukrepi in mehanizmi oziroma orodji spremljanja, kot so načrti za okoljsko in socialno upravljanje (Environmental and Social Management Plans, ESMP) itd. ii) Pojem „obnovljivo gospodarstvo“ je tvegan, saj bi lahko pomenil, da se lahko narava in naše okolje z lahkoto obnavljata. Kot alternativo predlagamo pojem „model trajnostne rasti“.

Predlog spremembe 2

Člen 2(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP za leto 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani dobro živeli v  obnovljivem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni ničelnih emisij toplogrednih plinov ter kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja državljanov, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.

Dolgoročni prednostni cilj 8. OAP za leto 2050 je, da bodo ob upoštevanju omejitev planeta državljani in njihove lokalne skupnosti dobro živeli v  trajnostnem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer ni ničelnih emisij toplogrednih plinov ter kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov in degradacije okolja. Zdravo okolje je temelj dobrega počutja in zdravja državljanov, ekosistemske storitve so izboljšane, biotska raznovrstnost uspeva, naravni kapital pa je zaščiten, obnovljen in cenjen tako, da krepi odpornost na podnebne spremembe in druga okoljska tveganja. Cilj 8. OAP je okrepiti povezavo med okoljsko politiko in zdravjem. Pristop zdravega življenja mora biti temelj vseh politik EU za spodbujanje zdravja ljudi, zdravega planeta, zdravega gospodarstva in zdrave družbe z možnostmi za vse. Unija narekuje dinamiko za zagotavljanje blaginje obstoječih in prihodnjih generacij po vsem svetu.

Obrazložitev

i)

Številne okoljske politike zadevajo ne le posamezne državljane, temveč tudi lokalne skupnosti. ii) Glede na razmere, nastale zaradi pandemije COVID-19, bi bilo treba dodatno opozoriti na vidik zdravja. Izpostaviti bi bilo treba tudi povezavo med zdravjem in okoljem, ki je bistvena. Lokalne in regionalne oblasti lahko v svojih skupnostih opazujejo vplive okoljskih politik na zdravje in dobro počutje. iii) Tudi pojem „ekosistemske storitve“ je povezan z zdravim okoljem.

Predlog spremembe 3

Člen 2(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

8. OAP ima naslednjih šest tematskih prednostnih ciljev:

8. OAP ima naslednjih šest tematskih prednostnih ciljev:

(a)

trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32;

(a)

stalno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih ali z okolju prijaznimi naložbami, ki prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 na ravni Unije, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se doseže cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je določeno v Uredbi (EU) …/…32;

(b)

stalen napredek pri povečanju prilagoditvene zmogljivosti, krepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti na podnebne spremembe;

(b)

nenehna potreba po napredku, še posebej v ranljivih regijah in lokalnih območjih, pri povečanju prilagoditvene zmogljivosti, krepitvi odpornosti in zmanjšanju občutljivosti na podnebne spremembe;

(c)

napredek pri uresničevanju modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, gospodarsko rast ločuje od rabe virov in degradacije okolja ter pospešuje prehod na krožno gospodarstvo;

(c)

napredek pri uresničevanju modela trajnostne rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, gospodarsko rast ločuje od rabe virov in degradacije okolja ter pospešuje prehod na krožno gospodarstvo;

(d)

zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;

(d)

zasledovanje cilja ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje, vključno z zrakom, vodo in tlemi, ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov pred tveganji in učinki, povezanimi z okoljem;

(e)

varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;

(e)

varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev znotraj in zunaj zaščitenih območij in krepitev naravnega kapitala, zlasti zraka, vode, tal in gozda, sladke vode, mokrišč in morskih ekosistemov;

(f)

spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.

(f)

spodbujanje okoljske trajnostnosti in zmanjšanje ključnih pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, in sicer z uporabo orodij, kot so presoje vpliva na okolje in ustrezne ocene, ter razvojem metod in instrumentov za stalno horizontalno spremljanje vpliva in stalno izboljševanje okoljske uspešnosti, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti in prehranskega sistema.

Obrazložitev

i)

Zmanjšanje emisij v zrak bi lahko dosegli ne le z naravnimi in drugimi ponori, temveč tudi z okolju prijaznimi in trajnostnimi naložbami. ii) Povečanje prilagoditvene zmogljivosti in krepitev odpornosti na podnebne spremembe se nanaša na bolj ranljiva območja, kot so obalna območja itd., zato bi se lahko navedlo, da gre v glavnem za regionalno in lokalno vprašanje. iii) Na večini področij (npr. energetika, industrija, infrastruktura itd.), omenjenih v točki (f), se je treba držati procesa okoljskih dovoljenj. Ta proces lahko do določene mere zagotovi trajnosten način gradnje in delovanja. Zato je ključno imeti mehanizem za stalno spremljanje in stalno izboljševanje njihove okoljske uspešnosti.

Predlog spremembe 4

Člen 3(1)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo treba:

1.   Za doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo treba:

(a)

(a)

(b)

okrepiti celovit pristop k razvoju in izvajanju politike, zlasti:

(b)

okrepiti celovit pristop k razvoju in izvajanju politike, zlasti:

 

vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;

 

vključevati prednostne cilje, določene v členu 2, v vse ustrezne strategije, zakonodajne in nezakonodajne pobude, programe, naložbe in projekte na ravni Unije, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tako da ne bodo škodili, kot tudi ne njihovo izvajanje, kateremu koli od prednostnih ciljev, določenih v členu 2;

 

 

razvijati prakse in izvajati dejavnosti, ki lokalnim in regionalnim oblastem pomagajo pri doseganju njihovih ciljev;

 

 

krepiti sodelovanje Evropske komisije in Odbora regij v okviru tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja ter razmisliti o tem, kako bi izboljšali dialog in izmenjavo informacij;

 

čim bolj povečati koristi, ki jih prinaša izvajanje Direktive 2014/52/EU in Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

 

čim bolj povečati koristi, ki jih prinaša izvajanje Direktive 2014/52/EU in Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

 

posebno pozornost posvečati sinergijam in morebitnemu tehtanju med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih in mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja;

 

posebno pozornost posvečati sinergijam in morebitnemu tehtanju med gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi cilji, tako da se bo zagotovilo, da so potrebe državljanov po prehrani, stanovanjih in mobilnosti zadovoljene na trajnosten način, ki nikogar ne zapostavlja;

 

 

zagotoviti, da doseganje dolgoročnega prednostnega cilja za leto 2050 iz člena 2(1) ne bo povzročilo višjih davkov, višjih cen energije in/ali povečanega regulativnega bremena za evropske potrošnike in podjetja;

 

redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki ustrezno upoštevajo predvidene vplive na okolje in podnebje;

 

redno ocenjevati obstoječe politike in pripraviti ocene vpliva za nove pobude, ki temeljijo na širokih posvetovanjih v skladu s postopki, ki so odgovorni, vključujoči, utemeljeni in preprosti ter ki ustrezno upoštevajo predvidene vplive na okolje in podnebje;

 

 

spodbujati komunikacijske dejavnosti na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, namenjene ozaveščanju, še posebej med mladimi, o pomenu in koristih pravilnega izvajanja okoljske politike ter o njegovi dodani vrednosti za državljane, podjetja in planet, da se okrepita občutek odgovornosti in udeležba vseh ustreznih deležnikov v procesu izvajanja;

Obrazložitev

i)

Tehnična platforma za sodelovanje na področju okolja je bila ustanovljena leta 2012 in nato vključena v 7. OAP. Kot je zapisano na spletni strani platforme, je z vključitvijo v 7. OAP dobila trdno in dolgoročno podlago. Glede na pozitivne izkušnje sodelovanja bi bila vključitev v 8. OAP logičen korak, ki bi temu forumu zagotovil trajno podporo. ii) Treba je dodatno izboljšati komunikacijo, pri tem pa lahko imajo pomembno vlogo lokalne in regionalne oblasti.

Predlog spremembe 5

Člen 3(1)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

mobilizirati trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni;

mobilizirati trajnostne naložbe, financirane iz javnih in zasebnih virov, vključno s tistimi, ki se financirajo s sredstvi in instrumenti, ki so na voljo v okviru proračuna Unije, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni , zagotavljati prave sinergije, pri tem pa doseči, da se bodo zadostne naložbe namenile ravni, ki jih najbolj potrebuje in kjer so najbolj učinkovito uporabljene, ter poskrbeti, da imajo lokalne in regionalne skupnosti zadostna sredstva za izvajanje na terenu ;

Obrazložitev

V številnih primerih so v izvajanje okoljskih politik močno vključene lokalne in regionalne oblasti. Nujno je treba poskrbeti za to, da imajo lokalne in regionalne skupnosti na voljo zadostna sredstva. Tudi v primeru, da so za izvajanje politik pristojne nacionalne oblasti, neposredne in posredne posledice politik na kraju samem upravljajo lokalne in regionalne oblasti.

Predlog spremembe 6

Člen 3(1)(e)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni ravni, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna , vključno s tistimi, ki so potrebni za zagotavljanje socialno pravičnega prehoda, ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala;

postopno odpraviti škodljive subvencije na ravni Unije in na nacionalni ravni, čim bolje izkoristiti tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna ter podpirati podjetja in druge deležnike pri razvoju standardiziranih računovodskih postopkov na področju naravnega kapitala , pri tem pa zagotoviti socialno pravičnost prehoda za vse regije, mesta in občine ;

Obrazložitev

Socialna pravičnost prehoda bi morala veljati za vse instrumente, ne le za orodja za pripravo zelenega proračuna, in vključevati vse regije, mesta in občine v EU.

Predlog spremembe 7

Člen 3(1)(f)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, ter še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo;

zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi , na ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih, okrepiti bazo znanja o okolju in njegovo uporabo, vključno z raziskavami, inovacijami, spodbujanjem zelenih spretnosti, še naprej vzpostavljati okoljsko in ekosistemsko računovodstvo ter spodbujati stalno izboljševanje znanstvenega znanja na podlagi primerljivih kazalnikov, tudi na regionalni ravni, za premišljeno odločanje ;

Obrazložitev

Predlagana sprememba poudarja ključno vlogo vseh ravni. Z njo se želi okrepiti zmogljivost za ocenjevanje napredka pri doseganju splošnih ciljev 8. OAP na vseh ravneh, vključno s kazalniki na regionalni ravni.

Predlog spremembe 8

Člen 3(1) – za točko (g) se doda nova točka (h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(h)

zagotoviti celovito udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti ter sodelovanje z njimi v vseh razsežnostih oblikovanja okoljske politike z uporabo sodelovalnega pristopa in pristopa upravljanja na več ravneh;

Obrazložitev

Namen predlagane spremembe je prispevati h krepitvi razvijanja in izvajanja politik.

Predlog spremembe 9

Člen 3(1) – za točko (i) se doda nova točka (j)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(j)

promovirati koristi 8. OAP na lokalni in regionalni ravni kot bistveni del uspešnega in učinkovitega izvajanja okoljske politike EU, kot je določeno v pregledu izvajanja okoljske politike;

Obrazložitev

Pomembno je obveščati o koristih 8. OAP in jih promovirati, da se okrepi stopnja izvajanja okoljske politike.

Predlog spremembe 10

Člen 3(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter v mestih in na podeželju pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP.

Doseganje prednostnih ciljev 8. OAP bo zahtevalo mobilizacijo široke podpore z vključevanjem državljanov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ter spodbujanje sodelovanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri razvoju in izvajanju strategij, politik ali zakonodaje, povezanih z 8. OAP. EU bo spodbujala celovit pristop, prilagojen kraju oziroma območju, pri čemer bo upoštevala specifične izzive in prednosti vseh vrst skupnosti, tako mestnih kot podeželskih ter tudi obalnih in gorskih skupnosti ter skupnosti na otokih, otočjih in najbolj oddaljenih območjih. Ta pristop bo upošteval interakcije med skupnostmi in njihovo okolico, še posebej zaledji mestnih območij.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti v EU se zelo razlikujejo, vsaka vrsta pa ima svoje izzive in prednosti. Okoljske politike imajo pogosto močno teritorialno komponento, ki jo je treba prilagoditi specifični situaciji na terenu. 7. OAP se je v glavnem osredotočil na mestno razsežnost. Predlog za 8. OAP omenja le mestna in podeželska območja. Za učinkovito izvajanje okoljskih politik EU je bistveno upoštevati veliko raznolikost skupnosti EU.

Predlog spremembe 11

Člen 4

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.   Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.

1.   Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije redno ocenjuje in poroča o napredku Unije in držav članic v zvezi z doseganjem prednostnih ciljev, določenih v členu 2, ob upoštevanju pogojev iz člena 3, ki to omogočajo.

2.   Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem. To ocenjevanje ne posega v obstoječe okvire za spremljanje, poročanje in upravljanje ter pokriva okoljsko in podnebno politiko.

2.   Ocenjevanje iz odstavka 1 odraža zadnje spremembe glede razpoložljivosti ter ustreznosti podatkov in kazalnikov ter temelji na podatkih, ki so na voljo v državah članicah in na ravni Unije, zlasti tistih, ki jih upravljata Evropska agencija za okolje in tudi evropski statistični sistem. To ocenjevanje ne posega v obstoječe okvire za spremljanje, poročanje in upravljanje ter pokriva okoljsko in podnebno politiko.

3.   Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:

3.   Evropska agencija za okolje in Evropska agencija za kemikalije zagotavljata Komisiji podporo pri izboljšanju razpoložljivosti in ustreznosti podatkov in znanja, zlasti z:

(a)

zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji;

(a)

zbiranjem in obdelavo dokazov in podatkov ter poročanjem o njih s sodobnimi digitalnimi orodji;

(b)

delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju;

(b)

delom na področju zmanjševanja vrzeli v pomembnih podatkih o spremljanju;

(c)

pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni ravni;

(c)

pripravo politično ustreznih in sistemskih analiz ter s prispevanjem k izvajanju političnih ciljev na ravni Unije in nacionalni , regionalni ter lokalni ravni;

(d)

povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:

(d)

povezovanjem podatkov o vplivih na okolje, družbo in gospodarstvo ter s popolnim izkoriščanjem vseh drugih razpoložljivih podatkov, kot so denimo podatki, pridobljeni s programom Copernicus:

(e)

nadaljnjim izboljšanjem dostopa do podatkov s programi Unije;

(e)

nadaljnjim izboljšanjem dostopa do podatkov s programi Unije;

(f)

zagotavljanjem preglednosti in odgovornosti;

(f)

izboljšanjem razpoložljivosti in interoperabilnosti podatkov na lokalni in regionalni ravni;

(g)

nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom, državljanom, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje nanje ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju.

(g)

zagotavljanjem preglednosti in odgovornosti;

 

(h)

nudenjem pomoči civilni družbi, javnim organom na nacionalni, regionalni in lokalni ravni , državljanom, socialnim partnerjem in zasebnemu sektorju pri opredeljevanju podnebnih in okoljskih tveganj in ukrepanju za njihovo preprečevanje, blaženje in prilagajanje nanje ter s spodbujanjem njihovega vključevanja v zmanjšanje vrzeli v znanju;

(i)

spodbujanjem pozitivnih okoljskih vezi med mestnimi, primestnimi in podeželskimi območji v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 11 „trajnostna mesta in skupnosti“.

4.   Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni, vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije za opravljanje nalog iz odstavka 3.

4.   Komisija redno preučuje podatke in znanje, potrebno na ravni Unije in na nacionalni ravni ter po potrebi na regionalni in lokalni ravni , vključno z zmogljivostjo Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije za opravljanje nalog iz odstavka 3.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembno vlogo pri izvajanju okoljskih politik na terenu. Pri oblikovanju novega okvira za spremljanje bi bilo treba upoštevati ti ravni in poleg tega zagotoviti podatke, da se podpre izvajanje v lokalnih in regionalnih skupnostih.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja osmi okoljski akcijski program (8. OAP), ki opredeljuje strateški pristop okoljske in podnebne politike do leta 2030 in zarisuje dolgoročno vizijo do leta 2050 za dobro življenje ob upoštevanju omejitev našega planeta, pri čemer je osredotočen na boljše izvajanje in spremljanje;

2.

se zavzema, da bi 8. OAP, na podlagi svoje dolgoročne naravnanosti in okoljskih prednostnih ciljev, v velikem obsegu dopolnjeval evropski zeleni dogovor in podpiral zeleno okrevanje EU;

3.

poziva, naj 8. OAP, ki v nasprotju s predhodniki ne vključuje ukrepov, glede tega ne pomeni precedensa za prihodnje programe; poudarja, da zeleni dogovor samo za obdobje do leta 2024 določa ukrepe, povezane s prednostnimi cilji 8. OAP, ki velja do leta 2030. Zato poziva, da se v 8. OAP pojasni, kako se bodo v okviru njegovega vmesnega pregleda določili novi ukrepi za dosego prednostnih ciljev programa;

4.

je zadovoljen, da je uspešnejše in učinkovitejše izvajanje v 8. OAP navedeno kot ključna prednostna naloga, zato poziva k ustreznim instrumentom, zadostnim sredstvom in inovativnim pristopom, s katerimi bodo lahko lokalne in regionalne oblasti zagotovile prilagojene rešitve za boljše izvajanje okoljskih politik na terenu;

5.

poudarja, da težav pri izvajanju ni mogoče reševati zgolj z dodatno zakonodajo. Za doseganje ciljnih vrednosti in standardov so potrebni tudi podporni mehanizmi, novi pristopi in inovacije;

6.

poudarja pozitivno vlogo tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja med Evropsko komisijo in Evropskim odborom regij in dejstvo, da je z vključitvijo v 7. OAP dobila trdno dolgoročno podlago; poziva, naj se z 8. OAP dodatno okrepi tehnična platforma za sodelovanje na področju okolja, ki sta jo vzpostavila komisija ENVE in GD za okolje z namenom spodbujanja dialoga in zbiranja informacij o lokalnih in regionalnih izzivih in rešitvah pri izvajanju okoljske zakonodaje EU;

7.

poziva k okrepitvi baze znanja o okolju, da se izkoristi potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij, in k večji uporabi rešitev, ki temeljijo na naravi, in socialnih inovacij za izboljšanje izvajanja;

8.

poudarja, da je tradicionalna, sektorska okoljska politika v veliki meri neučinkovita, zato bi moral 8. OAP za krepitev okoljske politike uvesti celovit pristop, obravnavati raznolike okoljske izzive, ustvariti sinergije in preprečevati neskladja med:

(a)

ambicijami, časovnimi okviri, izvedbenimi postopki in orodji različnih okoljskih, energetskih in podnebnih politik

(b)

ambicijami in časovnimi okviri mejnih vrednosti, določenih v okoljski zakonodaji EU in v politikah na podlagi virov;

9.

opozarja na neskladje med sprejetjem 8. OAP in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 ter ponavlja, da bi moral biti postopek odločanja v okviru prihodnjih okoljskih akcijskih programov usklajen s časovnim okvirom večletnega finančnega okvira;

10.

ugotavlja, da so učinkovito zbiranje, obdelava in izkoriščanje podatkov o stanju okolja bistveni za doseganje zastavljenih ciljev. Vendar se prakse še vedno zelo razlikujejo in so pogosto premalo razvite, saj preveč tega dela – zlasti na lokalni in regionalni ravni – opravijo ljudje. OR zato poudarja potrebo po razvojnih dejavnostih in naložbah po vsej EU, ki bi omogočile enotnost potrebne obdelave podatkov, pri čemer je treba poudariti združljivost in uporabo avtomatiziranih podatkovnih tokov in odprtih vmesnikov;

11.

meni, da je načelo neškodovanja ne le vodilo za zdravo življenje, temveč bi moralo usmerjati tudi načrte za okrevanje in odpornost, da se zagotovi povezovanje in skladnost politik;

12.

poziva k popolni vključitvi okoljskih in podnebnih politik ter politik, ki omogočajo krožno gospodarstvo, v proračunske, ekonomske in socialne ukrepe EU ter opozarja, da bi bilo treba pri prizadevanju za zeleno okrevanje upoštevati teritorialne razlike in izzive ter zagotoviti, da ne bi bila zanemarjena nobena skupnost;

13.

se ponovno zavzema za celovit pristop, prilagojen kraju oziroma območju, kot najboljši način za uresničevanje zdravega življenja za vse v skladu s posebnimi značilnostmi določenega kraja ali območja, vključno z biokulturno raznolikostjo;

14.

pozdravlja zavezanost strategiji za okrevanje, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru, in ponovno izraža stališče, da so za soočanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi ter izzivi v zvezi s prehodi potrebne obsežne zelene in modre naložbe ter inovacije na vseh ravneh upravljanja;

15.

poziva k ambicioznim naložbam v ključnih zelenih sektorjih (npr. projekti za obnovljive vire energije, krožno gospodarstvo in prehod na okolju prijazne oblike prevoza), potrebnim za ustvarjanje odpornosti, rasti in delovnih mest v pravični, vključujoči in trajnostni družbi, ki temelji na solidarnosti, in opozarja na raznolike koristi, ki jih imajo te naložbe za gospodarstvo ter zdravje in dobro počutje ljudi. Lokalne in regionalne oblasti lahko imajo pomembno vlogo pri okrevanju, zato bi jih bilo treba, kjer je to smiselno, vključiti v načrtovanje in izvajanje teh naložb;

16.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri pritegnitvi državljanov, podjetij, raziskovalnih središč, znanstvenikov in lokalnih deležnikov k oblikovanju in izvajanju okoljskih politik;

17.

poziva k dobro delujočemu okviru upravljanja na več ravneh in spodbuja vse ravni upravljanja, naj si pri izvajanju 8. OAP prizadevajo za sodelovanje med upravami ter medregionalno, medobčinsko in čezmejno sodelovanje;

18.

poudarja, da je potrebnih več raziskav, podatkov in znanja za obvladovanje specifičnih okoljskih izzivov in izkoriščanje priložnosti v različnih vrstah lokalnih in regionalnih skupnosti, pri čemer je treba upoštevati odseljevanje s podeželja, staranje prebivalstva in regionalne razlike, ter dodaja, da morajo biti ti podatki in znanje na voljo javnosti in lahko dostopni;

19.

opozarja, da je potrebnih več lokalnih podatkov, ki se med drugim zberejo neposredno med državljani ali zasebnimi organi, ki razvijajo zelene projekte (npr. prst, voda, opazovanje ptic, habitati itd.), in poziva Evropsko komisijo ter lokalne in regionalne oblasti, naj sodelujejo pri zbiranju podatkov, saj je to potrebno za boljše izvajanje OAP;

20.

podpira oblikovanje novega okvira za spremljanje, pri čemer se ustrezno upoštevajo obstoječi okviri, kot je pregled izvajanja okoljske politike, in se zavzema za vključevanje OR ter lokalnih in regionalnih oblasti v proces posvetovanja, da se opredelijo ključni kazalniki, s katerimi se bo zagotovilo ustrezno upoštevanje lokalne in regionalne razsežnosti;

21.

poziva k stalnemu prizadevanju za krepitev okoljskega spremljanja (npr. biotska raznovrstnost, ničelno onesnaževanje, okolje brez strupov, revidirano krožno gospodarstvo), ki ga je treba povezati z orodji za medsektorsko spremljanje (npr. cilji trajnostnega razvoja, preglednica odpornosti, itd.), in uvedbo glavnih kazalnikov (npr. krožno gospodarstvo, podnebje in energija, okolje brez strupov, biotska raznovrstnost, ničelno onesnaževanje, pritiski na okolje, pregled izvajanja okoljske politike – kazalniki izvajanja, itd.), ki bodo temeljili na splošnih načelih, kot so zagotavljanje kakovosti, uravnoteženost, uporabnost, prednostno razvrščanje, prožnost, časovni okviri in periodičnost;

22.

poziva, naj novi okvir za spremljanje v čim večji meri temelji na obstoječih instrumentih in kazalnikih za spremljanje, ki so na voljo v okviru okoljske politike ter upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov. Poleg tega naj združi tehnične zahteve glede poročanja, da se bo mogoče načeloma izogniti podvajanju in omejiti upravno breme;

23.

poudarja, da je mogoče izvajanje 8. OAP pospešiti s pobudami, kot sta sporazum o zelenih mestih ali evropsko leto bolj zelenih mest 2022, agendo za mesta ter prostovoljnim ukrepanjem, kot sta konvencija županov za podnebje in energijo ter opazovalna skupina za mobilnost v mestih, zato je treba te dodatno spodbujati;

24.

se zavzema za večja prizadevanja v okoljskem izobraževanju in v projektih za okoljsko ozaveščanje mladih;

25.

priznava, da je dosledno izvajanje številnih okoljskih politik mogoče doseči samo, če jih državljani v celoti upoštevajo v svojem vsakdanjem življenju;

26.

priznava, da je treba več pozornosti nameniti povezavam med mestnimi območji in podeželskimi akterji ter dejstvu, da imajo geografski tipi, kot so gorska območja, otoki, obalni pasovi, najbolj oddaljene regije itd., izjemen potencial za razvoj zelenih naložb (npr. projekti za obnovljive vire energije);

27.

opozarja na zavezo, ki so jo sprejele ranljive regije, vključno s premogovno in ogljično intenzivnimi regijami, ter najbolj oddaljene regije, da bodo do leta 2040 dosegle razogljičenje, zato predlaga, da se podprejo prizadevanja teh regij in s tem pospešijo njihove strategije za globalne spremembe, s čimer bi jim omogočili, da postanejo preskusni laboratoriji in testno okolje za težave, ki jih je treba rešiti, da bi dosegli cilje na tem področju;

28.

se strinja z uvodno izjavo 19 predloga o OAP, v kateri je navedeno, da države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa. Predlog v svoji sedanji obliki ne zbuja nobenih pomislekov v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti niti v zvezi s spoštovanjem načela sorazmernosti;

29.

podpira krepitev sistema EU za dostop do pravnega varstva in predlagane spremembe Aarhuške konvencije (1); poudarja, da je treba okrepiti sistem EU v zvezi z dostopom do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah; poziva Komisijo, naj spodbuja dialog z OR ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi in tako zagotovi, da imajo lokalne skupnosti na voljo ustrezne možnosti dostopa do pravnega varstva in lahko v polni meri prispevajo k boljšemu izvajanju okoljske politike EU.

30.

predlaga, da se oceni možnost vzpostavitve mreže „ambasadorjev“ v okviru tehnične platforme za sodelovanje na področju okolja, ki bi spodbujala izvajanje okoljske zakonodaje na vseh ravneh upravljanja, in sicer v obliki, ki bi dopolnjevala in bila združljiva z obstoječimi prizadevanji, kot so instrument za izmenjavo informacij in tehnično pomoč med strokovnjaki (TAIEX), pregled izvajanja okoljske politike, sporazum o zelenih mestih in biogeografski proces Natura 2000.

V Bruslju, 5. februarja 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS


(1)  Besedila in dodatne informacije so na voljo v sporočilu za javnost: https://ec.europa.eu/environment/news/commission-proposes-improve-public-scrutiny-eu-acts-related-environment-2020-10-14_en.


Top