EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020IR2167

Mnenje Evropskega odbora regij – Močna socialna Evropa za pravičen prehod

COR 2020/02167

OJ C 440, 18.12.2020, p. 42–48 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/42


Mnenje Evropskega odbora regij – Močna socialna Evropa za pravičen prehod

(2020/C 440/08)

Poročevalka:

Anne KARJALAINEN (FI/PES), članica občinskega sveta, Kerava

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Močna socialna Evropa za pravičen prehod

COM(2020) 14 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Uvod

1.

pozdravlja predlog časovnega načrta za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, da bi dosegli cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropski zeleni dogovor izvajali na socialno pravičen način;

2.

pozdravlja odločitev Evropske komisije, da bo glede na velike razlike v socialni politiki po Evropi začela odprto posvetovanje o izvajanju stebra socialnih pravic. Zaradi pandemije COVID-19 se je bistveno spremenil tudi položaj mest in regij;

3.

poudarja, kako pomembna je močna evropska socialna agenda, v kateri se konkurenčnost in socialna pravičnost dopolnjujeta. Med socialno agendo, zelenim dogovorom in digitalno agendo obstaja tesna povezava, saj morata zeleni in digitalni prehod temeljiti na socialni pravičnosti, enakosti in okoljski trajnosti. OR meni, da je pomembno, da je Sklad za pravični prehod usklajen s socialnim stebrom EU. Tako bo mogoče zmanjšati razlike med regijami in se lotiti strukturnih sprememb v regijah Evropske unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, in najbolj oddaljenim regijam, ki so zaradi pandemije COVID-19 v še težjem položaju;

4.

znova poziva k boljšemu usklajevanju gospodarskih in socialnih politik med evropsko in nacionalno ravnjo upravljanja v okviru evropskega semestra ter poziva, naj se zagotovi udeležba lokalnih in regionalnih oblasti pri tem usklajevanju prek skupnega upravljanja na podlagi načela subsidiarnosti. V skladu s tem načelom morajo biti naloge strateškega načrtovanja in izvajanja prenesene ne le na države članice, temveč tudi na lokalne in regionalne oblasti, ki se lahko najbolj učinkovito odzovejo na lokalne potrebe in izzive;

5.

poudarja, kako pomemben je jasen, usklajen in ambiciozen časovni načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic. Na podlagi načel subsidiarnosti in sorazmernosti bo določena raven, na kateri EU in države članice pri izvajanju uporabijo predlagane instrumente politike in zakonodajne ukrepe;

6.

poziva Evropsko komisijo, naj upošteva ustrezna priporočila, ki so jih pripravila partnerstva mest v okviru agende EU za mesta, na primer priporočila glede stanovanjske politike, revščine v mestih, delovnih mest ter znanj in spretnosti v lokalnem gospodarstvu, ter naj uporabi participativne delovne metode tudi za uresničevanje socialne Evrope;

7.

poudarja, da se pandemija COVID-19 ne sme uporabljati kot izgovor za odložitev ali umik predlogov za izboljšanje socialne pravičnosti iz sporočila Evropske komisije. Ravno nasprotno, kriza mora pospešiti in okrepiti naša prizadevanja za uresničevanje strukturnih sprememb za pravičnejšo in bolj zeleno EU. Za prihodnost moramo zgraditi bolj trajnostne gospodarske in socialne sisteme;

8.

ugotavlja, da morajo v bližnji prihodnosti prizadevanja za okrevanje imeti močno socialno razsežnost, da bi ohranili močne mreže socialne varnosti, zaščitili delovna mesta delavcev in preprečili neupravičena odpuščanja. Osebe, zaposlene za določen čas, in osebe z atipično obliko zaposlitve, ženske, mladi, priseljenci in invalidi so najbolj ranljive skupine v svetu dela. Ljudje, ki so zaradi pandemije COVID-19 ostali brez dela, se morda ne bodo mogli vrniti na svoja prejšnja delovna mesta. S programi EU je treba podpirati strokovno izpopolnjevanje oseb, ki so izpostavljene tveganju brezposelnosti, brezposelnih in neaktivnih, zlasti tistih, ki se težje zaposlijo (ljudje, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, matere samohranilke in starši samohranilci, ki težko usklajujejo poklicno in družinsko življenje, itd.). Pri tem je treba upoštevati enake možnosti in nediskriminacijo na podlagi spola, rojstva, etnične pripadnosti, političnih in verskih prepričanj, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali identitete, bolezni, jezika ali katerega koli drugega osebnega ali socialnega stanja ali okoliščin;

9.

poudarja, da se je v sedanjih razmerah digitalni prehod pospešil, saj se je bilo treba na številnih delovnih mestih prilagoditi digitalizaciji in delu na daljavo. Priporoča, da se zagon iz zadnjih mesecev izkoristi za regulacijo dela na daljavo in da se prizna njegov prispevek k razogljičenju, h kateremu zaradi manjšega obsega prevoza pripomore ta način dela, ko prisotnost na delovnem mestu ni potrebna;

10.

ugotavlja, da je treba srednje- in dolgoročno z ukrepi za okrevanje obravnavati socialno razsežnost ekološkega in digitalnega prehoda. Potrebujemo pravičen trg dela v ogljično nevtralnem gospodarstvu prihodnosti, ki bo temeljilo na dostojnih delovnih mestih, močni socialni zaščiti in zaposlitvenih možnostih, kjer ljudje živijo;

11.

poudarja, da so imele med pandemijo ključno vlogo javne storitve, ki jih zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti. Brez sistema javnih storitev bi bil vpliv na ljudi bolj dramatičen. Pravičen prehod pomeni priznanje ključne vloge lokalne in regionalne ravni pri zagotavljanju kakovostnih javnih storitev. Pravice lokalnih in regionalnih oblasti, da zagotavljajo javne storitve, se ne bi smelo omejevati s pravili na področju javnih naročil ali pravili o državni pomoči;

12.

ugotavlja, da je EU na prelomnici, na kateri je ne le možen, temveč tudi potreben nov način razmišljanja. Bolj kot kdaj koli prej je pomembno vlagati v blaginjo ljudi in upoštevati koristi gospodarstva blaginje, v okviru katerega se poudarja ravnovesje med tremi razsežnostmi trajnostnega razvoja, in sicer socialne, gospodarske in okoljske. Te razsežnosti se medsebojno krepijo in postavljajo temelje za družbeno pravično, trajnostno in podnebju prijazno družbo. Lokalni in regionalni akterji so primerni za uresničevanje gospodarstva blaginje v svojih dejavnostih, vendar so potrebne tudi smernice na ravni EU;

13.

meni, da je javno naročanje še eno področje, ki lahko prispeva k pravičnemu prehodu in iskanju novih inovativnih rešitev, saj lahko postopki za oddajo javnih naročil z vključevanjem kvalitativnih, okoljskih in/ali socialnih vidikov med merila za oddajo javnega naročila pomagajo preprečevati okoljski in socialni damping. Toda ker to vključevanje ostaja neobvezno, je treba storiti več za spodbujanje gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju, da bodo ponudili boljše splošne delovne pogoje in tudi delovna mesta za ljudi s kompleksnimi potrebami, ko gre za vključevanje na trg dela, ali osebe, ki jim grozita socialna izključenost in revščina, ter spodbujali njihovo zaposljivost;

14.

poudarja, da morajo podjetja, tudi tista, ki sodelujejo pri javnem naročanju, izrecno upoštevati človekove pravice pri svojih dejavnostih in v podizvajalskih verigah; zato predlaga, da se na ravni EU sprejmejo določbe o odgovornosti podjetij, ki bi temeljile na načelu OZN o potrebni skrbnosti glede človekovih pravic;

Enake možnosti in delovna mesta za vse

15.

se strinja s ciljem Komisije, da se poveča zaposlovanje in ustvari večje število kakovostnih delovnih mest v Evropi. Potreben je multidisciplinarni in proaktivni pristop, da se odpravijo neravnovesja med znanji in spretnostmi ter delovnimi mesti. V prihodnosti se bo na trgu dela povečalo povpraševanje po znanjih in spretnostih, zlasti za delovna mesta, ki vključujejo uporabo in razvoj umetne inteligence, pa tudi blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in njihovo izkoriščanje. Nova industrijska strategija EU mora podpirati ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in industrijsko konkurenčnost. S strategijo je treba poleg tega okrepiti odpornost Evrope, na primer s povečanjem proizvodnje ključnih zdravstvenih naprav in zaščitne opreme v EU. Zdaj, ko se izteka strategija Evropa 2020, je v skladu s cilji trajnostnega razvoja potrebna nova dolgoročna strategija EU za rast in delovna mesta, ki bo med seboj povezala različne cilje na področju vključujoče rasti, zaposlovanja, zmanjševanja revščine in industrijske konkurenčnosti;

16.

ugotavlja, da so bila delovna mesta v nekaterih sektorjih, zlasti v zdravstvu in storitvenem sektorju, nesorazmerno prizadeta zaradi izpostavljenosti tveganju pandemije COVID-19. Poudarja, da je pomembno ustrezno prepoznati poklicna tveganja, povezana s koronavirusom, v različnih sektorjih dejavnosti in da si vsi delavci, ki so izpostavljeni takšnim tveganjem, zaslužijo ne le veliko priznanje v družbi, ampak potrebujejo predvsem varne delovne pogoje;

17.

poudarja, da je virulentnost pandemije razkrila pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov v mnogih državah Evropske unije, zato je treba okrepiti evropsko zdravstveno varstvo s spodbujanjem in promocijo znanstvenih študij v vseh sektorjih, zlasti na področju pomoči, oskrbe in raziskav;

18.

poudarja, da bodo demografske spremembe v Evropi povzročile pomanjkanje delovne sile v številnih državah članicah in regijah. Zato je treba varovati čezmejno mobilnost delovne sile in pravice delavcev. Težavo v zvezi s pomanjkanjem znanj in spretnosti, zlasti za majhne lokalne in regionalne podeželske skupnosti, bi bilo treba odpraviti z izobraževanjem in novimi tehnologijami ter s povečanjem dela na daljavo. Potrebni so tudi dolgoročni ukrepi EU za podeželska območja;

19.

ugotavlja, da spremembe na trgu dela pomenijo, da narašča število ljudi, ki jim zaradi zastarelih znanj in spretnosti ali robotike grozi izguba zaposlitve. Posodobljena znanja in spretnosti ter dostop do vseživljenjskega učenja so pomembni bolj kot kdaj koli prej. Zavzeti je treba celosten pogled na posodobitev znanj in spretnosti v okviru poklicne poti ljudi v različnih življenjskih situacijah in različnih delovnih razmerjih ter z različnimi izobraževalnimi potrebami. Glede na pomen nadaljnjega usposabljanja in preusposabljanja delovno sposobnih oseb z vidika zaposljivosti in splošne konkurenčnosti delovne sile ter ob upoštevanju finančnih posledic takšnega usposabljanja bi Odbor regij pozdravil ustrezen dogovor evropskih socialnih partnerjev. Na podlagi takšnega dogovora bi lahko proučili, kako zaposlenim olajšati dostop do usposabljanja z uveljavljanjem pravice do kakovostnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ki je zapisana v evropskem stebru socialnih pravic, za uspešno obvladovanje prehajanj na trgu dela;

20.

podpira jamstvo za mlade, ki bi se preoblikovalo za učinkovitejši boj proti brezposelnosti mladih, in sicer tako, da bi postalo trajno, starostna meja pa bi se zvišala na 30 let. Jamstvo bi moralo zajemati ranljive skupine (kot so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, mladi migranti brez spremstva in mladi, ki odraščajo v težkih razmerah), poseben poudarek pa bi moral biti na ukrepih pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Povečati bi bilo treba finančna sredstva za jamstvo v okviru ESS+, države članice, v katerih je brezposelnost mladih nad povprečjem EU, pa bi morale vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja dodeliti za podporo mladim. Mladim je treba posredovati znanja in spretnosti, ki so pomembni zlasti za zeleni in digitalni prehod. Nacionalno izvajanje jamstva za mlade bi bilo treba spremljati v okviru evropskega semestra, da bi zagotovili, da je dostopno vsem mladim v vseh državah članicah;

21.

meni, da kakovostno, vključujoče in vzajemno priznano izobraževanje kakor tudi državljanska vzgoja krepijo evropsko identiteto ter omogočajo lažje preseljevanje, delo in bivanje v EU, kar je temelj evropskega državljanstva. Z zvišanjem stopnje izobrazbe ter ravni znanj in spretnosti se lahko zmanjša neenakost. Potrebni so torej ukrepi za izboljšanje enakosti v izobraževanju, da izobraževalnih poti ne bodo določali družinske okoliščine, etnična pripadnost, invalidnost ali spol;

22.

poudarja, da je nujno treba zaščititi pravico do izobraževanja in usposabljanja za vse učeče se posameznike, in sicer s krepitvijo odpornosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na krize, zlasti z digitalizacijo šolstva in ustreznim usposabljanjem učiteljev. Opremo in povezljivost za učenje na daljavo in e-učenje bi bilo treba šteti za del pravičnega prehoda ter zagotoviti enakopraven dostop do njiju, da bi odpravili obstoječi digitalni razkorak, njegovo kompleksnost ter pomemben vpliv na socialne pravice, kajti pomanjkanje dostopa do novih tehnologij in informacijske družbe poglablja prikrajšanost ter ustvarja nove oblike socialne izključenosti;

23.

ugotavlja, da bo moralo biti izobraževanje dovolj kakovostno in trajati dovolj dolgo, da bo zagotavljalo zaposlitev v prihodnosti. Za dosego tega cilja bodo potrebna večja sredstva za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in nižje sekundarno izobraževanje ter intenzivno in sistematično delo na tem področju, da bi zagotovili, da bodo lahko vsi pridobili ustrezna osnovna znanja in spretnosti ter se vključili v višje sekundarno izobraževanje. Osebe brez srednješolske izobrazbe so zelo težko zaposljive, pri njih je tudi veliko tveganje marginalizacije. Tisti, ki potrebujejo posebno podporo, in invalidi bi morali imeti enake možnosti za pridobitev ustreznih osnovnih znanj in spretnosti ter vsaj srednješolske izobrazbe; če želimo bolj vključujočo družbo, morajo osebe z motnjami učenja imeti možnost pridobiti „mehke veščine“, kar bi jim omogočilo uspešno sodelovanje v družbi in večjo kakovost življenja;

24.

pozdravlja posodobitev programa znanj in spretnosti za Evropo ter razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi izpolnili potrebe po znanjih in spretnostih v zvezi z novimi poklici, zlasti tistimi, ki so pomembni za zeleni in digitalni prehod ter umetno inteligenco. Delodajalci poleg poklicnih znanj in spretnosti vse bolj potrebujejo prečne ali mehke veščine. Za vsakega dijaka ali študenta je treba razviti individualni načrt učenja, poleg tega jim je treba zagotoviti dostop do kakovostne delovne prakse ter podporo za načrtovanje kariere in upravljanje storilnosti. Poziva, naj se s programom znanj in spretnosti odgovori na vprašanje morebitne izgube delovnih mest zaradi vse večje robotizacije trga dela kakor tudi na vprašanje usposabljanja in zaposlitvenih možnosti za ranljive skupine in skupine, ki jih je težko vključiti na trg dela, pri čemer je treba spoštovati načeli enakih možnosti in nediskriminacije;

25.

priporoča, da se na ravni EU opredelijo in priznajo znanja, spretnosti in kompetence, pridobljeni z delom, ter znanja, spretnosti in kompetence, pridobljeni z neformalnim izobraževanjem in prostovoljstvom, vključno z znanjem in spretnostmi, pridobljenimi v tujini. Spretnosti, pridobljene na delovnem mestu in drugje, se lahko na primer navedejo v mapi Europass ali digitalnih značkah (odprta značka);

26.

se zavzema za pospešitev oblikovanja evropskega izobraževalnega prostora, da bi zagotovili visokokakovostno izobraževanje za vse in dostop do trga dela na evropskem enotnem trgu. EU bi morala okrepiti sodelovanje med izobraževalnimi sistemi in različnimi učnimi načrti ter nadalje okrepiti sodelovanje v okviru bolonjskega procesa. Ker je za uspešno izvajanje zelenega dogovora ključen okolju prijaznejši program Erasmus+, bo ta potreben tudi v obdobju po pandemiji;

27.

meni, da bi moral biti akcijski načrt za digitalno izobraževanje osredotočen na krepitev kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti med odraslimi ter otroci in mladimi, da bi se lahko ubranili poplave lažnih novic ter razumeli pomen algoritmov in strojnega odločanja v vsakdanjem življenju. Treba je določiti enotna merila kakovosti za učenje na daljavo. Izobraževalne platforme, ki jih lokalne oblasti naročijo za lastne potrebe, bi bilo treba sistematično razvijati na podlagi licence za programsko opremo, ki organu za naročanje omogoča, da izdelek razvije in razširja v skladu s svojimi potrebami. To bo spodbudilo ustrezen razvoj evropskih digitalnih izobraževalnih ekosistemov, pristojbine, plačane v okviru projektov, pa bodo prejeli predvsem regionalni in lokalni akterji, ne pa izvajalci dejavnosti zunaj EU;

28.

meni, da je treba izboljšati konkurenčnost Evrope s spodbujanjem raznolikosti poslovnih modelov, zato podpira akcijski načrt za socialno ekonomijo, ki ga je predlagala Komisija, katerega namen bi moral biti krepitev zaupanja po krizi, in sicer z vključevanjem javnosti, povečanjem socialnih naložb in inovacij ter ustvarjanjem delovnih mest za ljudi, ki so težje zaposljivi. Evropska komisija, države članice ter lokalne in regionalne oblasti bi morale razsežnost socialne ekonomije vključiti v ključne politike, programe in prakse, da bodo socialna podjetja izpolnjevala pogoje za vse večje programe financiranja Unije in imela boljši dostop do javnih razpisov. Zaradi občutka lokalne odgovornosti bodo socialna podjetja manj razmišljala o selitvi poslovanja, saj bodo imela tudi druge lokalne okoljske ali državljanske cilje;

29.

meni, da je treba spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami vključiti v vse politike EU, da bi dosegli pravičen prehod, s posebnim poudarkom na vključevanju žensk v ranljivem položaju (kot so žrtve nasilja na podlagi spola, matere samohranilke itd.). Koronavirusna kriza je na moške in ženske vplivala različno, kar je treba upoštevati pri ukrepanju po krizi;

Pošteni delovni pogoji

30.

se strinja s stališčem Komisije, da je za poštene delovne pogoje potreben močan socialni dialog, v okviru katerega lahko delavci in delodajalci skupaj najdejo rešitve, ki najbolje ustrezajo njihovim potrebam. Vključevanje delavcev je pomembno za ohranjanje delovnih pogojev, zato morajo biti socialni partnerji vključeni v vse večje pobude EU, vključno z evropskim zelenim dogovorom. Na delovnem mestu je potreben dialog o tem, kako s spremembami vsakodnevnih delovnih in poslovnih praks zmanjšati ogljični odtis;

31.

pozorno spremlja napredek pri pobudi Komisije o evropski minimalni plači za spodbujanje poštenih plač in izboljšanje minimalnih plač v državah EU z nizkimi plačami. Hkrati poudarja, da pri evropski pobudi o minimalni plači ne sme iti za pavšalno rešitev, obenem pa je treba v državah, v katerih obstaja sistem določanja plač s kolektivnimi pogodbami, tak sistem obvarovati in spoštovati neodvisnost socialnih partnerjev. Dobro delujoča kolektivna pogajanja in celovite kolektivne pogodbe so glavna metoda za zagotavljanje poštenih plač in določitev drugih delovnih pogojev, saj delavci in delodajalci svoj sektor in regijo poznajo najbolje;

32.

pričakuje napovedani predlog Komisije o ukrepih za preglednost plačil, ki bo pomembno sredstvo za odpravo razlike v plačilu med spoloma. Enako plačilo bi bilo treba spodbujati z razvojem zakonodaje in kolektivnih pogodb, pa tudi s konkretnimi ukrepi na delovnem mestu. Ženske v EU v povprečju zaslužijo 16 % manj kot moški, kar se kaže v še večji razliki pri pokojninah žensk, zato je strategija Evropske komisije za enakost spolov pomembna;

33.

se zavzema za posodobitev strategije za zdravje in varnost pri delu ter nekaterih direktiv v zvezi z vprašanji, kot so psihosocialni stres in ergonomska tveganja. Dobro počutje na delovnem mestu in smiselno delo za zaposlene sta poleg tega v javnem sektorju konkurenčni prednosti v smislu zagotavljanja osebja in upravljanja ugleda delodajalcev, poleg tega sta to dejavnika, ki omogočata daljše delovno življenje. Posebno pozornost je treba nameniti preprečevanju z delom povezanih nezgod s smrtnim izidom, poklicnih bolezni, vključno z rakom, ki je povezan z delom, mišično-skeletnih obolenj ter stresa in kakršnega koli nadlegovanja na delovnem mestu zaradi spola, rase, svetovnega nazora, invalidnosti in spolne usmerjenosti, pa tudi zagotavljanju ustreznih virov za spremljanje. Druge zadeve, ki jih je treba obravnavati, so preprečevanje zdravstvenih tveganj, ki jih povzročajo čezmejne pandemije, ter nove tehnologije in delovni vzorci. OR poziva k ukrepom za spodbujanje varnosti pri delu, tudi v zvezi s čezmejnim delom ter novimi vrstami delovnih mest in enakostjo med moškimi in ženskami. Upoštevati je treba vpliv podnebnih sprememb na delovne pogoje in ukrepe za zaščito delavcev;

34.

ugotavlja, da lahko novi delovni vzorci, kot so stalna povezljivost, delo na daljavo, mobilno delo ter zaposlovanje osebja in njegovo vodenje na podlagi algoritmov, povečajo produktivnost in fleksibilnost delavcev, da pa so v tem primeru za izboljšanje dobrega počutja na delovnem mestu in preprečevanje novih vrst dejavnikov, ki izzovejo stres, potrebne skupne rešitve in dogovori med delavci in delodajalci o varnosti pri delu. Delovni vzorci so vse bolj digitalni, zato je treba evropska pravila o delovnih pogojih in delovnem času posodobiti, kar mora vključevati določbe za uvedbo pravice do odklopa. Potrebni so tudi pozitivni ukrepi v korist skupin, ki jih digitalni razkorak še posebej prizadene (priseljenci, osebe, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, in etnične manjšine, na digitalni razkorak pa vplivajo tudi dejavniki, kot so spol, ter generacijski in geografski dejavniki). Poleg razvoja izdelkov, ki temelji na tehnologiji, bi moral poudarek biti na razvoju metod, storitev in izdelkov, ki so usmerjeni v ljudi in so zasnovani s prispevkom končnih uporabnikov sistemov na delovnem mestu. Dogovoriti se je treba o načelih etične uporabe umetne inteligence na delovnem mestu in organizirati preusposabljanje na delovnih mestih, na katerih se dejavnosti zaradi umetne inteligence preoblikujejo ali jih ta prevzema. Zato Odbor pozdravlja skupna prizadevanja velikih evropskih socialnih partnerjev iz različnih sektorjev, in sicer BusinessEurope, SMEunited, CEEP in ETUC, za optimizacijo koristi in reševanje izzivov digitalizacije v svetu dela v okviru samostojnega okvirnega sporazuma o digitalizaciji (1);

35.

ponovno opozarja, da je potreben celovit okvir, ki bo vsem delavcem zagotavljal socialno zaščito in socialne pravice (od zdravja in varnosti do vseživljenjskega učenja), da bi se ustvarili enaki konkurenčni pogoji za platformno gospodarstvo in tradicionalno nespletno gospodarstvo (2). OR poziva k sprejetju ukrepov za spodbujanje socialnega dialoga, med drugim o čezmejnih vidikih platformnega dela;

36.

meni, da bi morali biti socialni partnerji še naprej odgovorni za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, na primer dopust iz družinskih razlogov ter programi varstva otrok za matere samohranilke ali starše samohranilce, lahko prispevajo k zvišanju stopnje zaposlenosti žensk in stopnje rodnosti, pa tudi k povečanju ravni varnosti, zdravja in dobrega počutja ter enakopravnosti žensk pri dostopu do trga dela;

Socialna zaščita in vključevanje

37.

opozarja na pomen novega instrumenta SURE, ki državam članicam zagotavlja začasno podporo za zmanjšanje tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah. Evropska komisija mora upoštevati izkušnje, pridobljene z instrumentom SURE od nacionalne do lokalne ravni, pri pripravi predloga o evropskem sistemu pozavarovanja za primer brezposelnosti, s katerim bi prispevali k zmanjšanju učinka brezposelnosti na javne finance držav članic. Pri izvajanju te pobude bi morale imeti ključno vlogo lokalne in regionalne oblasti;

38.

zelo pozdravlja poudarek na spodbujanju dobrobiti otrok in zagotavljanju podpore otrokom do vstopa v odraslo dobo. Jamstvo za otroke bi moralo otrokom zagotavljati dostop do osnovnih storitev, zdravstvenega varstva, predšolske vzgoje in šolanja, dokler ne odrastejo, poleg tega bi jim moralo zagotavljati tudi dostojna bivališča in ustrezno prehrano. Še posebej pomembno je, da se z jamstvom za otroke varujejo pravice najbolj ranljivih otrok. Zlasti je treba pohvaliti predlog, naj se za reševanje otrok iz revščine porabi vsaj 5 % vseh odhodkov iz sklada ESS+. Varovanje otrokovih pravic in vlaganje v otroke ni le moralna obveznost, temveč je tudi najpomembnejša naložba v trajnostno prihodnost;

39.

je prepričan, da lahko Evropska unija pozitivno vpliva na delovne in okoljske pogoje v tretjih državah, predvsem s sklenitvijo ambicioznih trgovinskih sporazumov, ki vključujejo te vidike. Zato podpira zamisel, da se novega glavnega uradnika za trgovinsko skladnost zadolži za uveljavljanje delovnih in okoljskih standardov v trgovinskih sporazumih. Uradnik bi se tako moral redno posvetovati s sindikati in delodajalci glede kršitev pravic delavcev;

40.

se strinja s stališčem Komisije, da se je treba še naprej dejavno boriti proti revščini. Ključni vidiki teh prizadevanj so podpora pri iskanju zaposlitve, cenovno dostopno in kakovostno zdravstveno varstvo, dostop do izobraževanja in usposabljanja, stanovanje in zadovoljevanje osnovnih potreb. Tudi zadolženost lahko povzroči dolgotrajno revščino in izključenost. Zato bi bilo treba zaostriti pravila glede trženja in nepoštenih pogojev, povezanih s kratkoročnimi visoko tveganimi potrošniškimi posojili. Poleg tega bi bilo treba v državah članicah izvajati tudi dobre prakse, na primer o socialnih posojilih. Preprečevanje revščine zaposlenih je posebno vprašanje, ki ga je mogoče obravnavati z ustreznimi plačami in drugimi delovnimi standardi, pa tudi z nadziranjem rasti življenjskih stroškov, zlasti stanovanjskih, v mestih in centrih rasti. Nacionalni sistemi zajamčenega dohodka in povezane podporne storitve za neaktivne osebe so zadnje sredstvo za zagotavljanje dostojnih življenjskih pogojev. Pomembno je tudi, da Komisija poudarja nove izzive, povezane s porazdelitvijo dohodka, ki jih prinaša prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo. OR se strinja, da je treba proučiti vzroke revščine in politike za njeno odpravljanje, ter spodbuja učinkovite ukrepe in strategijo za bistveno zmanjšanje revščine;

41.

priznava, da staranje pomeni izziv za vzdržnost sistemov, vendar poudarja, da odpira tudi možnosti za nove gospodarske dejavnosti. Starejši ljudje lahko pomembno prispevajo h gospodarski rasti kot neodvisni in aktivni potrošniki storitev in kot člani družbe. V okviru podaljševanja delovnega življenja ljudi je treba izkoristiti znanje starejših delavcev, pa tudi izboljšati njihova poklicna znanja in spretnosti. Zdravo staranje je treba podpreti z ukrepi za izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni in boj proti osamljenosti; poleg tega je treba izboljšati tudi počutje na delovnem mestu, splošno zdravje in odpornost pri delu, da bi daljša življenjska doba vodila tudi k daljšemu delovnemu življenju. Zagotavljanje dostopa do cenovno sprejemljive in kakovostne dolgotrajne oskrbe je bistvenega pomena za ohranjanje dostojnega življenja v starosti. Da bi odložili potrebo po dolgotrajni oskrbi in skrajšali njeno trajanje, je treba izboljšati funkcionalno zmožnost starejših ter zagotoviti razpoložljivost preventivnih storitev in ukrepov aktivnega staranja. Preprečiti je treba revščino upokojencev, najboljši način za to pa je zagotoviti ustrezne pokojnine in s tem pravico vsakogar do sredstev za dostojno življenje v starosti, pri čemer je treba upoštevati tudi velike razlike v pokojninah med spoloma. Tukaj bosta dobrodošla poročilo Komisije o vplivu demografskih sprememb in zelena knjiga o staranju;

42.

poudarja, kako pomemben je dostop do cenovno sprejemljivega zdravstvenega varstva. Z vlaganjem v preventivne ukrepe in pravočasno zdravstveno varstvo je mogoče omejiti izdatke za zdravstveno varstvo. Razvoj digitalnih storitev ter novi in celostni modeli zdravstvenih in socialnih storitev bodo prav tako omogočali stroškovno učinkovite postopke, usmerjene v paciente/stranke. Eno področje, na katerem so socialne in zdravstvene storitve združene, je duševno zdravje, pri katerem čimprejšnje zagotavljanje storitve na splošno preprečuje poslabšanje težav in povečanje stroškov. Predlog Komisije za evropski načrt za boj proti raku je dobrodošel. Poleg tega je treba tudi opozoriti, da antimikrobična odpornost pomeni veliko čezmejno nevarnost za zdravje in da mora zato EU še naprej sprejemati ukrepe za zmanjšanje odpornosti proti antibiotikom v državah članicah;

43.

poudarja, da je treba podpreti in zaščititi biotsko raznovrstnost in okolje, saj pomembno vplivata na lokalni razvoj na območjih, katerih gospodarstvo je bolj odvisno od kmetijstva ter od vrednosti in virov biokulturnega okolja in biotske raznovrstnosti. To je zelo pomembno s socialnega vidika, saj neposredno vpliva na življenjski standard, zaposlovanje, migracije ter raven izobraženosti, poklicne usposobljenosti in priložnosti mladih na teh območjih;

44.

poudarja, da gre spodbujanje dobrega počutja z roko v roki s krepitvijo lokalne in regionalne identitete občin, krepitvijo vloge posameznikov in skupnosti ter spodbujanjem dejavnega vključevanja. Da bi bil prehod resnično pravičen, bi morali imeti ljudje enake možnosti, da sodelujejo in vplivajo na odločitve, ki jih zadevajo.

V Bruslju, 14. oktobra 2020

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS


(1)  https://www.businesseurope.eu/sites/buseur/files/media/reports_and_studies/2020-06-22_agreement_on_digitalisation_-_with_signatures.pdf.

(2)  Mnenje OR Platformno delo – regulativni izzivi na lokalni in regionalni ravni (COR-2019-02655).


Top