EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020XG1204(01)

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju medsektorskega sodelovanja v korist športa in telesne dejavnosti v družbi 2020/C 419/08

OJ C 419, 4.12.2020, p. 18–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

4.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 419/18


Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju medsektorskega sodelovanja v korist športa in telesne dejavnosti v družbi

(2020/C 419/08)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

OPOZARJAJO NA NASLEDNJE:

1.

V priporočilu Sveta z dne 26. novembra 2013 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih (1) je med drugim priporočeno, naj si države članice prizadevajo za učinkovite politike na področju HEPA (2) z razvojem medsektorskega pristopa, ki vključuje področja politike, kot so šport, zdravje, izobraževanje, okolje in promet, ter druge ustrezne sektorje, v skladu z nacionalnimi posebnostmi (3).

2.

V sklepih Sveta z dne 15. decembra 2015 o spodbujanju motoričnih spretnosti otrok ter telesnih in športnih dejavnosti za otroke so države članice pozvane, naj razmislijo o izvajanju medsektorskih politik, med drugim v izobraževalnem, mladinskem in zdravstvenem sektorju, za spodbujanje telesnih dejavnosti in motoričnih spretnosti v zgodnjem otroštvu (4).

3.

V sklepih Sveta z dne 9. decembra 2017 o vlogi trenerjev v družbi je poudarjena potreba po tem, da se izobraževanju trenerjev doda mednarodna in čezsektorska razsežnost z vključitvijo dobrih zgledov in koristnih delovnih metod, kot jih poznamo iz dela z mladino, npr. neformalnega in priložnostnega učenja, dela z osebami s posebnimi potrebami in iz podjetništva (5).

4.

V sklepih Sveta z dne 13. decembra 2018 o gospodarski razsežnosti športa ter njegovih družbenih in gospodarskih koristih so države članice pozvane, naj podprejo in promovirajo zamisel o razširitvi predstavitve gospodarske razsežnosti športa, in sicer z vključitvijo družbenih in gospodarskih vidikov, predvsem prostovoljstva, zdravstveno-gospodarskih vidikov in inovacij, na evropski in nacionalni ravni ter z okrepitvijo medsektorskega sodelovanja (6).

5.

V sklepih Sveta z dne 11. junija 2020 o krepitvi vloge trenerjev z izboljšanjem možnosti za pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc se športno gibanje poziva, naj v sodelovanju z ustreznimi institucijami na ravni EU ter nacionalni, regionalni ali lokalni ravni okrepi medsektorsko sodelovanje, da bi pri vsakodnevnem delu uporabljali nova spoznanja in metode, in se v razvoj izobraževalnih programov in programov usposabljanja za trenerje vključi sektor raziskav in inovacij (7).

6.

V sklepih Sveta z dne 29. junija 2020 o učinku pandemije covida-19 in okrevanju športnega sektorja so države članice pozvane, naj spodbujajo medsektorsko sodelovanje in posvetovanja na področjih, relevantnih za šport, na vseh ravneh, kar med drugim vključuje športno gibanje, poslovni sektor, povezan s športom, in druge ustrezne deležnike, da bi se lahko učinkovito spoprijeli z izzivi, s katerimi se sooča športni sektor zaradi pandemije covida-19, ter okrepili vlogo športa v družbi (8).

7.

Delovni načrt Evropske unije za šport za obdobje 2017–2020 priznava, da ima šport pozitivno vlogo v medsektorskem sodelovanju na ravni EU ter tako prispeva k zagotavljanju trajnostnega razvoja in ustreznemu reševanju splošnih socialno-ekonomskih in varnostnih izzivov, s katerimi se sooča EU (9).

8.

Evropska listina o športu Sveta Evrope poudarja pomen usklajevanja med različnimi področji politike, da se zagotovi, da je šport sestavni del družbeno-kulturnega razvoja (10).

9.

Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 opredeljuje vlogo športa kot pomembnega dejavnika, ki omogoča trajnostni razvoj, in njegov vse večji prispevek, med drugim k ciljem na področju zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja (11);

PRIZNAVAJO NASLEDNJE:

10.

Šport in telesna dejavnost, kadar se uresničujeta odgovorno in prilagojeno posebnostim posameznika, spodbujata zdravje in dobro počutje ljudi vseh generacij, hkrati pa prispevata k manjši obremenjenosti zdravstvenega sistema (12).

11.

Ukvarjanje s športom v skupnosti, zlasti v športnih klubih, lahko okrepi socialno kohezijo in družbeno participacijo ter tako spodbudi integracijo in vključevanje.

12.

Prostovoljno delo na področju športa zagotavlja priložnost za pridobitev dodatnih znanj in spretnosti ter dejavno prispevanje k razvoju lokalnih skupnosti.

13.

Na področju prometa je telesna dejavnost v obliki hoje in kolesarjenja pomemben del varstva okolja in podnebja;

UPOŠTEVAJO NASLEDNJE:

14.

Nedavne statistične raziskave kažejo, da se zdi, da delež ljudi, ki se ukvarjajo s športom ali telesno dejavnostjo, v več državah članicah stagnira ali celo upada (13).

15.

Poleg tega se zdi, da imajo športne organizacije vse večje težave pri privabljanju ljudi k prostovoljnemu delu, zlasti za dolgoročne prostovoljne dejavnosti, v športnih klubih.

16.

Pandemija covida-19 ter posledični ukrepi in omejitve, uvedeni za preprečevanje širjenja virusa, so v veliki meri vplivali na športno in telesno dejavnost, zlasti v zvezi s kolektivnim in organiziranim športom v športnih centrih;

IZPOSTAVLJAJO NASLEDNJE:

17.

Šport in telesna dejavnost sta za posameznika več kot le prostočasna dejavnost. Zaradi njunih pozitivnih učinkov (14) obstaja javni interes za spodbujanje športa in telesne dejavnosti med vsemi državljani.

18.

Lokalne razmere znatno vplivajo na odločitev posameznika, da si prizadeva za aktiven in zdrav način življenja ter da se ukvarja s prostovoljnim delom v športu. Zlasti pomemben je cenovno ugoden in enostaven dostop do športa ter športnih objektov in javnih površin, ki spodbujajo telesno dejavnost v varnem okolju. Enako velja za trajnostno prometno infrastrukturo in urbanistično načrtovanje, prilagojeno potrebam in varnostnim razmeram pešcev in kolesarjev.

19.

Takšne lokalne razmere izboljšujejo splošno kakovost življenja v občini ali regiji, s tem pa tudi njeno konkurenčnost in privlačnost. Pozitivni učinki torej presegajo področje športa in telesne dejavnosti.

20.

Šport in telesna dejavnost imata številne povezave z drugimi področji politike, kot so izobraževanje, zdravje, mladina, socialne zadeve, infrastruktura, javni prostor (tj. parki), razvoj mest in podeželja, promet, okolje, raziskave, inovacije, digitalizacija, kultura, gospodarstvo, zaposlovanje, turizem in mednarodno sodelovanje, vključno z ustreznimi instrumenti financiranja.

21.

Medsektorsko sodelovanje ima lahko pomembno vlogo pri ustvarjanju ali optimizaciji pogojev za aktiven in zdrav način življenja ter s tem pri aktiviranju pozitivnega družbenega potenciala športa in telesne dejavnosti, pa tudi pri spodbujanju inovacij in ekonomske razsežnosti športa. Usklajeni ukrepi na več ravneh so lahko učinkovitejši od posameznih intervencij.

22.

Medsektorsko sodelovanje lahko z vključevanjem športnega sektorja še poveča pozitivni učinek, ki ga lahko imata šport in telesna dejavnost na druge sektorje politik (15).

23.

Ko različni akterji v športnem sektorju (16) sledijo svojim ciljem, lahko pomembno prispevajo k uspehu medsektorskega sodelovanja in doseganju splošnih političnih ciljev na ustreznih ravneh (17).

24.

Dolgoročni uspeh takega medsektorskega sodelovanja je odvisen tudi od spodbujanja in podpore političnih in upravnih nosilcev odločanja ter posledično od obojestranskih koristi za vse vpletene deležnike in njihove cilje sektorske politike;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ NA USTREZNI RAVNI IN OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

25.

v ustreznih primerih skupaj z ustreznimi deležniki razvijajo in spremljajo vzajemne strategije z jasno delitvijo odgovornosti za kratko-, srednje- in dolgoročno povečanje participacije državljanov v športu in telesni dejavnosti ter v zvezi s tem posebno pozornost namenijo medsektorskemu sodelovanju;

26.

v ustreznih primerih na vseh ravneh opredelijo tista področja politike in upravna področja, ki so pomembna za šport in telesno dejavnost, ter spodbujajo sektorske nosilce odločanja, naj v svojih politikah bolj upoštevajo koristi, ki jih lahko prinašata šport in telesna dejavnost;

27.

spodbujajo in pospešujejo dolgoročno medsektorsko sodelovanje na različnih ravneh, med drugim z izmenjavo najboljših praks, ter ga omogočajo in podpirajo z ustreznimi ukrepi;

28.

v medsektorsko sodelovanje v ustreznih primerih vključijo vse deležnike iz športnega sektorja, zlasti športno gibanje;

29.

obveščajo deležnike o ustreznih programih financiranja EU za podporo medsektorskim projektom, povezanim s športom in telesno dejavnostjo, in/ali v ustreznih primerih te programe uporabijo (18);

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

30.

spodbuja medsektorsko sodelovanje v korist športa, telesne dejavnosti in socialne kohezije z ustreznimi pobudami (19) ter podpira izmenjavo najboljših praks v zvezi s tem, v ustreznih primerih z vključitvijo mreže kontaktnih točk HEPA (20);

31.

organizira srečanja s predstavniki športnega sektorja in drugimi zadevnimi deležniki, da bi razvili, dokumentirali in spremljali skupne cilje in strategije na evropski ravni ter s tem povečali kratko-, srednje- in dolgoročno participacijo državljanov v športu in telesni dejavnosti, ter v zvezi s tem posebno pozornost nameni medsektorskemu sodelovanju;

32.

razmisli o podpori medsektorskemu pristopu k spodbujanju projektov, povezanih s športom in telesno dejavnostjo, pri izvajanju ustreznih programov financiranja EU;

33.

obvešča države članice, športno gibanje in druge ustrezne deležnike o ustreznih programih financiranja EU in pobudah, ki se lahko uporabijo za podporo medsektorskim projektom, povezanim s športom in telesno dejavnostjo, ter za spodbujanje zdravega načina življenja;

34.

opredeli tista področja politike in upravna področja na ravni EU, ki so pomembna za šport in telesno dejavnost, ter spodbuja večje upoštevanje pozitivnega učinka športa in telesne dejavnosti pri načrtovanju in programih drugih sektorjev politike ter pri doseganju splošnih političnih prednostnih nalog EU;

35.

prispeva k boljšemu razumevanju sektorja, npr. z zagotavljanjem študij in analiz v podporo pozitivnemu učinku športa in telesne dejavnosti, vključno s finančnimi koristmi, ki jih lahko imata šport in telesna dejavnost za druge sektorje;

POZIVAJO ŠPORTNO GIBANJE IN DRUGE USTREZNE DELEŽNIKE, NAJ:

36.

dejavno sodelujejo pri razvoju strategij za povečanje participacije državljanov v športu in telesni dejavnosti;

37.

razmislijo o tem, da bi postali del pobude za medsektorsko sodelovanje na vseh ravneh zaradi spodbujanja pomembne vloge, ki jo lahko imata šport in telesna dejavnost pri zdravem načinu življenja, osebnem in družbenem razvoju, socialni koheziji in socialni vključenosti.


(1)  Vsa sklicevanja, omenjena v tem dokumentu, so navedena v Prilogi.

(2)  Telesna dejavnost za krepitev zdravja.

(3)  Glej priporočilo 1.

(4)  Glej točko 13.

(5)  Glej točko 14(h).

(6)  Glej točko 23.

(7)  Glej točko 40.

(8)  Glej točko 25.

(9)  Glej točko 5.

(10)  Glej člen 13(1).

(11)  Glej zlasti točko 37.

(12)  Po ocenah stroški telesne nedejavnosti v EU znašajo 84 milijard EUR (https://ec.europa.eu/jrc/en/science-update/european-public-health-week-jrc-publishes-overview-physical-activity).

(13)  Special Eurobarometer 472, Sport and Physical Activity, March 2018 (Posebni barometer 472, Šport in telesna dejavnost, marec 2018: https://data.europa.eu/euodp/en/data/dataset/S2164_88_4_472_ENG).

(14)  Glej na primer točke 10 do 13.

(15)  Glej na primer točke 10 do 13.

(16)  Glej opredelitev v Prilogi.

(17)  Na primer spodbujanje sodelovanja lokalnih športnih klubov s šolami (npr. popoldanska ponudba športnih skupin) bi lahko privedlo do tega, da bi športni klubi pritegnili več članov.

(18)  Na primer program Erasmus+, sklade kohezijske politike ali Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

(19)  takšne pobude bi lahko predstavljali evropski teden športa, športni forum EU, poziv k zdravemu načinu življenja iz Tartuja in pobuda SHARE;

(20)  Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2013 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih, zlasti priporočilo 3.


PRILOGA

Referenčni dokumenti

Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2013 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih (UL C 354, 4.12.2013, str. 1).

Sklepi Sveta z dne 15. decembra 2015 o spodbujanju motoričnih spretnosti otrok ter telesnih in športnih dejavnosti za otroke (UL C 417, 15.12.2015, str. 46).

Sklepi Sveta z dne 9. decembra 2017 o vlogi trenerjev v družbi (UL C 423, 9.12.2017, str. 6).

Sklepi Sveta z dne 13. decembra 2018 o o gospodarski razsežnosti športa ter njegovih družbenih in gospodarskih koristih (UL C 449, 13.12.2018, str. 1).

Sklepi Sveta z dne 11. junija 2020 o krepitvi vloge trenerjev z izboljšanjem možnosti za pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc (UL C 196, 11.6.2020, str. 1).

Sklepi Sveta z dne 29. junija 2020 o učinku pandemije covida-19 in okrevanju športnega sektorja (UL CI 214, 29.6.2020, str. 1).

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. julij 2017–31. december 2020) (UL C 189, 15.6.2017, str. 5).

Priporočilo št. R (92) 13 REV Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o revidirani Evropski listini o športu.

Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (Resolucija GS ZN A/RES/70/1 z dne 25. septembra 2015).

Opredelitev

V teh sklepih „športni sektor“ sestavljajo športne zveze, športni klubi in drugi deležniki, ki se osredotočajo na dejavnosti, povezane s športom, ter javni organi in institucije, povezani s športom, na različnih ravneh.


Top