EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020IE1552

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Strukturirano sodelovanje mladih na področju podnebja in trajnosti v postopku odločanja EU (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2020/01552

OJ C 429, 11.12.2020, p. 44–50 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 429/44


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Strukturirano sodelovanje mladih na področju podnebja in trajnosti v postopku odločanja EU

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 429/07)

Poročevalec:

Cillian LOHAN (IE-III)

Sklep plenarne skupščine

20. 2. 2020

Pravna podlaga

člen 32(2) poslovnika

mnenje na lastno pobudo

Pristojnost

strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

8. 7. 2020

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

18. 9. 2020

Plenarno zasedanje št.

554

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

216/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Medgeneracijski vidik podnebnih politik in politik trajnostnega razvoja ter mehanizmov izvajanja se mora odražati v odločnem, poglobljenem angažmaju mladih v vseh fazah postopkov odločanja EU, od oblikovanja zakonodajnih predlogov in pobud do izvajanja, spremljanja in nadaljnjega ukrepanja.

1.2

Za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru evropskega zelenega dogovora je potreben nov pristop k bolj participativnemu modelu upravljanja s številnimi deležniki, pri katerem bi bil v središču angažma mladih in ki ne bi bil omejen zgolj na priložnostna srečanja ter vabila k posvetovanju.

1.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) predlaga, da bi v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom organiziral okrogle mize, na katerih bi mladi razpravljali o podnebju in trajnosti.

1.4

Predlaga tudi vključitev enega delegata mladih v uradno delegacijo EU na zasedanjih Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Poleg tega predlaga, da se en delegat mladih kot dodaten član vključi tudi v delegacijo EESO, ki ima na teh zasedanjih status opazovalca.

1.5

EESO se bo trudil okrepiti glas mladih in mladinskih organizacij s premišljenim vključevanjem v mnenja v zvezi s podnebjem in trajnostjo, tako da si bo proaktivno prizadeval za prispevek predstavnikov mladih in jih kot govornike redno vabil na dogodke EESO. Poleg tega bo druge institucije EU, na primer Evropski parlament pozval, naj predstavnikom mladih ponudijo priložnost, da predstavijo svoja stališča.

2.   Uvod

2.1

Agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in 17 ciljev trajnostnega razvoja (1) pomenijo prelomnico v načinu, kako mednarodna skupnost obravnava globalna vprašanja, saj je začela skupaj obravnavati gospodarska, okoljska in socialna vprašanja. Agenda 2030 je projekt, osredotočen na ljudi, katerega namen je, da nihče ne bi bil zapostavljen, trajnost pa je neločljivo povezana z medgeneracijsko pravičnostjo. Odpravljanje posledic netrajnostnih politik ne bi smelo biti prepuščeno generaciji mladih, ki niso sodelovali pri njihovem oblikovanju.

2.2

Svet se danes sooča z izrednimi podnebnimi razmerami. Vlade se doslej na krizo niso ustrezno odzvale in svet ni na dobri poti do izpolnitve zavez Pariškega sporazuma in uresničitve ciljev trajnostnega razvoja. Civilna družba odločno poziva k ambicioznejšim in nujnim podnebnim ukrepom. Najglasnejši izraz teh pozivov so podnebni protesti mladih.

2.3

Prvo polovico leta 2020 je zaznamovala svetovna pandemija koronavirusne bolezni (COVID-19). Odziv na to pandemijo, kakršnega še ni bilo, bo dolgotrajno vplival na kratko- in srednjeročne gospodarske napovedi. Obravnavati je treba zasnovo finančnih svežnjev za krizno odzivanje. Ko bodo današnji mladi vstopili na trg dela, se bodo še naprej soočali s finančnimi posledicami krize zaradi COVID-19. Poleg tega bodo še naprej čutili posledice te krize za njihovo duševno zdravje, izobraževanje in družbeno udejstvovanje na splošno. V zvezi s tem je še toliko pomembnejši pristop k trajnostnemu razvoju, ki temelji na usklajevanju finančnih, socialnih in okoljskih potreb.

2.4

Napovedana finančna podpora za gospodarsko okrevanje je breme za prihodnje generacije. Izkoriščanje virov in priložnosti bi moralo temeljiti na medgeneracijski pravičnosti. Pri podpori, ki se sektorjem dodeli v načrtih za obdobje po krizi zaradi COVID-19, bi morali upoštevati zahteve mladih v zvezi s podnebjem in njihovo pravico do bolj zdrave in trajnostne prihodnosti.

2.5

V načrtu okrevanja za Evropo (2), ki ga je napovedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen, je poudarjeno, da mora gospodarsko okrevanje temeljiti na načelih evropskega zelenega dogovora ter prispevati k uresničevanju podnebnih ciljev in ciljev na področju trajnosti. Program okrevanja bi lahko spodbudil korenite spremembe.

2.6

David Boyd, posebni poročevalec ZN za človekove pravice in okolje, je sredi aprila države pozval, naj pandemije COVID-19 ne izkoriščajo kot izgovor za oslabitev varstva okolja in kazenskega pregona na tem področju, potem ko je več vlad napovedalo načrte za znižanje okoljskih standardov oziroma rahljanje drugih povezanih ukrepov, kot sta spremljanje in uveljavljanje izpolnjevanja okoljskih zahtev (3).

2.7

Tako ravnanje je ob upoštevanju svetovne okoljske krize, ki je nastopila pred krizo zaradi COVID-19, nerazumno in neodgovorno ter ogroža pravice ranljivih in marginaliziranih oseb. Take odločitve politike bodo verjetno pospešile uničevanje okolja in negativno vplivale na številne človekove pravice, tudi pravico do življenja, zdravja, vode, kulture in hrane ter pravico do bivanja v zdravem okolju. V krizi zaradi COVID-19 se je pokazalo, kako pomembno je varno, čisto in trajnostno naravno okolje.

2.8

Ker naj bi se cilji trajnostnega razvoja zdaj izvajali v okviru evropskega zelenega dogovora, bi načeloma morali začeti razpravo o spremembi paradigme v smeri bolj participativnega modela upravljanja za trajnostni razvoj, ki bi vključeval številne deležnike. Mladi bi morali biti vključeni v ta nov model upravljanja in imeti možnost strukturiranega in formalnega sodelovanja v postopku odločanja na ravni EU, ki bi presegalo zgolj posvetovanja in priložnostna srečanja.

2.9

Mladinske organizacije imajo pri tem pomembno vlogo, saj prek svojih širokih mrež zastopajo interese milijonov mladih v Evropi in po svetu. Pomembno pripomorejo k temu, da mladi niso zastopani le na institucionalni ravni, temveč jim je tudi omogočeno, da pomembno prispevajo k postopku odločanja.

2.10

Mladinske organizacije imajo lahko številne druge vloge. Delo mladih in neformalno učenje pozitivno vplivata na trajnostni razvoj, saj je njun namen izoblikovati sposobne mlade posameznike, ki bodo aktivno prispevali k naši družbi. Mladinske organizacije lahko tudi pomagajo okrepiti glas mladih, da bi skupaj spodbudili trajnostni razvoj na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni ter zagotovili, da bodo vlade in institucije prevzele odgovornost za svoje zaveze.

2.11

S kakovostnimi mehanizmi sodelovanja in zastopanja mladih se ustvarja priložnost za partnerstvo med oblikovalci politik, mladimi in mladinskimi organizacijami za oblikovanje odločitev, ki vplivajo na življenja mladih. To priložnost je treba izkoristiti tudi za zagotavljanje stabilnosti in odpornosti naših demokracij, glavni pogoj za to pa je sodelovanje vseh družbenih skupin v postopkih odločanja.

2.12

Vsi vidiki politike morajo upoštevati vpliv na mlade in njihove obete, tudi za prihodnje generacije. Vloga mladih je zlasti pomembna pri obravnavi socialnih vidikov in politik, pripravljenih na prihodnost: od naložb na področju podnebnih sprememb do strategije „od vil do vilic“.

2.13

V mnenju bodo obravnavane možnosti za formalno sodelovanje z mladimi na institucionalni ravni. Zagotovilo bo temelje za nov, strukturiran pristop k vključevanju mladih na ravni EU. V mnenju bodo tudi predlagana priporočila za EESO, kako naj bolje vključi mlade v svoje delovne procese, s čimer bi pripomogel, da se sliši njihov glas in da sporočilo EESO tako postane medgeneracijsko bolj uravnoteženo.

3.   Povezava med podnebnimi spremembami in potrebo po angažmaju mladih

3.1

Mladi imajo pravico, da izrazijo svoje mnenje o vprašanjih, ki jih zadevajo. Pravica do sodelovanja je del agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, v kateri so mladi v skladu s cilji trajnostnega razvoja prepoznani kot „ključni nosilci sprememb“.

3.2

Nobeno drugo vprašanje ni v zadnjih letih mladih po svetu mobiliziralo bolj kot podnebne spremembe. Mladi od 15. do 24. leta predstavljajo 16 % svetovnega prebivalstva. Do leta 2030 bo njihovo število doseglo 1,3 milijarde. Odločitve, ki jih danes sprejemajo politični voditelji v zvezi s podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi vprašanji, bodo vplivale na prihodnje generacije. To načelo je znano kot medgeneracijska pravičnost.

3.3

Mladi imajo energijo, ustvarjalnost in motivacijo za oporekanje sedanjim netrajnostnim modelom. Družbene spremembe, ki jih vodijo mladi, segajo prek generacijskih, kulturnih in geografskih meja. Pokazalo se je, da znajo mladi razmišljati zunaj okvirov in razvijati inovativne rešitve za družbo kot celoto, saj so manj omejeni z ideološkimi in institucionalnimi strukturami.

3.4

Ker podnebne spremembe negativno vplivajo na osnovne življenjske potrebe – streho nad glavo, hrano in vodo – veljajo za največjo svetovno nevarnost za zdravje ljudi v enaindvajsetem stoletju. Otroci in mladi spadajo med tiste, ki jih najbolj ogrožajo posledice podnebnih sprememb, saj bodo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije otroci utrpeli 80 % bolezni, poškodb in smrti zaradi teh sprememb. Otroci so tudi bolj izpostavljeni neposrednim učinkom podnebnih sprememb, kot so pomanjkanje hrane, spori med skupinami, gospodarske motnje in migracije. Ranljivost otrok se je med pandemijo COVID-19 še povečala, saj se je jasno pokazalo, da so izpostavljeni kot odvisna skupina.

3.5

Poleg tega psihosocialne posledice podnebnih sprememb ne izvirajo le iz neposrednega doživljanja njihovih učinkov, temveč tudi iz posrednih izkušenj in razumevanja grožnje, ki jo pomenijo za prihodnost. Obstajajo jasni dokazi o razširjenosti čustvenih odzivov na podnebne spremembe, celo v državah z visokim prihodkom, ki še ne čutijo njihovih neposrednih učinkov. Ankete so pokazale, da je veliko mladih strah, so žalostni, jezni ali se čutijo nemočne.

3.6

Podnebne spremembe poleg tega povzročajo zlom naših gospodarskih struktur in struktur socialne podpore. Mladi se morajo spoprijeti s hudimi gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi, političnimi in okoljskimi problemi, ki so jih podedovali od prejšnjih generacij. Gospodarske krize in posledični varčevalni ukrepi nesorazmerno vplivajo na mlade. Najbolj prikrajšani med mladimi se soočajo s prekarnostjo in dolgotrajno revščino. Zaradi svojega socialno-ekonomskega okolja, spolne usmerjenosti, spolne identitete in njenega izražanja, etnične pripadnosti ali rase, migracijskega statusa, invalidnosti in/ali drugega statusa se spopadajo z dodatnimi ovirami, kot so težki življenjski pogoji in oviran dostop do zaposlitvenih možnosti.

4.   Učenje iz sedanjih struktur in procesov

4.1

V zadnjih osemnajstih mesecih smo bili priča protestiranju otrok in mladih z vsega sveta, ki so odločno zahtevali spremembe. Nekatere navdihujejo dobro znani aktivisti na svetovni ali nacionalni ravni, drugi se zgledujejo drug po drugem, ostali pa ne prenesejo več stalne podpore družbi, ki daje prednost rasti za vsako ceno, ali porabe javnega denarja za netrajnostne prakse, kot so subvencije za fosilna goriva in druge škodljive subvencije. Od začetka gibanja Petki za prihodnost avgusta 2018 se je podnebnih protestov udeležilo 13 milijonov mladih v 228 državah (4).

Vključevanje mladih na nacionalni ravni

4.2

Nekatere države EU so od tedaj vzpostavile mehanizme za upoštevanje stališč predstavnikov mladih pri oblikovanju podnebnih politik. Mladinski svet za podnebje je neodvisen danski mladinski svetovalni odbor, ki svetuje ministru za podnebje. Odbor zbira prispevke mladih iz vse države in oblikuje konkretne predloge politik za ministra. Predlogi se nato vključijo v politične procese, kar pomeni, da lahko mladi neposredno vplivajo na razvoj podnebnih politik. Poleg tega v nekaterih mestih na Danskem obstajajo mladinski svetovalni odbori na lokalni ravni (5).

4.3

Veliko mladih podjetnikov namenja pozornost ekološkim in socialnim vidikom svojih dejavnosti od samega začetka. Poslovne prakse, ki si prizadevajo za zmanjšanje vpliva na okolje, bi bilo treba podpirati na nacionalni ravni, na primer z davčnimi oprostitvami, in jih spodbujati kot pozitivne trende, ki mobilizirajo energijo mladih podjetnikov za ustvarjanje trajnostnih poslovnih modelov.

4.4

Pomembne so pobude, kot so zeleni študentski parlamenti na Madžarskem, ki mestnim upravam predstavijo predloge glede okoljskih vprašanj, saj ne le izobražujejo, temveč tudi ponujajo priložnost šolam, da okrepijo svoje vezi s prebivalci mesta ter med šolami in starši.

Vključevanje mladih na evropski ravni

4.5

Mladinski dialog EU je participativen proces EU, ki mladim omogoča izmenjavo z nosilci odločanja v zvezi z določeno temo tako, da predstavijo svoje zamisli in predloge glede vprašanj v EU, ki so povezana z mladinsko politiko. Podpira izvajanje strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027 in je organiziran v obliki 18-mesečnega delovnega cikla.

4.6

Svetovalni svet za mlade Sveta Evrope je nevladni partner v okviru strukture soupravljanja, ki določa standarde in prednostne delovne naloge mladinskega sektorja Sveta Evrope ter oblikuje priporočila za prihodnje prednostne naloge, programe in proračune. Sestavljen je iz 30 predstavnikov iz mladinskih nevladnih organizacij in mrež v Evropi, njegova glavna naloga pa je svetovanje Odboru ministrov v zvezi z vsemi vprašanji, ki so povezana z mladimi. Spodbuja sistem soupravljanja pri postopkih odločanja na vseh ravneh kot dobro prakso za participacijo mladih, demokracijo in vključevanje.

Vključevanje mladih na ravni ZN

4.7

Na ravni ZN je glavna skupina za otroke in mlade (UN MGCY) uraden, formalen in samoorganiziran mehanizem za poglobljeno participacijo mladih v ZN, ki ga je imenovala Generalna skupščina ZN. Glavna skupina za otroke in mlade ima delovne in usklajevalne strukture, ki so odgovorne za različne vidike njenega dela, ter več uradnih mandatov.

4.8

Na področju podnebja je YOUNGO uradna mladinska skupina pri Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. YOUNGO sestavljajo organizacije in posamezniki, ki se opredeljujejo kot mladi. Ni organizacija, temveč enoten mehanizem za odprto formalno sodelovanje, s pomočjo katerega skupine in/ali posamezniki pogosto, formalizirano, demokratično in vključujoče prispevajo k procesom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

4.9

Potreba po večji vključenosti mladih je bila priznana na podnebnemu vrhu mladih, ki je potekal 21. septembra v New Yorku. Pobudo o vključevanju mladih v oblikovanje podnebnih politik (t. i. zaveza Kwon Gesh), ki mlade poziva, naj zagotovijo, da bodo njihove vlade in voditelji prevzeli odgovornost za svoja dejanja, je od vrha podprlo več kot 50 držav.

4.10

Cilji strategije ZN za mlade do leta 2030 so obravnavanje potreb, krepitev delovanja in pravic mladih ter zagotavljanje njihove udeležbe in sodelovanja pri izvajanju, pregledu in nadaljnjem spremljanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter drugih ustreznih svetovnih agend in okvirov.

Učenje iz drugih platform

4.11

Večdeležniška platforma o ciljih trajnostnega razvoja, ki jo je Komisija vzpostavila leta 2017 in v katero je bil EESO aktivno vključen, je imela pomembno vlogo, vendar bi bilo mogoče tudi marsikaj izboljšati v smislu virov za njeno delo, pogostosti srečanj, odgovornosti za določanje programa, možnosti za obsežnejšo razpravo in sodelovanje med člani ter omogočanja organizacije pogostejših, preglednejših in bolj odprtih javnih posvetovanj.

4.12

Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo, ko jo skupaj vodita EESO in Evropska komisija, zagotavlja prostor, kjer si lahko različne skupine deležnikov izmenjujejo dobre prakse in zamisli ter oblikujejo koristne mreže. Glavna razlika v primerjavi z večdeležniško platformo o ciljih trajnostnega razvoja je, da so za platformo odgovorni deležniki sami, kar je dobra praksa za vzpostavitev drugih mehanizmov za strukturirano sodelovanje.

5.   Vizija za poglobljeno vključevanje mladih

Načela

5.1

Jasno je, da mladinske organizacije ne želijo oblikovati novih mehanizmov sodelovanja za procese, ki po njihovem mnenju niso smiselni. Podnebna kriza ima globlje korenine. Če želimo predlagati rešitve zanjo, si moramo postaviti temeljna vprašanja o tem, v kakšni družbi želimo živeti v prihodnosti in kakšno vizijo gospodarstva želimo ustvariti v podporo naši podnebno nevtralni družbi. Če je cilj sprememba osnovnega sistema in ne podnebja, izobraževanje mladih o podnebnih spremembah in spodbujanje aktivizma mladih morda ne bosta zadostovala. Morda je čas, da prepoznamo številne vidike, oblike, prostore in izraze nestrinjanja mladih (6). Zato bi morali omogočiti vključevanje mladih tudi pri horizontalnih vprašanjih, ki so tesno povezana z učinkovito podnebno politiko, kot so denarna vprašanja.

5.2

Za zagotovitev poglobljenega angažmaja bi bilo treba mlade vključiti v celoten institucionalni proces, in sicer v pripravo, izvajanje, spremljanje ter oceno pobud in političnih procesov. Pri številnih kanalih posvetovanja je okvir že določen in vodi v neravnovesje moči. Pomembno je, da so mladi odgovorni za svoj angažma in lahko soustvarjajo program skupaj z institucionalnimi deležniki.

5.3

Na začetku bi bilo koristno opredeliti ovire za angažma mladih, ki so lahko pravnega ali upravnega značaja ali posledica pomanjkanja ozaveščenosti ali dostopa do informacij v zvezi z mehanizmi za participacijo in zastopanje mladih. Obravnavati bi bilo treba tudi socialne, ekonomske in kulturne ovire za angažma mladih. Vloge neformalnih pogovorov o družbi in kulturi ter izmenjav informacij, na primer v krogu prijateljev ali v družini, ne bi smeli podcenjevati. Jasno bi moralo biti, da ima vsak pravico do sodelovanja.

5.4

Samoumevno je, da so potrebna sredstva, s katerimi bi nudili podporo za razvoj potrebnega znanja in spretnosti ter zagotavljali enake možnosti za poglobljen angažma mladih, ki se vključujejo v mehanizme za participacijo in zastopanje mladih. Vlade in ustrezne institucije bi morale zagotavljati zadostna, strukturna, zanesljiva in trajnostna sredstva ter potrebno politično podporo za udeležbo mladinskih organizacij v mehanizmih za participacijo in zastopanje mladih.

5.5

Mladinsko podnebno gibanje in njegovi aktivisti imajo pravico, da se njihovo mnenje sliši v postopkih odločanja, ki bodo vplivali na njihovo življenje. To je tudi jasna sestavina medgeneracijskega vidika podnebne pravičnosti.

5.6

EU mora imeti še naprej vodilno vlogo pri inovativnem sodelovanju z deležniki. EESO je kot institucionalni dom civilne družbe naraven prostor in partner za uresničevanje strukturiranega sodelovanja.

Oprijemljiv predlog

5.7

Na evropski ravni je EESO že večkrat poudaril (7), da mora biti civilna družba strukturirano vključena in da je treba določiti jasen okvir za njeno sodelovanje pri razvoju, izvajanju in spremljanju politik in strategij, namenjenih doseganju podnebne nevtralnosti. EU ima zdaj priložnost za vzpostavitev mehanizmov sodelovanja v okviru evropskega podnebnega pakta. Mehanizem za angažma mladih na področju podnebja in trajnosti bi moral biti sestavni del tega pakta, ki bi ga podpirale mladinske organizacije.

5.8

Nosilci odločanja EU bi morali ustvariti prostor za reden in poglobljen dialog z mladimi o predlogih politik in strategijah na področju podnebja in trajnosti. Okrogle mize za mlade o podnebju in trajnosti bi morale biti dvakrat letno organizirane v Bruslju, in sicer na pobudo prvega izvršnega podpredsednika Evropske komisije.

5.9

Te okrogle mize za mlade o podnebju in trajnosti bi moral organizirati EESO v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.

5.10

Prispevke mladih k okroglim mizam bi bilo treba zbrati in uradno poslati Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji, ti instituciji pa bi morali poslati pisni odgovor, v katerem bi pojasnili, katere predloge je možno izvesti in katerih ne ter zakaj. Okrogle mize ne smejo postati debatni krožki, temveč biti izraz poglobljenega angažmaja in odzivanja oblikovalcev politik.

5.11

Poleg predstavnikov Evropske komisije in Evropskega parlamenta bi nanje lahko povabili tudi predstavnike ustreznih predsedstev. Tako bomo mladim omogočili, da vzpostavijo dialog s Svetom EU. Te okrogle mize bi bile lahko časovno usklajene z rotacijo predsedstev, da bi lahko mladi resnično vplivali na program predsedstva.

5.12

Za vzpostavitev kanala za komuniciranje z mladimi bi bilo treba po zgledu mladinskih organizacij ZN oblikovati seznam prejemnikov pošte o mladinskem dialogu na področju podnebja in trajnosti, ki bi ga upravljali moderatorji okroglih miz za mlade o podnebju in trajnosti. Ta poštni seznam bi bil odprt za vse mladinske deležnike na področju podnebja ter bi omogočal dobro komunikacijo in deljenje informacij med skupinami in z institucijami.

5.13

Nosilci odločanja EU bi morali zagotavljati kakovostno udeležbo mladinskih organizacij pri razvoju, izvajanju in spremljanju različnih mehanizmov za strukturiran angažma mladih na področju podnebja in trajnosti v postopkih odločanja EU. To bo pripomoglo k angažmaju, ki bo spodbujal kreativnost in zamisli mladih, obenem pa zagotavljal, da se bodo te zamisli prenesle v politike.

6.   Praktično izvajanje vizije s strani vseh institucij EU

Institucije EU

6.1

Na ducate predanih mladih delegatov z vsega sveta sodeluje na letnih podnebnih konferencah, da bi podali priporočila, spodbujali delegate, spremljali napredek, organizirali spremne dogodke in se jih udeležili ter gradili svoje mreže. Z vključitvijo delegata mladih v podnebno delegacijo EU pri Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja bi institucije EU pokazale, da mislijo resno, kar zadeva poglobljeno sodelovanje z mladimi.

6.2

Aarhuško konvencijo, katere pogodbenica je Evropska unija, bi bilo treba izvajati v celoti z omogočanjem priložnosti za mlade in mladinske organizacije ter podpiranjem njihovega dostopa do Sodišča EU, da bi zaščitili njihovo pravico do prejema okoljskih informacij s strani javnih organov ali pravico do sodelovanja v procesih odločanja v zvezi z okoljem (8).

6.3

Mladi in mladinske organizacije bi morali biti vključeni v nadaljnje odzivanje EU na krizo zaradi COVID-19 in si prizadevati za korenite spremembe v naših socialnih, ekonomskih in političnih sistemih, pri katerih bi bila v ospredju načela trajnostnega razvoja. Zagotoviti je treba, da bodo ta načela v središču pozornosti pri uporabi svežnja za krizno odzivanje v višini 500 milijard EUR, ki je bil napovedan aprila 2020. To je enkratna priložnost za generacijo, da odpravi sistemske neenakosti in se odmakne od netrajnostnih praks.

6.4

Mladinske organizacije je treba s krepitvijo zmogljivosti podpreti pri razumevanju regulativnega in upravnega okolja. Z zagotavljanjem podpore za krepitev zmogljivosti, politične in finančne podpore ter s pospeševanjem mreženja in povezovanja bomo izboljšali položaj mladih in jim olajšali sodelovanje v postopkih odločanja.

EESO

6.5

EESO bi moral biti zgled in v svojo delegacijo pri Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki ima v okviru delegacije EU status opazovalca, vključiti delegata mladih EU. Delegat mladih bi se udeležil dvostranskih srečanj EESO in spremnih dogodkov. Z mladinskimi organizacijami in mrežami, vključno z mrežo okroglih miz o podnebju in trajnosti, bi lahko komuniciral o procesu in rezultatih. Koristila bi mu lahko administrativna podpora, ki jo za te službene poti nudi EESO.

6.6

EESO bi se lahko zavezal, da bo pri vsakem mnenju EESO, povezanem s podnebjem in trajnostjo, sodeloval s predstavnikom mladih. Ta oseba bi poročevalcu zagotovila prispevek o stališču mladih in bi bila po potrebi vabljena k predstavitvi prispevka na posvetovanju ali seji študijske ali strokovne skupine. Predstavnika mladih bi lahko izbral poročevalec EESO na podlagi priporočil moderatorjev dialoga mladih o podnebju in trajnosti. To vlogo bi lahko opisali kot neformalen dogovor, podobno kot v zvezi s poročevalcem v senci.

6.7

EESO je predstavnikom mladih že začel omogočati, da redno govorijo na javnih prireditvah, ki se osredotočajo na podnebje in trajnost. To prakso bi bilo treba v naslednjem mandatu razširiti na vse javne prireditve, ki zadevajo vprašanja, usmerjena v prihodnost, in ki bi jim koristil prispevek mladih.

6.8

Evropski podnebni vrh mladih, ki ga EESO gosti skupaj z Evropskim parlamentom, bi lahko postal vsakoletna prireditev za mlade. Ta prireditev lahko pomaga izboljšati zastopanje interesov mladih, prispeva h krepitvi zmogljivosti in opolnomočenju mladih ter vzpostavi povezave med institucijami EU, kar bi bilo bistveno za poglobljeno, strukturirano in trajno sodelovanje mladih v postopku odločanja EU.

6.9

EESO poziva Evropski parlament, naj vzpostavi tudi formalen postopek posvetovanja s predstavniki mladih pri oblikovanju stališč o predlogih politik v zvezi s podnebjem in trajnostjo.

6.10

EESO bi lahko poskrbel za dolgoročno članstvo, da bi zagotovil zadostno zastopanost mladinskih organizacij v EESO, pa tudi, da se izkušnje in znanje prenesejo na podmladke članskih organizacij. Številne članske organizacije EESO imajo podmladke; več članov bi bilo treba aktivno spodbujati, naj sodelujejo z morebitnimi prihodnjimi člani podmladkov svojih organizacij. EESO bo tudi v prihodnosti prek izjemno uspešnega dogodka Vaša Evropa, vaš glas skrbel za vključevanje mladih. Dogodek je bil sicer letos zaradi pandemije COVID-19 preložen, vendar se bo nadaljeval naslednje leto s poudarkom na podnebju in trajnosti.

7.   Sprejetje pozitivne vizije za prihodnost

7.1

Najhujše posledice podnebne krize so od večine Evropejcev še vedno oddaljene kar nekaj let. Pandemija COVID-19 je nazoren primer tega, kaj se lahko zgodi, če ne prisluhnemo znanstvenikom in strokovnjakom. Pokazala je tudi, da je oblikovanje znanstveno utemeljenih politik lahko učinkovito pri spopadanju s krizo. To lekcijo je treba uporabiti v podnebni krizi. Še vedno imamo čas, da preprečimo nekaj najhujših posledic in se pripravimo na ostale.

7.2

Pri zasnovi in izvajanju načrtov za okrevanje po gospodarskih učinkih pandemije mora zavezanost podnebnim ukrepom in trajnosti ostati v ospredju politik. Agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariški sporazum sta hrbtenica mednarodnega multilateralizma pri obravnavanju teh vprašanj, evropski zeleni dogovor pa bi bilo treba okrepiti, da bi omogočil vzpostavitev trajnostne, ogljično nevtralne prihodnje družbe, ki bo spoštovala medgeneracijske zaveze.

7.3

Mladinsko gibanje je med omejitvami gibanja zaradi pandemije pokazalo izjemno prilagodljivost. Njihovo sporočilo je doseglo odziv s spletno mobilizacijo in inovativnimi načini širjenja sporočila z uporabo vseh oblik komuniciranja, od političnih pozivov do humorja. Ta inovativni in ambiciozni pristop k oblikovanju naših prihodnjih potreb je treba prepoznati in vključiti.

7.4

Med soočanjem s sicer hudimi posledicami pandemije COVID-19 je bila nakazana pozitivna vizija prihodnosti. Najslabše plačani delavci v našem gospodarstvu so bili prepoznani kot nujni. Naša delovna sila je prožnejša, kot smo si predstavljali. Povezovanje z družino in najbližjimi skupnostmi se je izkazalo za izredno dragoceno in vir velikega zadovoljstva. Pokazalo se je, da moramo ceniti koristi za zdravje in dobro počutje, ki jih prinaša dostop do narave. Zdaj imamo priložnost zagotoviti, da se učimo iz pozitivnih izkušenj in jih uporabimo kot bistvene elemente nove normalnosti.

V Bruslju, 18. septembra 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Cilji trajnostnega razvoja ZN.

(2)  Evropska komisija: Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo COM(2020) 456 final in spremljevalni dokument Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo.

(3)  https://news.un.org/en/story/2020/04/1061772

(4)  Vir: Fridays for future: strike statistics (Petki za prihodnost: statistični podatki o protestih).

(5)  Vir: UN Youth Climate Council (Mladinski svet za podnebje pri ZN).

(6)  Vir: Ecology and Society: Exploring youth activism on climate change: dutiful, disruptive, and dangerous dissent (Ekologija in družba: Preučevanje aktivizma mladih na področju podnebnih sprememb: predano, revolucionarno in nevarno nestrinjanje).

(7)  Glej mnenje EESO Prispevek nedržavnih akterjev h krepitvi podnebnih ukrepov (UL C 227, 28.6.2018, str. 35) in mnenje EESO Evropski podnebni pakt (UL C 364, 28.10.2020, str. 67).

(8)  Mnenje EESO o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (UL C 129, 11.4.2018, str. 65).


Top