EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020IR1265

Mnenje Evropskega odbora regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo

COR 2020/01265

OJ C 440, 18.12.2020, p. 107–113 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/107


Mnenje Evropskega odbora regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo

(2020/C 440/18)

Poročevalec:

Tjisse STELPSTRA (NL/ECR), član pokrajinskega izvršnega sveta, Drenthe

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo

COM(2020) 98 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

A.   Splošne ugotovitve

V zvezi z našo odgovornostjo

1.

izraža zaskrbljenost zaradi trenutnega ritma izkoriščanja Zemlje, poudarja, da je človekovo ravnanje vzrok za to katastrofo, za katero smo vsi odgovorni, in se strinja z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, da bo za prehod na ogljično nevtralno krožno gospodarstvo potrebno sodelovanje med vsemi deležniki na vseh ravneh upravljanja in družbe;

2.

poudarja, da je nujno treba pospešiti prehod na regenerativni model rasti, pri čemer je treba izkoriščanje virov ohraniti znotraj zmogljivosti planeta in zmanjšati naš odtis;

3.

pozdravlja novi akcijski načrt Evropske komisije za krožno gospodarstvo kot strateško zasnovo koncepta evropskega zelenega dogovora, ki je konstruktivno nadaljevanje akcijskega načrta iz leta 2015;

4.

obžaluje, ker je v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo vlogi lokalnih in regionalnih oblasti namenjeno zelo kratko poglavje, saj imajo ravno lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo kot ključni akter pri uvajanju in razširjanju nujno potrebnih inovacij. Regije skrbijo, da ljudje, skupnosti in regije prilagajajo svoje vsakodnevne dejavnosti v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Odbor poleg tega poudarja velik potencial krožnosti za ustvarjanje delovnih mest ter potrebo po podpori naložbam v novo infrastrukturo za učinkovito zbiranje, recikliranje in uporabo sekundarnih materialov;

5.

je pozitivno presenečen nad številom premišljenih prispevkov deležnikov in poziva Evropsko komisijo, naj uporabi obstoječe platforme, kot so partnerstva v okviru agende za mesta, evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo in mreže lokalnih in regionalnih oblasti, da bi okrepili vzajemno učenje in krepitev zmogljivosti;

6.

pozdravlja pobudo za krožna mesta in regije, ki bo deležnikom pomagala pri oblikovanju in izvajanju rešitev za teritorialno krožno gospodarstvo; hkrati pa poudarja, da krožna dejavnost ne sme biti ločena od drugih dejavnosti za zaščito planeta. Pristop krožnega gospodarstva mora biti vključen v dejavnosti na področju podnebja, okolja in trajnostnega razvoja v mrežah mest;

7.

poudarja, da je lahko sedanja razprava o načelih krožnega gospodarstva priložnost za odločno obravnavo ponavljajočega se vprašanja preseganja tradicionalnih kazalnikov BDP (1), tj. vključevanja novih vidikov, ki niso povezani z gospodarsko uspešnostjo, kot so: oblikovanje solidarnostnih sistemov za vključujočo družbo, življenje ob upoštevanju omejitev našega planeta ter pravična porazdelitev virov;

V zvezi s COVID-19

8.

izpostavlja, da je bil novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo sprejet v času pandemije COVID-19, ki nam je pokazala, kako odvisni smo od primarnih virov, in meni, da je ta kriza opozorilni klic z več vidikov;

9.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zmanjšajo odvisnost od drugih in od primarnih virov ter povečajo zanesljivost oskrbe z odločnejšim načrtovanjem ravnanja z viri (zlasti redkimi in nujnimi), in priporoča razvoj platforme EU za politiko ravnanja z viri;

10.

pozdravlja osredotočenost Evropske komisije na razvoj trga sekundarnih surovin, zlasti z naložbami v recikliranje;

11.

je pozitivno presenečen nad pozitivnimi okoljskimi stranskimi učinki omejitve gibanja (tj. čistejši zrak, manj onesnaženja vode, manj škodljivih emisij). Odpornost, ustvarjalnost in inovativnost, ki so jo od začetka krize pokazali državljani, javni akterji, podjetja in gospodarski akterji, bi bilo treba uporabiti v podporo korenitemu ekološkemu preoblikovanju proizvodnih procesov, da se navedeni učinek ne izniči v smislu degradacije okolja po krizi;

12.

poziva Evropsko komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj usmerijo naložbe v okviru načrta EU za okrevanje tako, da se zagotovi dolgoročen gospodarski, socialni in okoljski napredek, hkrati pa zmanjša uporaba virov, preprečijo in odstranijo nevarne snovi ter izboljša krožnost materialov in sistemov. Instrument „Next Generation EU“ mora z ustrezno finančno podporo prispevati k temu cilju, poleg tega pa so potrebna lastna sredstva, ki ne postavljajo nobene države članice EU v slabši položaj v primerjavi z drugimi državami;

V zvezi s podnebnimi ambicijami, zelenim dogovorom in cilji trajnostnega razvoja

13.

poziva Evropsko komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj zagotovijo pravočasno izvajanje evropskega zelenega dogovora ter tako poskrbijo, da bo služil kot trdna podlaga za ponovni zagon gospodarstva EU na način, ki bo skladen z energetskimi, podnebnimi in okoljskimi cilji EU;

14.

opozarja na odločilno vlogo načel krožnega gospodarstva pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 12 („odgovorna proizvodnja in potrošnja“); meni, da bomo na podlagi načel krožnega gospodarstva splošne cilje pretvorili v ukrepe in dosegli konkretno preobrazbo družbe;

15.

poudarja, da bo prehod na krožno gospodarstvo močno podprl prizadevanja EU za blažitev podnebnih sprememb, in poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi nadaljnje povezave med vsemi načrti v okviru zelenega dogovora, da bi zagotovili prepotrebno splošno perspektivo in uskladili prekrivanja v raziskavah in kazalnikih ter znotraj procesa oblikovanja politik, na primer v okviru evropskih podnebnih pravil; poudarja, da je enako pomembno, da se politike krožnega gospodarstva povežejo s politikami, ki obravnavajo druga okoljska vprašanja, kot so zaščita biotske raznovrstnosti ali kakovost zraka in vode; uporaba načel krožnega gospodarstva bo morala postati skupno izhodišče v vseh sektorjih, od kmetijskega in živilskega sektorja do gradbeništva in vrhunskih tehničnih rešitev itd.;

16.

opozarja na vzajemne povezave med krožnostjo in varstvom podnebja. Celosten pristop krožnega gospodarstva skupaj s sistemi zasnove in jemanja nazaj lahko pomembno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;

V zvezi s cilji in spremljanjem

17.

poudarja, da je za življenje v okviru zmogljivosti planeta nujno treba odpraviti pogojenost rasti od izkoriščanja virov, in obžaluje, da v nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo ni vključen skupni cilj glede zmanjšanja porabe virov. Izkazalo se je, da dosedanji ukrepi na ravni EU niso zadostovali, da bi se zmanjšala skupna poraba naravnih virov in surovin v Evropi. Smiselno bi bilo pripraviti druga merila poleg BDP, ki bi se uporabljala kot podlaga za merjenje razvoja, ki bolje ustreza načelom krožnega gospodarstva;

18.

meni, da mora biti med cilji tudi zmanjšanje emisij CO2 med celotno življenjsko dobo proizvoda, saj omogoča vpogled v naložbe in ocenjene rezultate, zato podpira prednostno obravnavo ukrepov;

19.

poudarja, da konkretni ukrepi vodijo do oprijemljivih rezultatov, in poziva Evropsko komisijo, naj vse ključne ukrepe spremljajo pričakovani rezultati in ambiciozni roki;

20.

poudarja, da mora biti določanje ciljev ambiciozno in postopno, da bi spodbudili inovacije, zato je potreben sistem, znotraj katerega se vsakih pet let sprejme kot cilj za naslednjih pet let najboljša rešitev ali praksa v tistem trenutku;

21.

poudarja, da je treba razviti in uporabljati kazalnike na lokalni in regionalni ravni, da bi ocenili napredek in izzive, ki jih je treba premagati, ter lokalnim in regionalnim oblastem pomagali izvajati strategije za krožno gospodarstvo;

V zvezi z gospodarskim sistemom

22.

ugotavlja, da je pravično, da so stroški onesnaževanja, odpadkov in emisij vključeni v določanje cen nekrožnih proizvodov, zaradi česar je trajnostna proizvodnja primerljiva in konkurenčna z nekrožnim načinom proizvodnje;

23.

poudarja, da so pravni in gospodarski mehanizmi, s katerimi se lajšajo dejavnosti, ki spodbujajo krožnost, in preprečujejo tiste, ki ovirajo krožnost, koristni instrumenti, ter poziva Komisijo, naj predstavi dobre prakse, kako naj države članice dosežejo krožno gospodarstvo ter najdejo skupne rešitve, ki delujejo preko nacionalnih meja; meni, da je zniževanje davkov za dejavnosti, ki spodbujajo krožnost, in zviševanje davkov za tiste, ki ovirajo krožnost, koristen instrument, in se strinja, da je davek na dodano vrednost (DDV) učinkovit instrument za to. Pri nadaljnjem delu na tem področju bi bilo treba upoštevati soglasje glede razdelitve pristojnosti, povezane z davčno politiko;

24.

v zvezi s tem obžaluje, da odločanje s soglasjem, ki prevladuje na področju obdavčevanja, državam članicam preprečuje večjo prožnost pri uporabi stopenj DDV in drugih davčnih stopenj, da se podpre resnična sprememba vzorcev proizvodnje in potrošnje (ki bi presegala zgolj dejavnost popravil);

B.   Lokalne in regionalne oblasti

V zvezi s pristojnostmi

25.

poudarja, da so številne pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti povezane z upravljanjem virov in krožnim gospodarstvom, zato imajo lokalne in regionalne oblasti več možnosti za okrepitev prehoda na krožno gospodarstvo. Obenem ta prehod zahteva veliko strokovnega znanja in finančnih naložb. Instrument „Next Generation EU“ in drugi viri financiranja morajo zato z ustrezno finančno podporo prispevati k temu cilju;

26.

poudarja, da se z rabo vode, ki je eden najpomembnejših virov, v gospodinjstvu in industriji ustvarjajo velike količine odpadne vode, zato bi bilo treba povsod, kjer je to primerno, zagotoviti ponovno uporabo večjih količin vode. V odpadni vodi so tudi številne dragocene hranilne snovi, ki jih je mogoče pridobiti nazaj, zato so poleg raziskav, inovacij in financiranja potrebni jasni cilji za ponovno pridobivanje hranil;

27.

poudarja, da je treba pri določanju ciljev v zvezi z odpadki upoštevati znanje in interese lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti v primeru bolj specializiranega zbiranja in ločevanja odpadkov;

28.

poziva Evropsko komisijo, naj razvije inovativno strategijo za uvedbo različnih praks zbiranja odpadkov. Regije in mesta bi morala pri tem sodelovati, namesto da se prednost namenja usklajevanju ločenih sistemov zbiranja odpadkov od zgoraj navzdol;

29.

meni, da so javno-zasebna partnerstva bistvena za razširitev krožnega gospodarstva na prevladujoče gospodarske akterje in da so lokalne in regionalne oblasti primerna raven za razvoj teh partnerstev, zato poziva Evropsko komisijo, naj v svojih programih spodbuja takšno sodelovanje;

30.

poudarja, da lahko svetovanje glede dobrih praks in njihovo spodbujanje na lokalni in regionalni ravni prispevata k hitrejšemu prehodu na krožno gospodarstvo, na primer pri prostorskem načrtovanju in gradnji;

31.

poziva Evropsko komisijo, naj uvede program, ki bo omogočil zbiranje natančnih informacij o tokovih materialov na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter bi ga lahko deležniki uporabljali, da bi se seznanili z razmerami in dejavnostmi v drugih skupnostih. Program bi moral vključevati pregleden digitalni sistem, s katerim bi bilo mogoče analizirati razmere na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Poleg tega bi moral zagotavljati sredstva za razvoj takšnih dejavnosti na vseh ravneh;

32.

poudarja, da so informacije o regionalnih dejavnostih na področju inovacij, obstoječih zmogljivostih (infrastruktura, strokovno znanje) in potencialu krožnega gospodarstva bistvenega pomena, in obžaluje, da so ti podatki pogosto razpršeni in razdrobljeni, kar omejuje njihovo koristnost za regije; zato spodbuja Evropsko komisijo, naj pripravi pravo zbiranje dokazov, pri tem pa upošteva lokalni in regionalni vidik strategije EU za industrijo;

V zvezi z javnimi naročili

33.

poudarja, da so javna naročila močan instrument, s katerim lahko lokalne in regionalne oblasti določijo standarde in usmerijo trg k bolj trajnostnim proizvodom in storitvam, hkrati pa poudarja, da so zaradi kompleksnosti pravil lokalne in regionalne oblasti pogosto manj pripravljene prevzemati tveganja. Tako bi lahko nakupe usmerjali na podlagi skupnega stroška lastništva (to vključuje vse stroške, nastale v celotni življenjski dobi, vključno s socialnimi in okoljskimi), kar bi lahko pozitivno vplivalo na regijo;

34.

poziva k nadaljnji pripravi meril in ciljev za zelena javna naročila na podlagi pregleda minimalnih okoljskih meril iz dosedanjih direktiv EU o javnih naročilih (2), priporoča sprejetje pozitivnih ciljev za inovacije in poziva Evropsko komisijo, naj jih določi tako, da bodo javna naročila postala resnično krožno usmerjena. Zanesljivi in pregledni certifikati in sistemi označevanja na ravni EU, zlasti kar zadeva okoljsko trajnost, so pomembni, da bi zagotovili pravno varnost in zmanjšali breme javnega naročanja za lokalne in regionalne oblasti. Proizvajalci bi v okviru javnih naročil morali imeti možnost poročati o tem, kaj so storili za čim večjo uporabo sekundarnih surovin v proizvodnji novih proizvodov, v primeru, da to ni bilo mogoče, pa da utemeljijo, zakaj ne. Ustrezne smernice bi prispevale k preverjanju vsebnosti recikliranih in/ali predelanih materialov in/ali stranskih proizvodov v proizvodih ob upoštevanju minimalnih okoljskih meril. Za to bodo potrebni pregledni sistemi ocenjevanja in pridobivanje novega znanja med izvajalci;

C.   Viri in odpadki

V zvezi z odpadki in načelom „brez odpadkov“

35.

meni, da so v Evropi na voljo številni ključni viri, ki se označujejo kot „odpadki“, in poudarja, da je za resnično krožno gospodarstvo treba spremeniti miselnost in se zavzemati za življenje „brez odpadkov“; poudarja, da je treba surovine evidentirati, da bodo na voljo za ponovno uporabo in da se jim da identiteta;

36.

vidi kot pomembno načelo, da so v krožnem gospodarstvu vsi materiali zasnovani tako, da se lahko spremenijo bodisi v hranila za biosfero bodisi v nove materiale za naslednji krog uporabe;

37.

poudarja predlog Evropske komisije za posodobitev zakonodaje EU o odpadkih in financiranje v ta namen. Pri tej posodobitvi je treba nujno hitro ustvariti nov, preglednejši in enostavnejši pravni okvir za merila za prenehanje statusa odpadka in za stranske proizvode;

38.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga cilj glede skupne količine odpadkov na prebivalca in cilje glede preprečevanja nastajanja odpadkov za podjetja in industrijske panoge; poudarja pomen (in učinek) napovedanih okvirov politike za embalažo in plastiko, ki jo je mogoče kompostirati;

39.

poudarja, da so lahko v prehodni fazi „od odpadkov do materialov“ čezmejni sporazumi ključni, da se preprečijo kratkoročne rešitve z negativnimi vplivi na okolje;

40.

meni, da se morajo regije in mesta, ki skušajo nadoknaditi zaostanek in opuščajo odlagališča, v prehodni fazi najprej opreti na medsebojno uporabo infrastrukture na evropski ravni za ravnanje z odpadki (na primer z uporabo obstoječih sežigalnic odpadkov namesto gradnje novih), in poudarja, da sta za ta prehod potrebna financiranje in usklajevanje. Kadar odpadkov ni mogoče reciklirati zaradi kontaminacije, iztrošenosti materiala ali težavnega ločevanja kompleksnih materialov, bi bilo treba spodbujati učinkovito pridobivanje energije z rekuperacijo kovin in soli;

41.

opozarja, da je ravnanje z odpadki v najbolj oddaljenih regijah še posebej težavno zaradi omejene obstoječe infrastrukture za predelavo odpadkov in pomanjkanja ekonomije obsega pri zbiranju, predelavi in recikliranju odpadkov. Pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo (v Evropi) bi zato tu morala imeti neposreden merljiv učinek. Sedanje stanje ravnanja z odpadki in njihove predelave v teh regijah se lahko uporabi kot praktični preskus v zvezi s pospeševanjem. Poleg tega lahko pomaga pri ocenjevanju obstoječih instrumentov in uvajanju novih;

42.

vztraja, da je za uporabo načela „brez odpadkov“ in za preprečevanje uporabe primarnih virov bistvena obveznost uporabe recikliranih materialov; poziva Evropsko komisijo, naj določi merila, po katerih bi moral biti znaten delež novih proizvodov narejen iz recikliranih materialov, in priporoča, da se to vključi v ključne vrednostne verige proizvodov;

V zvezi s preprečevanjem stroškov, varnimi materiali in razširjeno odgovornostjo proizvajalca

43.

obžaluje, da so lokalne in regionalne oblasti pogosto soočene z negativnimi učinki proizvodov, katerih življenjska doba se je iztekla, proizvajalec pa jih ni dolžen vzeti nazaj, saj ti proizvodi (oziroma njihovi deli) pogosto onesnažujejo tla ali zrak, lokalne in regionalne oblasti pa nosijo stroške čiščenja;

44.

poudarja, da je preprečevanje in obravnavanje teh stroškov že na ravni proizvajalca bistvenega pomena, zato pozdravlja okvir politike trajnostnih proizvodov v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo;

45.

poudarja, da imajo proizvajalci pomembno vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo, saj morajo razvijati proizvode s čim manjšim okoljskim odtisom in pri tem kot surovine uporabljati čim manj primarnih fosilnih materialov. Svoj del odgovornosti pa imajo tudi javni organi, ko gre za spodbujanje, določanje pogojev in urejanje s predpisi;

46.

poudarja, da onesnaževanje tal v EU povzroča vse večjo zaskrbljenost; zato pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje pobud za zmanjšanje pozidave tal, sanacijo opuščenih ali kontaminiranih degradiranih območij ter povečanje varne, trajnostne in krožne uporabe izkopanih tal; poziva Komisijo, naj v to pobudo vključi obvezno analizo in sledenje izkopanih tal;

47.

pozdravlja pobudo Evropske komisije za prehod na varno zasnovane kemikalije, saj se s preprečevanjem in nadzorom uporabe strupenih snovi najlaže prepreči, da bi takšne kemikalije ušle v okolje, poleg tega pa izogne znatnim stroškom, ki jih imajo lokalne in regionalne oblasti zaradi sanacije ali odstranjevanja onesnažene zemlje (na primer s PFAS); ugotavlja, da nadzor nad strupenimi snovmi ne zadošča in da je pri sestavinah potrebna popolna preglednost, da bi se primerno brez izgube vrednosti ali večvrednostno reciklirale;

48.

poziva k sprejetju ukrepov za spodbujanje pomena in uresničevanja razširjene odgovornosti proizvajalca, pri čemer je treba upoštevati različne elemente krožnega gospodarstva. Razdrobljenost odgovornosti za odpadke na primer preprečuje razvoj celostnega ravnanja z odpadki. Cilj je zagotoviti poslovne modele, kjer proizvajalec obravnava tudi posledice „varne in krožne zasnove“;

49.

izraža željo, da vsi proizvajalci ne bi vzpostavili lastnih logističnih rešitev za vračanje proizvodov, saj bi to povzročilo ogromen logistični odtis; zato je treba opredeliti pametne specifikacije za materiale in sestavne dele, pa tudi prilagodljive logistične strategije vračanja;

50.

poziva, naj se v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo upošteva posebna problematika morskih odpadkov. Glede na njihovo čezmejno naravo bi bilo treba spodbujati sodelovanje med vladami vseh morskih regij, da se zagotovi trajnost skupnih virov ter spodbudi regionalno in mednarodno sodelovanje pri iskanju skupnih rešitev;

D.   Delujoče krožno gospodarstvo

V zvezi z ozaveščanjem in ukrepi

51.

poudarja, da je za krožno gospodarstvo potreben nov način potrošnje in da je ozaveščanje bistvenega pomena; lokalne in regionalne oblasti so blizu ljudem in imajo zato pomembno vlogo pri spreminjanju mentalitete in novih načinov delovanja; zato poziva Evropsko komisijo, naj podpre projekte na lokalni in regionalni ravni, ki vodijo do oprijemljivih rezultatov;

V zvezi z znanji in spretnostmi ter izobrazbo

52.

poudarja, da ima izobraževanje pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi, tako samo šolanje od vrtca do univerze kot nadaljnje poklicno usposabljanje; zato bi morali skladi kohezijske politike zagotoviti podporo za vključitev krožnega načina življenja v učne načrte vseh vrst izobraževanja, pa tudi v digitalno izobraževanje;

53.

poudarja, da potrošniki za dobro utemeljene odločitve o nakupu potrebujejo pregledne informacije o deležu recikliranih materialov v izdelkih;

54.

se strinja z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo glede podpore učenju in ustvarjanju delovnih mest, vendar opozarja na tveganje, da bodo na začetku delovna mesta v krožnem gospodarstvu relativno nekvalificirana, srednje- in dolgoročno gledano pa bodo avtomatizirana in izgubljena zaradi robotizacije. Po drugi strani obstajajo možnosti za ustvarjanje visoko kvalificiranih delovnih mest, zato bi bilo treba pri posodabljanju programa znanj in spretnosti ustrezno upoštevati oba vidika;

55.

priporoča, da bi bile regije, ki hitro prehajajo na relativno nekvalificirana delovna mesta (delno zaradi nizkih stroškov dela), prve, ki bi bile deležne podpore za izobraževanje in krepitev zmogljivosti, da se pospeši prehod na bolj kvalificirano zaposlitev. To bo spodbudilo tehnične in socialne inovacije ter podprlo lokalne in regionalne oblasti pri vzpostavljanju raznolikega in odpornega gospodarstva. Poleg tega bi bilo pri posodobitvi programa znanj in spretnosti – ko gre za razvoj strategij na področju izobraževanja, znanj in spretnosti ter programov za strokovno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile – treba upoštevati regionalne razlike, pri čemer bi bilo treba pozornost posvetiti zlasti manj razvitim regijam;

56.

ker je za krožno gospodarstvo potrebno celostno, medsektorsko in dolgoročno razmišljanje in ukrepanje, spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj upravljajo svoje upravne strukture in prilagodijo organizacijske strukture tako, da bodo pomagale spodbujati krožno gospodarstvo, na primer z ustvarjanjem novih profilov vladnih funkcij, kot so upravljavci pametnih mest in krožnega gospodarstva;

57.

poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi programe neposrednega financiranja, s katerimi bi lokalne in regionalne oblasti ter MSP podprla v njihovih prizadevanjih za prehod na krožno gospodarstvo z izobraževanjem, prekvalifikacijo in strokovnim izpopolnjevanjem delovne sile, pa tudi z naložbami in krepitvijo odpornosti;

58.

ugotavlja, da so v zvezi s trajnostnimi materiali in materiali, ki jih je mogoče reciklirati, potrebne nadaljnje raziskave in predpisi. Zlasti če recikliranje ne pomeni manjvrednostnega recikliranja, pri katerem nastanejo proizvodi manjše vrednosti, veljajo strožje zahteve za ločevanje in ponovno uporabo materialov, da se omogoči uporaba materialov v čim več ciklih. Zato pristop „od zibelke do zibelke“ ponazarja, kako se lahko s temeljito zasnovo proizvoda namesto manjvrednostnega recikliranja omogoči recikliranje brez izgube vrednosti;

V zvezi s krožno družbo

59.

vztraja, da je treba cilje krožnega gospodarstva vključiti kot obvezno področje v kohezijsko politiko in ustrezni sklad za obdobje po letu 2020, saj je to nujno za zagotovitev potrebne spodbude za prehod na krožno gospodarstvo, začenši na lokalni in regionalni ravni;

60.

se strinja z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, da bo prehod na krožno gospodarstvo sistemski, da bo segel globoko in da bo močno preobrazil družbo, ter to želi posebej poudariti. Ponovna industrializacija Evrope mora temeljiti na krožnem gospodarstvu, pri čemer si je treba zanj prizadevati in se zavzemati z dejansko uporabo njegovih načel in orodij;

61.

poudarja, da mora biti prehod pravičen, saj ne gre le za gospodarstvo, temveč predvsem za družbo, ki so ji blizu ravno predstavniki oblasti na lokalni in regionalni ravni, zato so regije in mesta najbolj pomembna raven za ustvarjanje krožne družbe;

62.

želi na koncu poudariti, da mora Komisija poleg platforme in regulativnega okvira za krožno gospodarstvo v EU uvesti tudi stroge zahteve za uvoz v EU in izvoz iz nje, da se bodo načela krožnega gospodarstva prenesla tudi na tretje države.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS


(1)  Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 2010): https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3859598/5925693/KS-02-13-269-EN.PDF/44cd9d01-bc64-40e5-bd40-d17df0c69334.

(2)  Direktive 2014/23/EU (UL L 94, 28.3.2014, str. 1), 2014/24/EU (UL L 94, 28.3.2014, str. 65) in 2014/25/EU (UL L 94, 28.3.2014, str. 243) Evropskega parlamenta in Sveta.


Top