EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020IE1559

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Digitalno rudarjenje v Evropi: nove rešitve za trajnostno pridobivanje surovin (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2020/01559

OJ C 429, 11.12.2020, p. 37–43 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 429/37


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Digitalno rudarjenje v Evropi: nove rešitve za trajnostno pridobivanje surovin

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 429/06)

Poročevalec:

Marian KRZAKLEWSKI

Soporočevalka:

Hilde VAN LAERE

Sklep plenarne skupščine

20. 2. 2020

Pravna podlaga

člen 32(2) poslovnika

mnenje na lastno pobudo

Pristojnost

CCMI

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

2. 9. 2020

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

18. 9. 2020

Plenarno zasedanje št.

554

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

213/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Digitalizacija sektorja surovin v EU je enkratna priložnost za povečanje odpornosti evropskih industrijskih dobavnih verig, izboljšanje okoljske učinkovitosti sektorja mineralov ter povečanje preglednosti in okrepitev dialoga z državljani in skupnostmi, prizadetimi zaradi rudarskih dejavnosti.

1.2

Rudarska podjetja, ki so začela digitalno preobrazbo, so izboljšala svojo varnost, trajnost, produktivnost in dobičkonosnost. Vendar kombinacija večje povezljivosti, mobilnosti, strojnega učenja in avtonomnih operacij sproža etična, družbena in regulativna vprašanja, o katerih bi morali oblikovalci politik vnaprej dobro razmisliti.

1.3

EESO priznava, da so za digitalno preobrazbo rudarskega sektorja potrebna ambiciozna prizadevanja za uvedbo pravnih in regulativnih sprememb ter da bi morala ta prizadevanja potekati pod okriljem nadnacionalnih organizacij/na ravni mednarodnega prava.

1.4

EESO opozarja na pomen obsežne svetovne mreže znanja o mineralih, na kateri bi temeljila digitalna preobrazba in informirano odločanje na ravni EU. EESO priznava prizadevanja Skupnega raziskovalnega središča pri vzpostavitvi in vzdrževanju evropskega informacijskega sistema za surovine.

1.5

EESO meni, da bi morali digitalno preobrazbo sektorja surovin v EU spremljati ukrepi za varstvo podatkov, in priznava, da so nujna pravila za varstvo občutljivih podatkov, ki jih je treba dosledno uveljavljati.

1.6

EESO priporoča, naj se pripravi zakonodajni načrt EU, ki bo namenjen reševanju izzivov zaradi digitalne preobrazbe sektorja surovin in bo obravnaval teme, kot so kibernetska varnost, umetna inteligenca, avtomatizacija, upravljanje na več ravneh ter rudarjenje na morju in v vesolju.

1.7

EESO priporoča, naj se določijo in sprejmejo standardi EU za zbiranje podatkov o mineralnih virih, ter poziva države članice, naj redno zbirajo izčrpne in preverjene podatke o pridobivanju, predelavi in recikliranju surovin ter jih posredujejo Skupnemu raziskovalnemu središču. To je pomembno kot prispevek k izvajanju akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo.

1.8

EESO priporoča, naj se določijo ustrezni socialni podporni ukrepi, namenjeni zmanjšanju negativnih vplivov digitalne preobrazbe na rudarske delavce in za pomoč rudarskim skupnostim pri prehodu njihovih gospodarstev, da bi preprečili poglabljanje obstoječih socialnih neenakosti med posamezniki in skupinami prebivalstva.

1.9

EESO priporoča, naj se razvije in podpira infrastruktura oblaka na ravni EU, da se poveča raven varnosti aplikacij 5G, računalništva v oblaku in platform industrijskega interneta stvari.

1.10

EESO meni, da je digitalizacija sektorja mineralnih surovin ključnega pomena za reševanje gospodarske krize zaradi pandemije COVID-19 ter spodbujanje izvajanja evropskega zelenega dogovora in načrta EU za okrevanje. Zato je v tem okviru izjemno pomembno, da se spodbujajo naložbe v digitalizacijo pridobivanja in predelave primarnih (rudarstvo) in sekundarnih (recikliranje) mineralnih surovin.

1.11

EESO poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi, da bodo evropske institucije socialne partnerje iz sektorja pridobivanja surovin vključile v pripravo politik in pobude EU, ki zadevajo sektor mineralnih surovin, ter se z njimi posvetovale.

2.   Uvod

2.1

EU se spopada s tehnološkimi, družbenimi in okoljskimi izzivi, povezanimi z oskrbo s surovinami, na katerih temeljita njena industrijska dejavnost in kakovost življenja njenih prebivalcev. Proizvodnja mineralnih surovin v EU znaša manj kot 5 % svetovne proizvodnje (1), njihova poraba v industriji EU pa znaša približno 20 % svetovne porabe mineralnih surovin. (2) Odvisnost EU od uvoza je zlasti velika pri redkih kovinah in elementih, potrebnih za visokotehnološke aplikacije in za prehod na zeleno energijo, predstavljen v evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640). To utemeljuje pobudo za surovine, ki jo je Komisija sprožila leta 2008 (COM(2008) 699), ter njena naslednja prizadevanja za oceno kritičnosti oskrbe in pripravo seznama kritičnih surovin (zadnji seznam je bil objavljen leta 2017 (3); posodobljen seznam je vključen v sporočilo Komisije o kritičnih surovinah (4)).

2.2

Tehnološki napredek, ki v skladu z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo (COM(2015) 614, kot je bil nazadnje posodobljen z dokumentom COM(2020) 98) spodbuja učinkovito rabo materialov in virov ter prispeva k zmanjševanju odpadkov in recikliranju, nikakor ni zadosten, da bi podprl zadovoljevanje družbenih potreb in rast svetovnega prebivalstva. V teh okoliščinah bodo imele primarne surovine (5) še naprej ključno vlogo v gospodarstvu.

2.3

Hkrati se v številnih državah EU povečuje nasprotovanje javnosti rudarskim projektom, rudarski industriji pa kljub prizadevanjem, da bi zmanjšala svoj okoljski odtis, ni uspelo spremeniti svojega (slabega) ugleda. Negativni vplivi na okolje, pomanjkanje preglednosti in dialoga ter pomanjkljivosti v zvezi s porazdelitvijo ekonomskih koristi na lokalni ravni so značilnosti, ki se pogosto pripisujejo rudarski industriji (6).

2.4

V novejšem času sta naraščajoči nacionalizem v zvezi z viri v državah proizvajalkah surovin in pandemija COVID-19 omajala zanašanje industrije EU na svetovne dobavne verige. Vlade držav EU in številni industrijski proizvajalci so spoznali, da bi lahko odvisnost od uvoza surovin uničila predelovalno industrijo EU (sektor surovin zagotavlja okrog 350 000 delovnih mest v EU, vendar je več kot 30 milijonov delovnih mest v predelovalnih dejavnostih na nižji stopnji odvisnih od zanesljivega in neoviranega dostopa do mineralnih surovin (7)).

2.5

Napredek na področju tehnologije in komunikacij spodbuja vključevanje digitalnih tehnologij v vsa poslovna področja, s čimer se bistveno spreminja način, kako podjetja poslujejo in zagotavljajo vrednost strankam. To je enkratna priložnost za rudarski sektor EU: rudarska podjetja, ki izkoriščajo digitalna orodja, lahko vzdolž vrednostne verige dosežejo nove ravni učinkovitosti, kar trajno pozitivno vpliva na socialno-ekonomsko, okoljsko in družbeno razsežnost.

2.6

Digitalizacija sektorja surovin v EU je enkratna priložnost za okrepitev odpornosti dobavnih verig, obravnavo radikalno različnih vhodnih ekonomskih dejavnikov ter povečanje operativne, socialne in okoljske odličnosti sektorja, ob hkratni nadgradnji koncepta „digitalnega rudnika“.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Digitalizacija se pri pridobivanju surovin nanaša na uporabo informacijskih tehnologij, s katerimi se izboljšajo pridobivanje, organizacija in sporočanje podatkov, cilj pa je večja učinkovitost proizvodnih obratov z vidika tehničnih, okoljskih in družbenih kazalnikov.

3.2

Digitalne tehnologije izkoriščajo vse razpoložljivo znanje ter omogočajo stalne izboljšave in prelomne inovacije. Natančno razumevanje medsebojnih vplivov v vseh proizvodnih korakih ter znotraj vrednostnih verig in delovnih kolektivov ter med njimi omogoča med drugim z viri gospodarno proizvodnjo, spremljanje in vzdrževanje opreme, spremljanje zdravstvenih razmer, preprečevanje tveganj ter pripravljenost in odzivanje na izredne dogodke.

3.3

Digitalna preobrazba je navedena v okviru prednostnega področja „Tehnologije za pridobivanje primarnih in sekundarnih surovin“ evropskega partnerstva za inovacije (EIP) glede surovin (COM(2014) 297), v skladu s sporočilom Evropske komisije o novi industrijski strategiji za Evropo. To opredeljuje surovine kot ključen omogočitveni dejavnik svetovno konkurenčne, zelene in digitalne Evrope.

3.4

EESO ceni vlogo Evropskega sveta za inovacije ter Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki si prizadevata povečati rezultate novih storitev in izdelkov evropskih institucij. Pobude, ki zadevajo surovine, podpirajo precejšen delež teh storitev in izdelkov ter se povezujejo z drugimi cilji, kot so energetski in mobilnostni prehod, napredna proizvodnja, varnost, hrana in zdravje. Povezane so tudi z digitalnim razvojem tehnoloških rešitev.

3.5

EESO podpira dejavnosti raziskovalne skupine EU pri oblikovanju postopka za certificiranje surovin. To bo spodbuda v smeri trajnostnega pridobivanja mineralov in kovin, ki je potrebno za podpiranje prehoda na čisto energijo v Evropi.

3.6

Prepoznavanje priložnosti, ki jih rudarskemu sektorju EU prinaša digitalna preobrazba, je ključen del pristopa k digitalni strategiji, ki ga priporoča EESO. Prepoznane priložnosti bi bilo treba oceniti z vidika njihove potencialne vrednosti za organizacije in družbo. Oceniti je treba tudi, ali jih je mogoče res uresničiti.

3.7   Socialni vidiki

3.7.1

Digitalna preobrazba že vpliva na tradicionalne vloge rudarskih delavcev, in sicer s pojavom položajev, kot so specialisti za nove tehnologije, podatkovni analitiki in znanstveniki na področju podatkov, specialisti za masovne podatke, umetno inteligenco in strojno učenje ter sistemski inženirji. Posledično naj bi se število rutinskih nalog, povezanih s funkcijami, kot so upravljavec mehanizacije, analitik na področju upravljanja in organizacije ter delavec, ki skrbi za izkop, zmanjšalo (8).

3.7.2

Zaradi digitalizacije in preobrazbe sektorja je potrebno ustrezno usposabljanje zaposlenih, da se bodo lahko soočili z izzivi industrije 4.0 in prihodnjimi tehnološkimi spremembami.

3.7.3

Spremembe v vrsti in sestavi delovne sile ter izvajanje modela, ki ga bo prinesla digitalna preobrazba in bo omogočal „delo kjer koli in kadar koli“, bodo pomembno vplivali na tradicionalne rudarske skupnosti v Evropi. Zato je potreben proaktiven pristop na podlagi vključujočega družbenega dialoga, ki bo skupnostim pomagal razumeti njihove osnovne zmogljivosti in podprl prehod njihovih gospodarstev na nova področja.

3.7.4

EESO meni, da bi morala Evropska komisija glede na izzive, ki jih prinaša digitalizacija rudarstva, in grožnje, ki pretijo sektorju zaradi COVID-19, podpreti sedanje zahteve socialnih partnerjev v rudarskem sektorju na evropski ravni v okviru obstoječega sektorskega socialnega dialoga v sektorju pridobivanja surovin.

3.7.5

EESO poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo evropske institucije socialne partnerje iz sektorja pridobivanja surovin vključile v pripravo politik in pobude EU, ki zadevajo sektor, ter se z njimi posvetovale.

3.7.6

EESO zato meni, da mora Komisija skupaj s socialnimi partnerji v odboru za sektorski dialog čim prej na evropski in nacionalni ravni vzpostaviti mrežo sektorskih svetov za znanja in spretnosti ter zaposlovanje v sektorju pridobivanja surovin.

4.   Prelomni koncepti in rešitve za trajnostno raziskovanje, pridobivanje in/ali predelavo

Da bi okrepili položaj Evrope na svetovnem prizorišču, so potrebni prelomni koncepti in rešitve za raziskovanje, pridobivanje in recikliranje mineralnih surovin. Z novimi pristopi in tehnologijami naj bi se Evropi olajšal dostop do trajnostno pridobljenih surovin, hkrati pa pridobilo zaupanje družbe v čiste in varne načine pridobivanja in predelave.

Znanje o geoloških danostih, nahajališčih rudnin in njihovem izkoriščanju je raznoliko in spremenljivo, da bi izkoristili prednosti digitalizacije, pa je zaradi kompleksnosti ciklov materialov, politik, tržnih in tehnoloških trendov, okoljskih vprašanj in družbenih vplivov potrebna kombinacija številnih strokovnih področij.

4.1   Metode in orodja za znanje o mineralnih surovinah

4.1.1   Vzpostavitev vozlišča geoznanstvenih podatkov za Evropo

4.1.1.1

V sodobni družbi so razpoložljivost, dostopnost in možnost predelave mineralov, kovin ter energetskih in drugih podzemnih virov odločilni bolj kot kadar koli prej. Evropski parlament, Evropska komisija in več pobud EU na različnih področjih politike, npr. pobuda za surovine (9), direktiva o podzemnih vodah (10) ter direktiva o zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida (11), potrebujejo dostop do ustreznih podatkov o podzemnih virih.

4.1.1.2

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije trenutno razvija informacijski sistem za surovine RMIS 2.0, ki vključuje gospodarsko, socialno-ekonomsko in okoljsko razsežnost (12). Informacije, ki jih vsebuje, pa so nepopolne in ne zajemajo vseh 27 držav članic EU enako podrobno.

4.1.1.3

Danes so podatki le delno na voljo in večinoma niso harmonizirani, zato niso primerljivi med državami. Standardizirati je treba oblike zapisa podatkov in razviti algoritme, ki bi se lahko uporabljali kot povezava med različnimi podatkovnimi sistemi.

4.1.1.4

EESO meni, da je vključitev obsežne strukture mreže znanja o mineralih, pri kateri se uporabljajo harmonizirani zanesljivi podatki, v sistem RMIS Skupnega raziskovalnega središča izjemno pomembno, saj bi to Evropski komisiji in državam članicam zagotovilo dostop do informacij in znanja za podporo trajnostni uporabi podzemlja EU pri reševanju izzivov, s katerimi se srečuje Evropa.

4.1.1.5

EESO poziva vse države članice EU, naj zbirajo podatke o surovinah in jih redno posredujejo v sistem RMIS Skupnega raziskovalnega središča. Za preprečitev neresničnih navedb in napak bi bilo treba po mnenju odbora EESO še pred vključitvijo v sistem RMIS preveriti, ali so podatki, ki se predložijo Skupnemu raziskovalnemu središču, točni. Skupnemu raziskovalnemu središču bi bilo treba zagotoviti finančna sredstva za vzdrževanje in redno posodabljanje tega informacijskega sistema.

4.1.2   Simulacija procesov

4.1.2.1

Glede procesov, povezanih z emisijami, predelavo, varstvom vodnih virov ipd., je mogoče opraviti simulacije, ki lahko vključujejo več vzporednih simulacij, pri katerih se uporabijo različne predpostavke o omejitvenih pogojih in izhodiščih ter pridobijo ocene verjetnosti različnih rezultatov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za kontrolo in podporo odločanju.

4.1.2.2

Zaradi dosežkov na področju računalniških tehnik za simulacije procesov in razpoložljivosti masovnih podatkov (podatkovni nabori, ki so tako obsežni, da jih z običajnimi programskimi orodji ni mogoče zajeti, shranjevati, upravljati in obdelati v še primernem pretečenem času) se je povečala natančnost simulacij, ki predstavljajo vzročno povezavo med kontroliranimi vhodnimi parametri in ustreznimi izhodnimi parametri. Simulacije procesov se lahko izkažejo za zlasti pomembne pri okoljskih in varnostnih ocenah ter bi lahko olajšale preglednost in dialog pri dodeljevanju dovoljenj za procese.

4.1.3   Daljinsko zaznavanje

4.1.3.1

Uporaba podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, denimo prek programa Copernicus, v katero sta zajeti analitika prostorskih podatkov in integracija s programsko opremo geografskih informacijskih sistemov (GIS), lahko dragoceno prispeva k naprednim simulacijam in vzpostavitvi „digitalnih dvojčkov“, ki omogočajo hitro odzivanje na spremembe in zanesljivo odločanje. Povezovanje podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, s podatki, zbranimi na terenu s senzorji in droni, je v rudarskem sektorju vse pogostejše. V številnih rudarskih obratih se za ocenjevanje zalog in odlagališč odpadkov rutinsko izvaja kopensko in podvodno raziskovanje z droni.

4.1.3.2

Povezovanje podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, s podatki, pridobljenimi na terenu (prek lokalnih senzorjev), v programski opremi GIS se lahko uporabi za spremljanje gladine podzemne vode, premikov zemeljske mase, onesnaženja površinske vode in številnih drugih okoljskih podatkov v realnem času. Če bi bili ti podatki javno objavljeni in zaščiteni pred manipulacijo (npr. s tehnologijami, kot je veriženje blokov), bi lahko prispevali k povečanju zaupanja v rudarski sektor in olajšali dialog z deležniki. Kot primer bi lahko navedli in uporabili uveljavljene prakse upravljanja podatkov in informacij v razvitih državah z močnim rudarskim sektorjem, kot sta Kanada in Južna Afrika.

4.1.4   Virtualna resničnost

4.1.4.1

Virtualno resničnost številna podjetja že rutinsko uporabljajo pri razlagi 3D-modelov svojih rudnikov. V prihodnosti bi bila lahko še pomembnejša razširjena resničnost, pri kateri si lahko geologi ali inženirji, medtem ko so v rudniku, model s posebno napravo prikažejo kot sloj nad svojim dejanskim pogledom na geološko strukturo ali sam rudnik. To je napreden in zmogljiv način za potrjevanje modelov in preverjanje napredka pri razvoju rudnika.

4.1.4.2

Virtualno resničnost vse pogosteje uporabljajo univerze in centri za usposabljanje, da bi študente in udeležence usposabljali v „resničnih“ rudarskih okoljih. Možnost izvajanja izobraževalnih simulacij, namenjenih lažjemu pridobivanju praktičnega znanja na področjih, kot je odzivanje na nesreče, je ena glavna prednosti te tehnologije.

5.   Pameten rudnik

Digitalizacija pospešuje uvajanje „pametnejših“ rudarskih operacij, tako da se uporabljajo orodja in procesi, zaradi katerih so operacije instrumentalno vodene, medsebojno povezane in inteligentne.

Z digitalno preobrazbo bodo rudniki zaradi avtomatizacije že od začetka zasnovani drugače, pri čemer bodo metode prilagojene rudnemu telesu in ustrezno zmanjšane ali povečane, razlike v izvajanju pa bodo zaradi avtomatizacije manjše.

Digitalna preobrazba bo prispevala k odpravi smrtnih primerov in poškodb pri delu v rudarskih okoljih. Povzroči lahko velike spremembe v kapitalski intenzivnosti in stroških poslovanja, omogoči dostop do virov iz nahajališčih rudnin, ki jih prej ni bilo mogoče izkoriščati, ter s selektivnim rudarjenjem prispeva k ustvarjanju manjšega okoljskega odtisa.

5.1   Pametno napovedovanje pri rudarjenju

5.1.1

Napovedovanje med drugim pomeni napovedovanje okoljskih okvirov, v katerih delajo rudarji, s posebnim poudarkom na nevarnostih. Učinkoviti sistemi napovedovanja, ki jih že uporablja rudarska industrija, vključujejo napovedno vzdrževanje, pri katerem se daje prednost preventivnim ukrepom pred popravili, in sicer z zbiranjem podatkov o uporabi strojev in procesnih parametrih.

5.1.2

Napovedovanje ima lahko pomembno vlogo pri varnosti rudarskih operacij. Z zajetjem in povezovanjem podatkov spremljanja, pridobljenih na terenu, in podatkov, pridobljenih z opremo, je mogoče dobiti natančno sliko okolja, v katerem se izvajajo operacije, pri čemer se ta slika preveri z orodji za analizo procesov. S tem bi se bistveno izboljšali delovni pogoji, zlasti v podzemnih rudnikih. EESO meni, da lahko digitalizacija učinkovito prispeva k varnosti rudarskih operacij in da bi morali pametni rudniki vključevati sisteme napovedovanja.

5.2   Internet stvari

5.2.1

Z oblikovanjem standardov in osnovnih elementov za platformo industrijskega interneta stvari (IIoT) za rudarsko industrijo bi se lahko spodbudilo povezovanje kibernetskih in fizičnih sistemov v rudnikih EU, s čimer bi se izboljšali postopki odločanja.

5.2.2

Platforma IIoT bi morala obravnavati zdravstvene in varnostne vidike, okoljsko učinkovitost, učinkovito rabo virov in usklajevanje operacij v realnem času. Oblikovanje in promocijo platforme IIoT na ravni EU za rudarski sektor bi bilo treba obravnavati prednostno.

5.2.3

Da bi se izognili tveganjem za kibernetsko varnost, EESO predlaga, naj bodo osnovni elementi platforme IIoT zasnovani za lokalne intranete stvari, ki bodo prek fizičnega prenosa podatkov ali prek varnih požarnih zidov povezani z internetom.

5.3   Tehnologija veriženja blokov, preglednost dobavne verige

5.3.1

Blokovne verige so inovativna rešitev, ki preprečuje manipulacijo s podatki. Z uporabo blokovne verige v dobavni verigi mineralnih surovin je mogoče izboljšati preglednost in sledljivost dobavne verige ter zmanjšati upravne stroške. EESO poudarja, da tehnologija veriženja blokov omogoča lažje zagotavljanje skladnosti z uredbo EU o odgovornem pridobivanju mineralov (Uredbo (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta (13) z dne 17. maja 2017).

5.3.2

Blokovne verige se lahko uporabljajo tudi za zbiranje in razširjanje okoljskih podatkov, s povečanjem zaupanja v podatke pa bi lahko olajšale obveščanje in sodelovanje javnosti v bližini rudarskih skupnosti.

5.4   Omrežja 5G in računalništvo v oblaku

5.4.1

Ker se količina podatkov povečuje na terabajte in več, shranjevanje surovih podatkov v oblaku hitro postaja nepraktično (in je dejansko nepotrebno). Danes je zaradi hitrosti prenosa podatkov uporabnost shranjevanja v oblaku omejena. To se bo z uvedbo omrežij 5G spremenilo, saj bodo omogočala hiter prenos, obdelavo ter stroškovno učinkovito shranjevanje in priklic masovnih podatkov.

5.4.2

Pri uporabi storitev shranjevanja v oblaku obstaja resno tveganje: če rudarsko podjetje uporablja komercialno storitev shranjevanja v oblaku, je raven varnosti, ki jo lahko doseže, popolnoma odvisna od tega, koliko zaupa zadevnemu ponudniku storitve. Številni ponudniki uporabljajo strežnike v oblaku, ki so locirani zunaj EU, kar lahko ogrozi varnost sistema. EESO meni, da bi morale uvedbo omrežij 5G v EU spremljati pobude za povečanje ponudbe ponudnikov storitev v oblaku s sedežem v EU.

5.5   Kibernetska varnost

5.5.1

EESO se zavzema za ureditve, ki preprečujejo, da bi se občutljivi podatki prenesli prek varnostnih meja in ki jih je treba dosledno uveljavljati. Kibernetsko varnost je mogoče precej izboljšati tako, da se rudniški sistemi ne povežejo z internetom. V „pametnem rudniku“ je mogoče uporabljati vse pametne tehnologije, vključno z intranetom stvari, ki pa ne smejo biti dostopne od zunaj. Kar koli je treba povezati s sedežem podjetja ali zunanjim svetom, bi bilo treba iz omrežja rudnika varno prenesti na ločen strežnik, povezan z zunanjim svetom.

5.6   Umetna inteligenca

5.6.1

Umetna inteligenca zajema vrsto različnih tehnologij, vključno s sistemi t. i. globokega učenja. Do zdaj se je nišno uporabljala na področjih, kot so obdelava slik (npr. za raziskovanje rudišč) ter nevronskomrežni sistemi za prepoznavanje in razvrščanje mineralov. Druge vrste praktične uporabe v rudarskem sektorju vključujejo analitiko in algoritme strojnega učenja, ki se uporabljajo v simulacijah procesov in sistemih napovedovanja.

5.7   Integrirana avtomatizacija

5.7.1

Tehnologijo vozil brez voznika hitro razvijajo akterji, ki niso povezani z rudarsko industrijo (kot sta Tesla in Google). Ker pa so rudniki nadzorovana okolja, jo je mogoče ob uvedbi novih zmogljivosti hitro vključiti v uporabo v rudnikih. Hitro se lahko uvedejo tudi druge oblike avtomatizacije, ki pa so navadno v obliki operacij, ki jih na daljavo (ob podpori računalnika) upravlja človek, ne pa v obliki popolnoma avtonomnih operacij. Zaradi pomislekov v zvezi z odgovornostjo (in morebitnih predpisov) je vprašljivo, ali bo razvoj popolne avtomatizacije vseh rudarskih postopkov kratko- in srednjeročno ekonomsko izvedljiv.

6.   Vzpostavitev trajnostnih in odgovornih strateških partnerstev s tretjimi državami

Iz ocene kritičnosti, ki jo je opravila EU, je razvidno, da je treba diverzificirati uvoz ključnih surovin iz tretjih držav.

Potrebna je okrepljena strateška gospodarska diplomacija na ravni EU, da bi diverzificirali dostop do virov na podlagi trajnostnega pridobivanja surovin.

6.1   Raziskave in inovacije

6.1.1

Okvirni programi EU za raziskave in inovacije že zdaj spodbujajo mednarodno sodelovanje s tretjimi državami na javnih razpisih, povezanih z mineralnimi surovinami. Vseeno bi bil bolj predpisovalen pristop k nadaljnjemu sodelovanju s tehnološko razvitimi in z viri bogatimi državami na področju digitalne preobrazbe rudarstva (kot na primer v Avstraliji, Kanadi, na Japonskem, v Juži Afriki in Združenih državah Amerike) ključen pri vzpostavljanju povezav, ki bi spodbujale gospodarsko diplomacijo EU. EESO priporoča, naj se tak predpisovalen pristop sprejme v naslednjem okviru programa Obzorje.

6.1.2

Gospodarsko diplomacijo EU na temo surovin bi bilo treba podpirati tudi z izobraževanjem. Mednarodno priznani izobraževalni programi, ki bi bili izdelani v Evropi ter prinašali prelomne in inovativne izobraževalne vsebine, osredotočene na teme, povezane z digitalizacijo rudnikov, bi lahko postali učinkovito orodje gospodarske diplomacije EU.

7.   Nove meje

7.1   Pridobivanje kovin in mineralov iz morskih virov

7.1.1

Trenutno poteka precej raziskav v zvezi s tehnološkimi rešitvami za pridobivanje in predelavo mineralov in kovin iz morskih virov, vključno z morsko slanico, in/ali iz morskega dna. EESO meni, da bi bilo treba natančno oceniti okoljske vplive pridobivanja mineralov in kovin iz morja.

7.2   Izkoriščanje vesoljskih virov

7.2.1

Evropska vesoljska agencija načrtuje, da bo do leta 2025 začela pridobivati vire, ki lahko prispevajo k zagotavljanju pogojev za bivanje in raziskave na Luni. Potencialni lunarni viri vključujejo materiale, ki jih je mogoče predelati, kot so hlapne snovi in minerali (za gradnjo ter zaščito pred sevanjem in mikrometeoroidi), ter geološke strukture, kot so lavine cevi, ki bi lahko skupaj omogočali bivanje na Luni.

7.2.2

Rudarjenje v vesolju sproža pravna vprašanja, na katera trenutno ni jasnega odgovora, saj skromen korpus mednarodnega prava, ki ureja vesoljske dejavnosti, ne dohaja napredka v tehnologiji, ki poganja vesoljsko industrijo. EESO meni, da bi morala EU zapolniti to vrzel in prevzeti vodilno vlogo pri določitvi trdnega in mednarodno priznanega pravnega okvira, ki bo zagotavljal pravično, varno, odgovorno in trajnostno izkoriščanje vesolja.

8.   Po krizi zaradi COVID-19

8.1

Svetovna pandemija COVID-19 kaže, kako pomembna je digitalna preobrazba. V teh časih vse večje nestabilnosti in nepredvidljivosti se morajo rudarski obrati po vsem svetu spopadati z grožnjo popolne zaustavitve obratovanja ali zmanjšanja števila zaposlenih, verjetnost, da se to dejansko zgodi, pa se ob širjenju koronavirusa še naprej povečuje.

8.2

EESO meni, da bi morala Evropska komisija zaradi izzivov, ki jih prinaša digitalizacija, in groženj, s katerimi se sooča sektor mineralnih surovin zaradi COVID-19, spodbujati celovite dialoge med socialnimi partnerji prek obstoječega mehanizma sektorskih socialnih dialogov (za sektor pridobivanja surovin).

8.3

Pomembno vprašanje v prihodnje bo, kako rudarska podjetja uporabljajo digitalne tehnologije in se jim posvečajo, kar se navezuje na to, koliko podjetij se spopada s pandemijo. Celotni delovni kolektivi so prisiljeni delati virtualno in sprejeti nove tehnologije, medtem ko odrejeno omejevanje socialnih stikov pomeni, da daljinski nadzor operacij še nikoli ni bil tako potreben.

8.4

EU in države članice morajo dejavno podpirati digitalno preobrazbo rudarskega sektorja EU. To je ključni korak za povečanje odpornosti industrije EU in vrednostne verige surovin. Rudniki, v katerih se uporabljajo digitalne tehnologije, vključno z integrirano avtomatizacijo, kognitivnim omrežjem in analitiko v realnem času, so učinkovitejši, čistejši in varnejši. Manjši okoljski odtis in varnejša okolja je mogoče laže doseči v „pametnih rudnikih“, kar je ključno, če želijo podjetja dobiti družbeno dovoljenje za delovanje v Evropi.

V Bruslju, 18. septembra 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Kmetijski (npr. kalijev oksid) in energetski minerali (npr. uran in premog) v to oceno niso vključeni.

(2)  Za dodatne informacije glej Eunomia, 2015. Study on the Competitiveness of the EU Primary and Secondary Mineral Raw Materials Sectors (Študija o konkurenčnosti sektorja primarnih in sekundarnih mineralnih surovin EU) (na voljo na http://www.euromines.org/files/news/ec-report-study-competitiveness-eu-primary-and-secondary-mineral-raw-materials-sectors/study-competitiveness-eu-primary-and-secondary-mrms-april2015.pdf) in 2018 EU Raw Materials Scoreboard (Kazalnik EU za surovine za leto 2018), publikacija Evropske komisije (na voljo na https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/117c8d9b-e3d3-11e8-b690-01aa75ed71a1).

(3)  COM(2017) 490 final.

(4)  COM(2020) 474.

(5)  Primarne surovine so materiali (minerali/kovine), ki so pridobljeni iz tal in predelani. Sekundarne surovine so materiali, pridobljeni s postopkom recikliranja.

(6)  Kljub temu rudarska industrija uživa podporo rudarskih skupnosti in regij po Evropi.

(7)  Za več informacij o dodani vrednosti in delovnih mestih, povezanih s surovinami, glej 2018 EU Raw Materials Scoreboard (Kazalnik EU za surovine za leto 2018) (na voljo na tej povezavi).

(8)  McKinsey Global Institute, 2018: Skill Shift: Automation and the Future of the Workforce (Spremembe v spretnostih in znanjih: avtomatizacija in prihodnost delovne sile), dokument za razpravo, McKinsey Global Institute, McKinsey & Company, https://www.mckinsey.com/featured-insights/future-of-work/skill-shift-automation-and-the-future-of-the-workforce (dostop 3. junija 2019).

(9)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pobuda za surovine: zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi (SEC(2008) 2741)/COM(2008) 699 final.

(10)  Direktiva 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27.12.2006, str. 19).

(11)  Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(12)  Glej https://rmis.jrc.ec.europa.eu/.

(13)  UL L 130, 19.5.2017, str. 1.


Top