Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 208/04)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENO OZNAČBO POREKLA ALI ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAČBO, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev sprememb v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„SUSKA SECHLOŃSKA“

EU št.: PGI-PL-0600-AM01 – 10.10.2019

ZOP ( )ZGO (X)

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Ime skupine: Stowarzyszenie Producentów Owoców i Warzyw w Ujanowicach

Naslov za korespondenco:

Sechna 32

34-603 Ujanowice

POLJSKA

Tel. +48 183334158

E-naslov: biuro@suskasechlonska.pl

Stowarzyszenie Producentów Owoców i Warzyw w Ujanowicach je skupina proizvajalcev proizvoda „suska sechlońska“. To je bila skupina vložnikov, ki je vložila zahtevek za registracijo proizvoda „suska sechlońska“ kot ZGO.

2.   Država članica ali tretja država

Poljska

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☐	Geografsko območje

☐	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☒

Povezava

☐	Označevanje

☐	Drugo [Navedite.]

4.   Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

Opis proizvoda

V točki 3.2 enotnega dokumenta (Opis proizvoda) in točki 4 specifikacije ZGO za proizvod „suska sechlońska“ se stavek: „Proizvod ‚suska sechlońska‘ je velik 1,5 cm do 4,5 cm, odvisno od velikosti uporabljene sorte sadja. V 1 kg je od 44 do 99 posameznih sadežev.“ nadomesti s: „Proizvod ‚suska sechlońska‘ je velik 1,5 cm do 4,5 cm, odvisno od velikosti uporabljene sorte sadja. V 0,5 kg je od 44 do 99 posameznih sadežev.“

Ta sprememba je potrebna, da se odpravi tipkarska napaka.

Metoda proizvodnje (specifikacija proizvoda) in povezava (enotni dokument)

V točki 7 specifikacije za proizvod „suska sechlońska“ (Metoda proizvodnje) se stavek: „V celotnem proizvodnem postopku suhih sliv ‚suska sechlońska‘ je prepovedana uporaba vseh konzervansov, vse opisane korake pa je treba opraviti ročno“ nadomesti z: „V celotnem proizvodnem postopku suhih sliv ‚suska sechlońska‘ je treba vse opisane korake opraviti ročno.“ Za pododstavkom o „neobveznem razkoščičenju“ se doda pododstavek o „konzerviranju proizvoda“: „Da bi se podaljšal rok uporabnosti (‚porabiti do‘) proizvoda ‚suska sechlońska‘, se lahko pri proizvodnji uporabi naslednji konzervans: kalijev sorbat (E202). Lahko se doda kot vodna raztopina med zadnjo fazo sušenja, tj. tik pred pakiranjem, in sicer z namakanjem in obračanjem suhih sliv ali s pršenjem.“

Ta sprememba, s katero se odpravlja prepoved uporabe konzervansov v proizvodnji suhih sliv „suska sechlońska“ in se dovoljuje uporaba kalijevega sorbata (E202), se uvaja zato, ker so se suhe slive tradicionalno prodajale v razsutem stanju ali v embalaži, ki je prepuščala zrak (lanene vreče ali vreče iz jute), ter sta postopka dimljenja in sušenja zadostovala za podaljšanje roka uporabnosti proizvoda. To so omogočile antiseptične lastnosti dima in zmanjšanje vsebnosti vode med sušenjem. Poleg tega se proizvod ni skladiščil dolgo časa, saj je bil proizveden predvsem za božič in namenjen za lastno porabo ali lokalno prodajo.

Tradicionalna metoda proizvodnje suhih sliv „suska sechlońska“ se uporablja še danes. Vendar je treba suhe slive zaradi spreminjajočih se prodajnih metod (zahtev distributerjev in drobnoprodajnih verig) ter higienskih in sanitarnih zahtev glede embalaže živil zdaj zapakirati v nepredušno zaprto plastično embalažo. Zato se je v nekaterih primerih na proizvodu pojavila plesen in njegova kakovost se je poslabšala. To lahko ogrozi varnost hrane in zdravje potrošnikov ter negativno vpliva na sloves proizvoda.

V skladu s pravili EU o aditivih za živila se suhemu sadju lahko dodajo konzervansi. Z dodajanjem konzervansov se ne spremenijo lastnosti proizvoda; ob tem ostanejo enake posebne značilnosti sliv „suska sechlońska“, opredeljene v specifikaciji proizvoda.

V točki 7 specifikacije za proizvod „suska sechlońska“ (Metoda proizvodnje – razporeditev sadežev) se stavek: „Plast sadežev na mreži navadno ni debelejša od 20 cm“ nadomesti s: „Slive so med sušenjem in dimljenjem naložene v plast debeline od 20 do 40 cm.“

Podobna sprememba je bila uvedena v točki 5 enotnega dokumenta, in sicer se stavek: „Slive so med sušenjem in dimljenjem naložene v plast debeline od 30 do 50 cm“ nadomesti s: „Slive so med sušenjem in dimljenjem naložene v plast debeline od 20 do 40 cm.“

Ta sprememba je potrebna za formalizacijo prakse, ki jo uporabljajo proizvajalci. Ugotovili so, da tanjšanje plasti sliv, naloženih za sušenje in dimljenje, pozitivno vpliva na trajanje in učinkovitost obeh postopkov ter ne spremeni značilnih lastnosti proizvoda „suska sechlońska“. Poleg tega so se poenotile podobne informacije v specifikaciji proizvoda (Metoda proizvodnje) in enotnem dokumentu (točka 5 – Povezava z geografskim območjem).

ENOTNI DOKUMENT

„SUSKA SECHLOŃSKA“

EU št.: PGI-PL-0600-AM01 – 10.10.2019

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Suska sechlońska“

2.   Država članica ali tretja država

Poljska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „suska sechlońska“ izvira iz krajevnega narečja. „Suska“ je „suszka“, tj. posušena in dimljena sliva. Pridevnik „sechlońska“ izvira iz krajevnega imena Sechna v občini Laskowa, od koder izvira tradicija sušenja.

„Suska sechlońska“ je sušena dimljena sliva s koščico ali brez.

Njena velikost je odvisna od velikosti sadeža uporabljene sorte sliv ter se giblje med 1,5 in 4,5 cm, v 0,5 kg proizvoda pa je 44 do 99 sadežev. Njena oblika je odvisna od sorte sadeža, uporabljenega za sušenje, lahko je okrogla in sploščena ali pa podolgovata. Za proizvod „suska sechlońska“ je značilno prožno in sočno meso ter nagubana in lepljiva koža temno modre do črne barve. Je rahlo sladkega okusa s pookusom in aromo po dimu. Vsebnost vode v končnem proizvodu je v času prodaje med 24 in 42 %.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Pri proizvodnji suhih sliv „suska sechlońska“ se uporabljajo sadeži sorte Prunus domestica L. ssp. domestica in sort, ki izhajajo iz te vrste sliv (Promis, Tolar, Nektawit, Valjevka in Stanley). Sadje teh sort ima posebej zaželene lastnosti za sušenje in dimljenje, vključno z visoko vsebnostjo sladkorja in razmeroma nizko vsebnostjo vode.

Sadje mora biti zdravo, brez znakov gnilobe ali mehanskih poškodb, prav tako mora biti brez vidnih sledov napadov žuželk, črvov ali drugih škodljivcev. Sadje mora biti brez kakršnih koli drugih poškodb, nečistoč ali drugih nedoločenih organizmov, zaradi katerih bi bilo neprimerno za uživanje.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Sušilnice, ki se uporabljajo za sušenje, morajo biti na opredeljenem geografskem območju, kjer mora potekati tudi celotni postopek sušenja ter dimljenja. Drva in surovine, uporabljeni v proizvodnji, lahko izvirajo tudi zunaj opredeljenega geografskega območja. Prepovedana je uporaba smolnatih drv. Celoten postopek sušenja in dimljenja poteka v posebnih sušilnicah za sadje, ki so značilne za to območje.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje, na katerem se proizvajajo suhe slive „suska sechlońska“, zajema 239,55 km2 in je znotraj upravnih meja štirih občin vojvodstva Male Poljske: Laskowa, Iwkowa, Łososina Dolna in Żegocina. Ime „sechlońska“ izhaja iz imena vasi Sechna, ki je v občini Laskowa, in se tradicionalno uporablja na celotnem geografskem območju, v katerem se proizvajajo suhe slive „suska sechlońska“.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje, opredeljeno v točki 4, je na več kot 300 m nadmorske višine z veliko različnimi nakloni pobočij, večinoma med 5° in 25°.

Značilne sušilnice sadja, ki so jih zasnovali in zgradili krajani v slogu, prilagojenemu krajevnemu terenu, se dobro vklapljajo v pokrajino geografskega območja. Območje znotraj štirih navedenih občin se ponaša z nič manj kot 677 takimi sušilnicami. To nedvomno kaže na tesno povezavo med proizvodom in geografskim območjem. Število sušilnic je eden od vidikov, ki zadevno območje ločijo od sosednjih območij.

Sušilnice so izdelane iz zidanih opečnih temeljev okrog ognjišča in iz pokrite komore z leseno rešetko. Širina povprečne komore je približno 2 metra, dolžina pa približno 3,5 metra. Po sredini deli komoro na dva dela lesena pregrada. Rešetka, ki jo sestavljajo stikajoče se gladke lesene deske brez grč širine 4 centimetre, višine 3 centimetre in dolžine približno 1 meter, tvori spodnji del komore. Deske so položene v isti ravnini. Razporejene so tako, da omogočajo spontan pretok dima in toplega zraka na višini okrog 180 cm nad ognjiščem. Komora se zapira z lesenimi vrati, skozi katera se sušilnica polni s slivami in ki hkrati omogočajo, da se znotraj komore zadržuje toplota, ter varujejo pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Pod vsako komoro je ognjišče. Sušilnica je zaščitena z dvokapno streho. Sušilnice sadja imajo po navadi dve ali tri komore, vendar je mogoče najti tudi sušilnice z le eno komoro ali celo s petimi komorami.

Temperatura v sušilnici se pri proizvajanju suhih sliv „suska sechlońska“ giblje med 45 °C in 60 °C.

Slive so med sušenjem in dimljenjem naložene v plast debeline od 20 do 40 cm. Proizvajalci obrnejo maso sliv med sušenjem s posebno lopato enkrat na dan. Postopek traja od 4 do 6 dni, odvisno od debeline plasti sliv. Ta metoda sušenja in dimljenja sliv se je razvila iz domačega znanja krajevnih proizvajalcev in se uporablja izključno za proizvodnjo proizvoda „suska sechlońska“ na opredeljenem geografskem območju.

5.2   Posebnosti proizvoda

Za proizvod „suska sechlońska“ se hkrati opravi postopek sušenja in dimljenja. Slive se sušijo in dimijo v sušilnicah, pri čemer se uporablja vroč dim, kar loči slive „suska sechlońska“ od sliv, ki se sušijo na vročem zraku. Meso sliv med dimljenjem izgubi nekaj vode in vsrka vase dim, ki ima tudi antiseptične lastnosti. Zmanjšanje vsebnosti vode v mesu med dimljenjem in antiseptični učinek dima zavirata razvoj bakterij gnilobe in tako podaljšujeta rok uporabnosti proizvoda. Dim daje sadežu edinstveno barvo, aromo in okus. Ker se slive sušijo v plasteh debeline 20 do 40 cm in se obračajo enkrat na dan, sok iz njih v času sušenja prepoji suhe sadeže in jim daje malce sladek pookus. Tako proizvedene suhe slive „suska sechlońska“ imajo značilen sladek okus z opaznim dimnim pookusom in aromo ter značilnim videzom: lepljiva koža temno modre do črne barve.

5.3   Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Povezava med suhimi slivami „suska sechlońska“ in območjem temelji na slovesu tega proizvoda, ki je bil pridobljen skozi dolgo tradicijo njegovega proizvajanja na podlagi edinstvenega znanja krajevnih proizvajalcev.

Visoka kakovost proizvoda „suska sechlońska“ se pripisuje edinstvenemu znanju krajevnih proizvajalcev in tradicionalnim načinom proizvodnje, ki jih uporabljajo. Konstrukcija sušilnic in način sušenja kažeta na znanje krajevnih proizvajalcev in se zelo razlikujeta od načinov proizvodnje, ki se uporabljajo na drugih območjih na Poljskem in v sosednjih regijah. Način gradnje sušilnic omogoča, da topel zrak in dim krožita hkrati ter tako sušita in dimita slive.

Povezavo med proizvodom „suska sechlońska“ in geografskim območjem dokazuje dejstvo, da samo ime „Sechna“ izhaja iz tradicije dimljenja in sušenja („Sechna“ – „sechnie“ označuje „suszenie“, tj. sušenje). To kaže na edinstvenost proizvoda in globoko ukoreninjeno tradicijo načina proizvodnje na geografskem območju iz točke 4.

Legenda pravi, da se je zgodovina sušenja sliv začela s krajevnim duhovnikom, ki je običaj dimljenja sliv razširil med svoje župljane. Dolga tradicija suhih sliv „suska sechlońska“ je izpričana v delu Jana Ligęze z naslovom Ujanowice – wieś powiatu limanowskiego (Ujanowice – vas v okraju Limanowa), ki je bilo objavljeno leta 1905 (zvezek št. 9 del etnografske komisije Poljske akademije umetnosti in znanosti). Običaj se je ohranil do današnjih dni in način proizvodnje je ostal praktično nespremenjen. Najstarejša sušilnica, ki ni več v uporabi, je stara več kot 100 let. Značilne sušilnice, ki so jih razvili krajevni proizvajalci, dokazujejo, da so stari načini proizvodnje še ohranjeni. Te sušilnice se odlično vklapljajo v pokrajino tega območja.

Sušenje in dimljenje sta tako priljubljena, da so bili napisani napevi in pesmi, ki opevajo to tradicijo, kot na primer ta stari napev:

(... Oj Sechna, od dima počrnela Sechna,

če ne bi bilo teh sušilnic, bi bila glavno mesto ti …)

Sloves proizvoda potrjujejo časopisni članki, na primer: Suszenie śliwek (Sušenje sliv), Gazeta Krakowska, september 2004; Suska sechlońska lepsza niż Kalifornijska (Suska sechlońska so boljše od kalifornijskih suhih sliv), Gazeta Krakowska, 27. april 2007, ali Suska sechlońska puka do Unii (Suska sechlońska trka na vrata EU), Dziennik Polski, 2.–3. maj 2007 – članek o vlogi za zaščiteno geografsko označbo.

Sloves proizvoda „suska sechlońska“ se kaže tudi v nagradah in priznanjih, ki jih je prejel na različnih tekmovanjih: priznanje na tekmovanju Nasze Kulinarne Dziedzictwo (naša kulinarična dediščina) leta 2000; nagrada na tekmovanju Perła 2004 za najboljši poljski pokrajinski živilski proizvod; prva nagrada glasovanja Małopolski Smak (okus Male Poljske) leta 2006.

Praznik sliv (Święto Suszonej Śliwki), ki se prireja v Dobrocieszu od leta 2001 in na katerem so predstavljene suhe slive v najrazličnejših oblikah, prav tako priča o slovesu tega proizvoda, njegovi povezavi z območjem in tradiciji sušenja sliv. Še ena potrditev slovesa suhih sliv „suska sechlońska“ je „turistična pot med sadovnjaki sliv“, ki so jo vrisale krajevne oblasti. Na tej poti so označene posesti s sadovnjaki sliv in sušilnice.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.gov.pl/web/rolnictwo/wnioski-przekazane-komisji-europejskiej

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.