EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42020Y1201(01)

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo 2020/C 415/01

OJ C 415, 1.12.2020, p. 1–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

1.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 415/1


Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo

(2020/C 415/01)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

1.

Mladinsko delo je širok pojem, ki zajema najrazličnejše družbene, kulturne, izobraževalne, okoljske in/ali politične dejavnosti, ki jih v skupinah ali posamezno izvajajo mladi oziroma se te dejavnosti izvajajo z njimi in zanje. Mladinsko delo opravljajo plačani in prostovoljni mladinski delavci, temelji pa na neformalnih in priložnostnih učnih procesih, osredotočenih na mlade in prostovoljno sodelovanje. Mladinsko delo je v svojem bistvu družbena dejavnost, ki zajema delo z mladimi in družbami, v katerih živijo, in spodbuja aktivno sodelovanje mladih ter njihovo vključenost v skupnosti in sprejemanje odločitev (1).

2.

Čeprav obstaja skupno razumevanje glavne funkcije mladinskega dela, se to delo v državah članicah EU pojavlja v zelo različnih oblikah, je različno opredeljeno ali opisano ter povezano z različnimi dojemanji, tradicijami, deležniki in praksami. Poteka v različnih oblikah in okoljih (2). Mladinsko delo ima pomembno vlogo pri osebnem in družbenem razvoju mladih, njihovi udeležbi v družbi in prehodnih obdobjih, ki jih doživljajo. Namenjeno je vsem mladim, tudi tistim, ki so manj vključeni v družbo in/ali imajo manj priložnosti oziroma katerih polnopravna politična in družbena participacija je ogrožena zaradi individualnih ali strukturnih prikrajšanosti (3) ali diskriminacije.

3.

Mladi na prostovoljni osnovi organizirano ali samoorganizirano sodelujejo v mladinskih organizacijah, združenjih, pobudah mladih ali drugih odprtih oblikah in s tem prispevajo k razvoju družbe na vseh ravneh. Mladinsko delo ima ključno vlogo pri podpiranju tega sodelovanja, saj je način za vzpostavljanje stikov z majhnimi in oddaljenimi skupnostmi ter spodbujanje dialoga z mladimi v obliki, ki je odprta in dostopna vsem.

4.

Mladinsko delo mladim omogoča, da spoznajo in izkusijo univerzalne vrednote, kot so človekove pravice, enakost spolov, demokracija, mir, pluralizem, raznolikost, vključevanje, solidarnost, strpnost in pravičnost.

5.

Mladinsko delo je samostojno področje ter pomembno okolje za neformalno in priložnostno socializacijo. Izvaja ga široka izkustvena skupnost mladinskega dela (4). Mladinsko delo je usmerjeno v individualne potrebe in zahteve mladih ter neposredno obravnava izzive, s katerimi se soočajo v današnji družbi. Njegova bistvena sestavina je ustvarjanje varnih, dostopnih, odprtih in avtonomnih prostorov v družbi, pa tudi podpornih in izkustvenih učnih okolij za mlade. Sodelovanje mladih pri oblikovanju in izvajanju mladinskega dela je bistveno za zagotovitev, da se organizacije, programi in dejavnosti odzivajo na potrebe in želje mladih ter so zanje ustrezni.

6.

Mladinsko delo omogoča lažje učenje in udejstvovanje mladih ter s tem spodbuja demokratično ozaveščenost in aktivno evropsko državljanstvo.

7.

Na Drugi evropski konvenciji o mladinskem delu, ki je potekala leta 2015, so si deležniki prizadevali doseči skupno evropsko razumevanje mladinskega dela in opisati njegove ključne funkcije v zvezi z mladimi, tj. ustvarjanje prostorov za mlade in zagotavljanje priložnosti v njihovih življenjih.

POUDARJAJO NASLEDNJE:

8.

V zadnjih desetletjih je mladinsko delo postalo ločeno področje dela, ki ga izvajajo mladi ter se izvaja z mladimi in za mlade na evropski ravni. V nekaterih državah članicah je mladinsko delo že dobro uveljavljeno področje, da pa bi lahko v celoti izkoristili njegov potencial, je treba zmogljivosti še naprej razvijati.

9.

Izkustvena skupnost mladinskega dela je vir številnih novih razvojev na tem področju, ki so jih spodbudili raznovrstni deležniki, vključeni v obravnavanje posebnih potreb na področju mladinskega dela. Ta razvoj odraža veliko raznolikost mladinskega dela in njegovih različnih tradicij v posameznih državah članicah.

10.

Mladinsko delo v Evropi se še vedno sooča s številnimi izzivi:

(a)

Konceptualni okvir: Mladinsko delo se mora še naprej odzivati na spremembe v družbi in v vsakodnevnem življenju mladih, na novo znanje in politične razmere, hkrati pa mora biti dejavno vključujoče in zagotavljati enake možnosti vsem mladim. Zato je treba razviti skupno osnovno razumevanje in skupna načela. Prav tako je treba zagotoviti varne, dostopne, odprte in avtonomne prostore za mladinsko delo, stalno razmišljati o metodah in inovacijah v praksi, analizirati trende in novosti ter prilagoditi konceptualne okvire, strategije in prakse, po potrebi skupaj s partnerji iz drugih sektorjev. Poleg tega je bistveno obravnavati svetovne trende, kot so demografski izzivi, podnebne spremembe in digitalizacija, ter podpirati razvoj inovativnih rešitev ter pametno in digitalno mladinsko delo.

(b)

Kompetence: Pomembno je zagotoviti dovolj sredstev za neprekinjen razvoj mladinskega dela. Kakovostno izobraževanje in usposabljanje ter praktična podpora za mladinske delavce po vsej EU so predpogoj za spodbujanje priznavanja in potrjevanja kompetenc mladinskih delavcev v državah članicah.

(c)

Verodostojnost: V družbi je treba spodbujati prakse na področju mladinskega dela, kakovost mladinskega dela pa mora izpolnjevati pričakovanja in zahteve zadevnega področja in družbe ter biti skladna z naravo, samopodobo in poklicnimi praksami na tem področju, da se zagotovi priznavanje vloge in pomena mladinskega dela ter rezultatov, ki jih prinaša, tudi zunaj zadevnega področja. Za izpolnitev teh zahtev je treba izboljšati, spremljati in ocenjevati tudi kakovost mladinskega dela. Na področju mladinskega dela bi bilo treba izvajati raziskave, vendar brez ustvarjanja nepotrebnega birokratskega bremena.

(d)

Povezave: Da bi izkustvena skupnost mladinskega dela to delo še naprej razvijala kot področje, prilagojeno potrebam mladih, bi bilo treba spodbujati notranje sodelovanje, vključno s povezavami med ponudniki mladinskega dela in oblikovalci mladinske politike, pa tudi sodelovanje z drugimi sektorji in področji politike. Poleg tega so pomembni dejavniki tudi priznanje v družbi, vključenost v mladinsko politiko, ustrezni pravni okviri, finančni viri, institucionalni okviri ter ustrezne in trajnostne strukture.

(e)

Krize in priložnosti: Mladinsko delo se nenehno sooča s temeljnimi izzivi in se mora prilagajati spreminjajočim se potrebam. Sam obstoj in trajnost številnih mladinskih združenj, organizacij za mladinsko delo in storitev za mlade sta ogrožena zaradi kriz, kakršna je pandemija COVID-19. Omejevanje socialnih stikov močno vpliva na način opravljanja mladinskega dela in s tem na mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi. Kljub temu se je pokazalo, da se lahko mladinsko delo hitro odzove na takšno krizo in zagotovi, da se pri pripravi načrta za prihodnost Evrope po krizi upoštevajo stališča mladih.

11.

Tako strategija EU za mlade (2019–2027) kot strategija Sveta Evrope za mladinski sektor do leta 2030 pozivata k oblikovanju evropske agende za mladinsko delo. V zvezi s tem strategija EU za mlade spodbuja k iskanju nadaljnjih sinergij z delom Sveta Evrope na tem področju. To bi omogočilo krepitev medsebojnega sodelovanja in ustvarjanje sinergij med EU in Svetom Evrope za nadaljnji razvoj praks in politik na področju mladinskega dela.

SO SPREJELI DOGOVOR O NASLEDNJEM STRATEŠKEM OKVIRU KOT EVROPSKI AGENDI ZA MLADINSKO DELO:

12.

Evropska agenda za mladinsko delo (v nadaljnjem besedilu: agenda) je strateški okvir za krepitev in razvoj kakovosti in inovacij na področju mladinskega dela ter priznavanje tega dela. Temelji na ciljno usmerjenem pristopu k nadaljnjemu razvoju na znanju temelječega mladinskega dela v Evropi in povezovanju političnih odločitev z njihovim izvajanjem v praksi. Značilnost agende je usklajeno sodelovanje med deležniki na različnih ravneh in na različnih področjih mladinskega dela, prav tako pa je namenjena krepitvi mladinskega dela kot ločenega področja dela, ki lahko deluje kot enakovreden partner z drugimi področji politike.

13.

Agenda je sestavljena iz naslednjih elementov:

(a)

Politična podlaga

Evropska agenda za mladinsko delo bi si morala v skladu s strategijo EU za mlade (2019–2027) prizadevati za kakovost in priznavanje mladinskega dela ter inovacije na tem področju. Kar zadeva izvajanje, bi morale dejavnosti EU na področju mladinskega dela prispevati k splošnim ciljem strategije ter temeljiti na instrumentih in upravljanju, dogovorjenih za to strategijo.

Priporočilo Sveta Evrope o mladinskem delu in strategija za mladinski sektor do leta 2030 zagotavljata spodbudo za krepitev, priznavanje in nadaljnji razvoj politik in praks na področju mladinskega dela ter s tem prispevata k oblikovanju agende.

Navedena dokumenta pozivata k ustvarjanju sinergij ali tesnemu sodelovanju med Svetom Evrope ter institucijami Evropske unije in njihovimi državami članicami.

(b)

Sodelovanje v izkustveni skupnosti mladinskega dela

Sodelovanje v izkustveni skupnosti mladinskega dela v državah članicah in na evropski ravni je bistveno za učinkovitost agende ter bo oblikovalo tako vsebino agende kot tudi njen prihodnji razvoj.

(c)

Izvajanje agende v praksi: „bonski proces“

Proces izvajanja agende, t. i. bonski proces (5), bi morali oblikovati člani izkustvene skupnosti mladinskega dela, in sicer v okviru svojih pristojnosti ter različnih mandatov, vlog in zmogljivosti. Zajema razvijanje in predlaganje izvedbenih strategij, ukrepov in prednostnih nalog na vseh ravneh, ki jih je treba izvajati z dejavnostmi vse od lokalne do evropske ravni, v celotnem spektru okolij mladinskega dela in v okviru ustreznih pristojnosti.

(d)

Programi financiranja na področju mladih

Uveljavljeni ustrezni programi financiranja EU na področju mladih (zlasti Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota) lahko ponudijo podporo in financiranje za olajšanje procesa izvajanja agende v skladu s cilji programov.

SI PRIZADEVAJO:

14.

spodbujati nadaljnji razvoj in krepitev kakovosti in inovacij na področju mladinskega dela ter priznavanje tega dela in v partnerstvu z izkustveno skupnostjo mladinskega dela izboljšati okvir, znotraj katerega se to delo izvaja, na vseh ravneh, vključno z uporabo medsektorskega sodelovanja in na dejstvih temelječih pristopov;

15.

nameniti posebno pozornost izvajanju agende kot dela strategije EU za mlade in, kjer je to mogoče, politike mladinskega dela v celoti vključiti v vse ravni mladinske politike in s tem povezane (nacionalne, regionalne in lokalne) strategije v državah članicah;

16.

zagotoviti obstoj trajnih struktur in razpoložljivost ustreznih virov za kakovostno mladinsko delo, da bi lahko imeli vsi mladi pozitivne izkušnje z ukrepi, uvedenimi na tem področju, ali da bi lahko te ukrepe sami oblikovali, s posebnim poudarkom na ukrepih na lokalni ravni ter na oddaljenih in podeželskih območjih, kjer je manj možnosti za mladinsko delo;

17.

okrepiti in razširiti skupna načela mladinskega dela v okviru izkustvene skupnosti mladinskega dela s povečanjem znanja in ozaveščenosti o razvoju mladinskega dela v Evropi, s spodbujanjem rednega sodelovanja, izmenjave in skupnih praks ter ob hkratnem upoštevanju razlik med različnimi ravnmi in področji mladinskega dela;

18.

izboljšati razumevanje konceptov, metod in orodij, ki se uporabljajo za izobraževanje in usposabljanje na področju mladinskega dela, nadalje razvijati na kompetencah temelječe okvire za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo, kjer je to ustrezno, ter različnim akterjem, vključenim v mladinsko delo, zagotoviti dovolj kakovostno izobraževanje, usposabljanje, usmerjanje in podporo;

19.

redno spremljati in ocenjevati stanje ter razvoj in izzive na področju mladinskega dela, analizirati potrebe mladih in trende, pomembne za mladinsko delo, mlade vključevati v razvoj strategij in izkustveno skupnost mladinskega dela spodbujati, naj se v sodelovanju z drugimi zadevnimi sektorji odzove na ta razvoj dogodkov in še naprej ustrezno razvija svoje metode dela;

20.

po potrebi nadalje razvijati strategije in ukrepe, ki omogočajo priznavanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja na področju mladinskega dela ter priznavanje prispevka mladinskega dela k opolnomočenju mladih;

21.

krepiti zmogljivosti mladinskega dela za opolnomočenje mladih, da prispevajo k razvoju vključujočih, trajnostnih, demokratičnih, pluralnih in mirnih družb;

22.

povečati priložnosti za čezmejno interakcijo in izmenjavo med mladimi iz različnih kulturnih in socialno-ekonomskih okolij ter za medkulturno izmenjavo znotraj držav članic, da bi to postala standardna praksa na področju mladinskega dela, ter olajšati oblikovanje bolj strateških projektov za sodelovanje na področju mladinskega dela po vsej Evropi;

23.

glede na izkušnje, pridobljene iz pandemije COVID-19, in morebitne prihodnje krize na vseh ravneh zagotavljati nadaljnji obstoj in delovanje različnih zmogljivosti in struktur, vključenih v mladinsko delo, z oblikovanjem proti krizam odpornih mehanizmov in virov, vključno z digitalnimi tehnologijami, ter zagotoviti, da se lahko zmogljivosti in strukture prilagajajo trenutnim razmeram in podobnim okoliščinam, ki se lahko pojavijo v prihodnosti;

24.

okrepiti sodelovanje med državami članicami in Svetom Evrope ter med zadevnimi institucijami, da bi podprli razvoj kakovostnega mladinskega dela po vsej Evropi.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH TER OB UPOŠTEVANJU SVOJIH SPECIFIČNIH NACIONALNIH RAZMER:

25.

mladinsko delo vključijo v obstoječe in prihodnje strategije na področju mladinske politike ter njihovo izvajanje na vseh upravnih ravneh, da bi spodbudili več inovacij, izboljšali kakovost in povečali priznavanje področja, s posebnim poudarkom na ukrepih na lokalni ravni za oblikovanje in razvoj agende;

26.

opredelijo teme in področja ukrepanja za nadaljnji razvoj mladinskega dela na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v skladu s skupnimi cilji agende, ki bi jih bilo treba oblikovati in izvajati v okviru strategije EU za mlade in v sodelovanju z izkustveno skupnostjo mladinskega dela. Ta proces bi moral biti čim bolj ciljno usmerjen in po potrebi vključen v obstoječe strategije;

27.

vse ustrezne akterje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v izkustveni skupnosti mladinskega dela obveščajo o agendi in njenem izvajanju ter zagotovijo ustrezen dialog z in med njimi.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ NA SVOJIH PODROČJIH PRISTOJNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH, UPOŠTEVAJOČ NAČELO SUBSIDIARNOSTI:

28.

spodbujajo evropsko razsežnost mladinskega dela s čezmejnimi in nadnacionalnimi izmenjavami, sodelovanjem ter medkulturnim in vzajemnim učenjem;

29.

olajšajo izvajanje in nadaljnji razvoj agende z uporabo obstoječih struktur in instrumentov ali po potrebi z opredelitvijo ali vzpostavitvijo novih podpornih struktur, orodij, partnerstev ali drugih ustreznih metod sodelovanja na različnih ravneh;

30.

si prizadevajo zagotoviti, da bo agendo v kar največji možni meri oblikovala izkustvena skupnost mladinskega dela, ter njenim članom dajo na voljo informacije, priložnosti in prostore za njihovo lažje udejstvovanje. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim in mladinskim delavcem;

31.

načrtujejo, načeloma vsakih pet let, organizacijo Evropske konvencije o mladinskem delu, ki bo služila kot forum za nadaljnji razvoj agende, razmislijo, da bi nanjo v okviru sosedske politike EU povabile države članice Sveta Evrope, ter preučijo možne načine, da bi podprle pripravo in izvajanje agende prek programov Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota;

32.

vzpostavijo odprto in posvetovalno „mrežo za razvoj mladinskega dela v Evropi“, ki vključuje ustrezne strukture, ki učinkovito prispevajo k razvoju mladinskega dela s spodbujanjem inovativnih pristopov, podpiranjem razvoja in sodelovanja z različnimi akterji znotraj in zunaj izkustvene skupnosti mladinskega dela ter med njimi, zagotavljanjem podpore in razširjanjem informacij o različnih tematskih prednostnih nalogah, pristopih, mrežah in ciljnih skupinah. V zvezi s tem bi se morala mreža opreti tudi na nasvete in strokovno znanje iz drugih sektorjev ter si prizadevati za vključevanje novih akterjev v svoje razvojno delo;

33.

preučijo možnosti, v okviru katerih bi lahko programi financiranja EU, kot sta Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota, po potrebi dejavno prispevali k izvajanju agende na podlagi različnih instrumentov financiranja programov;

34.

spodbujajo dejavno, kritično državljanstvo in demokratično ozaveščenost ter spoštovanje raznolikosti med vsemi mladimi kot stalne in temeljne elemente mladinskega dela, vključno s spodbujanjem krepitve kompetenc z izobraževanjem in usposabljanjem mladinskih delavcev; vsem mladim brez diskriminacije omogočijo, da ravnajo na lastno pobudo, razvijejo samoučinkovitost in izvajajo pozitiven vpliv;

35.

spremljajo in ocenjujejo izvajanje agende. V ta namen bi moralo poročilo EU o mladih vključevati posebno poglavje o razvoju struktur mladinskega dela, njegovih podpornih orodjih, partnerstvih ali drugih ustreznih metodah sodelovanja v državah članicah in na evropski ravni.

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

36.

zagotovi, da je agenda vključena v izvajanje strategije EU za mlade, vključno z evropskimi cilji za mlade, in povečuje njeno prepoznavnost z uporabo instrumentov in orodij upravljanja iz strategije EU za mlade z namenom izvajanja agende ter spremljanja, ocenjevanja, razširjanja in uporabe njenih rezultatov;

37.

zagotovi sinergije z drugimi mednarodnimi organizacijami in okrepi obstoječe partnerstvo s Svetom Evrope pri izvajanju agende na podlagi dopolnilnih in usklajenih ukrepov. Partnerstvo med EU in Svetom Evrope na področju mladih bi lahko imelo osrednjo vlogo pri zagotavljanju sinergij in lajšanju dialoga za mladinske delavce;

38.

razmisli o razvoju odprte in večjezične namenske evropske digitalne platforme o mladinskem delu, v tesnem sodelovanju z izkustveno skupnostjo mladinskega dela, za izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks, sodelovanje in vzajemno učenje; s tem olajša oblikovanje in izvajanje agende, vključno z njeno zunanjo razsežnostjo, kadar je to ustrezno. Strokovna skupina, ki zastopa izkustveno skupnost mladinskega dela, bi lahko spremljala proces oblikovanja in delovanja platforme ter zagotavljala nasvete;

39.

okrepi pristope k mladinskemu delu v Evropi, ki temeljijo na krepitvi znanja in dejstvih, in sicer z omogočanjem izmenjav strokovnjakov ter znanstvenih in praktičnih raziskav o učinku načel, razvoja, konceptov, dejavnosti in praks, ki se uporabljajo na tem področju, zlasti z vključevanjem mladih raziskovalcev in vzpostavljanjem zbirke strokovnega znanja v organizacijah za mladinsko delo.


(1)  Opis iz Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o mladinskem delu (CM/Rec (2017)4).

(2)  Na primer v okviru mladinskih centrov, mladinskih projektov, terenskega/uličnega mladinskega dela, neformalnih mladinskih skupin, mladinskih taborov/kolonij, informiranja mladih, mladinskih organizacij in mladinskih gibanj, kot je navedeno v končnem poročilu strokovne skupine z naslovom Prispevek mladinskega dela k reševanju izzivov, s katerimi se soočajo mladi, zlasti pri prehodu od izobraževanja k zaposlitvi.

(3)  Za razliko od individualnih so strukturne prikrajšanosti tiste, ki niso povezane s posamezniki, temveč z regulativnimi okviri, ki veljajo zanje, in njihovimi osnovnimi življenjskimi pogoji.

(4)  Glej opredelitev v Prilogi II.

(5)  Tretja evropska konvencija o mladinskem delu, digitalni dogodek, ki je bil predvajan iz Bonna, pomeni začetek procesa izvajanja agende.


PRILOGA I

Viri

Pri sprejemanju te resolucije se Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, sklicujejo na naslednje dokumente:

Dokumenti Sveta

Resolucija Sveta o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18.12.2018, str. 1)

Sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu (UL C 414, 10.12.2019, str. 2)

Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu (UL C 418, 7.12.2017, str. 2)

Sklepi Sveta o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev (UL C 412, 9.12.2019, str. 12)

Sklepi Sveta o več priložnostih za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih (UL C 193, 9.6.2020, str. 3)

Resolucija Sveta o mladinskem delu (UL C 327, 4.12.2010, str. 1)

Priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1)

Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (UL C 195, 7.6.2018, str. 1)

Dokumenti Evropske komisije

Študija o mladinskem delu in izobraževanju na področju podjetništva (2017)

Študija o pomenu mladinskega dela v EU: splošno poročilo – študije primerov – poročila o državah (2014)

Študija učinka o Youthpass. Osebni razvoj in zaposljivost mladih ter priznavanje mladinskega dela (2013)

Poročila strokovne skupine o sodelovanju Sveta na področju mladine

Poročilo strokovne skupine: Razvijanje digitalnega mladinskega dela – priporočila za oblikovanje politike, potrebe po usposabljanju in primeri dobre prakse (2018)

Poročilo strokovne skupine: Prispevek mladinskega dela k preprečevanju marginalizacije in nasilne radikalizacije (2017)

Poročilo strokovne skupine: Prispevek mladinskega dela k reševanju izzivov, s katerimi se soočajo mladi, zlasti pri prehodu od izobraževanja k zaposlitvi (2015)

Poročilo strokovne skupine: Kakovostno mladinsko delo – skupni okvir za nadaljnji razvoj mladinskega dela (2015)

Dokumenti Sveta Evrope

Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o mladinskem delu (CM/Rec (2017)4)

Resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope o strategiji Sveta Evrope za mladinski sektor do leta 2030 (CM/Res (2020)2)

Drugi dokumenti

Deklaracija, pripravljena v okviru Druge evropske konvencije o mladinskem delu (1)

Evropska strategija usposabljanja za mlade. Podpora razvoju kakovostnega mladinskega dela v Evropi s krepitvijo zmogljivosti (2015) (2)


(1)  https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/47262187/The+2nd+European+Youth+Work+Declaration_FINAL.pdf/cc602b1d-6efc-46d9-80ec-5ca57c35eb85

(2)  https://ec.europa.eu/youth/sites/youth/files/eu-training-strategy-youth_en.pdf


PRILOGA II

V tej resoluciji se uporablja naslednja opredelitev:

izkustvena skupnost mladinskega dela (1)

Na področju mladinskega dela bi bilo treba izkustveno skupnost razumeti kot skupino ljudi v poklicni ali nepoklicni vlogi, ki imajo enake interese v zvezi z reševanjem problemov, izboljševanjem svojih znanj in spretnosti ter učenjem iz izkušenj drugih.

Izkustvena skupnost mladinskega dela vključuje deležnike na vseh ravneh, od lokalne do evropske ravni, kot so:

mladinski delavci in mladinski voditelji,

vodje mladinskega dela,

nosilci projektov,

akreditirane in neodvisne organizacije za mladinsko delo,

izvajalci usposabljanja,

raziskovalci,

pedagogi za mladinske delavce,

lokalne skupnosti in občine,

nacionalne agencije za programa Erasmus+ Mladi in evropska solidarnostna enota,

mladinska predstavništva in mladi ter

oblikovalci politik za mlade.

Vsi akterji v izkustveni skupnosti mladinskega dela imajo v okviru svojih pristojnosti različne mandate, vloge in zmogljivosti za nadaljnji razvoj mladinskega dela.


(1)  Izraz „izkustvena skupnost“ je teoretični izraz, ki sta ga razvila pedagoška psihologa Jean Lave in Étienne Wenger.


PRILOGA III

Infografika o evropski agendi za mladinsko delo

Image 1


Top