—

ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (1),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (2),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o življenju v prihodnosti: 3D-tiskanje – orodje za krepitev evropskega gospodarstva (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Uravnotežen sistem uveljavljanja pravic intelektualne lastnine kot odgovor na sodobne družbene izzive“ (COM(2017)0707),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Smernice o nekaterih vidikih Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine“ (COM(2017)0708),

—

ob upoštevanju razmisleka Evropske komisije o izkoriščanju globalizacije z dne 10. maja 2017 (COM(2017)0240),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0223/2018),

A.

ker je tridimenzionalno tiskanje (3D-tiskanje) postalo dostopno širši javnosti, ko so se na trgu pojavili tiskalniki tridimenzionalnih predmetov (3D-tiskalniki), namenjeni fizičnim osebam, in ko so na trg prišla podjetja, ki so ponujala tako digitalne modele kot storitve 3D-tiskanja;

B.

ker 3D-tiskanje šteje za eno najbolj izstopajočih tehnologij, v zvezi s katero bi lahko imela Evropa vodilno vlogo; ker je Komisija priznala koristi 3D-tiskanja tako, da je prek programa Obzorje 2020 med letoma 2014 in 2016 podprla 21 projektov, ki temeljijo na tej tehnologiji;

C.

ker se je na eksperimentalni ravni tehnologija 3D-tiskanja, ki izvira iz Združenih držav, začela pojavljati že v 60. letih 20. stoletja, v industrijski svet pa je začela prodirati v začetku 80. let;

D.

ker je trg za 3D-tiskalnike sektor, ki se sooča s hitro rastjo, in ker se pričakuje, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnjih letih;

E.

ker pa razvoj skupnih prostorov za 3D-tiskanje (t.i. fab lab) in storitev za tiskanje na daljavo, ki so včasih povezani s spletno izmenjevalnico datotek 3D, vsem omogoča tiskanje tridimenzionalnih predmetov, kar je prednost za izumitelje in organizatorje projektov;

F.

ker ima 3D-tiskanje ogromen potencial za preoblikovanje dobavnih verig v proizvodnji, kar bi Evropi lahko pomagalo pri povečanju ravni proizvodnje; ker uporaba te tehnologije ponuja nove možnosti za razvoj podjetij in inovacije;

G.

ker je EU to tehnologijo vključila med prednostna tehnološka področja; ker jo je Komisija v svojem nedavnem dokumentu z naslovom „Razmislek o izkoriščanju globalizacije“ uvrstila med glavne dejavnike, ki bodo privedli do industrijskih sprememb;

H.

ker je Komisija opredelila 3D-tiskanje kot prednostno področje za ukrepe, ki ponuja pomemben ekonomski potencial, zlasti za mala inovativna podjetja; ker so številne države že priznale možnosti za preobrazbo, ki jih prinaša 3D-tiskanje, in so začele, sicer neusklajeno, sprejemati različne strategije za oblikovanje gospodarskega in tehnološkega ekosistema, ki bi spodbujal njegov razvoj;

I.

ker je danes večina izdelkov, proizvedenih s 3D-tiskanjem, še vedno prototipov; ker nekatere industrijske panoge že več let uporabljajo končne dele, trg končnih delov pa se še naprej razmeroma hitro povečuje; ker je vedno večji delež tridimenzionalno natisnjenih izdelkov pripravljenih za uporabo ali za prodajo, ne pa zgolj prototipi;

J.

ker je možnih prednosti 3D-tiskanja za inovativna podjetja veliko; ker 3D-tiskanje zlasti omogoča zmanjšanje skupnih stroškov pri razvoju, načrtovanju in preskušanju novih izdelkov ali pri izboljševanju obstoječih izdelkov;

K.

ker je uporaba 3D-tiskanja v družbi vedno bolj razširjena, zlasti na področju izobraževanja, na forumih za državljane in za zagonska podjetja (kot so t.i. maker spaces), pa tudi na zasebnem področju;

L.

ker postaja 3D-tiskanje enostavnejše in dostopnejše za vse; ker je verjetno, da se bodo omejitve glede materialov, ki se lahko uporabijo, hitrosti in porabe surovin in energije v kratkem času znatno zmanjšale;

M.

ker danes večina visokotehnoloških industrij uporablja to tehnologijo, na mnogih področjih se pojavlja čedalje več priložnosti za uporabo 3D-tiskanja, pričakovanja pa so čedalje večja, na primer v medicini (od regenerativne medicine do proizvodnje protetike), letalski in vesoljski industriji, avtomobilski industriji, industriji bele tehnike, gradbeništvu, arheoloških raziskavah, arhitekturi, strojništvu, sektorju zabave in v oblikovanju;

N.

ker je bila zaradi pomanjkanja predpisov uporaba 3D-tiskanja omejena v ključnih industrijskih sektorjih, kot so na primer letalski in vesoljski sektor ter zdravstveni/zobozdravstveni sektor, in ker bo urejanje uporabe 3D-tiskalnikov pomagalo povečati uporabo tehnologij in omogočiti priložnosti za raziskave in razvoj;

O.

ker je v zgoraj navedenem mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora navedeno, da bi „digitalna revolucija, skupaj z uporabo prave napredne proizvodne tehnologije, Evropi omogočila, da proizvodnjo iz regij z nižjimi plačami vrne na domača tla, da bi tukaj spodbudila inovacije in ustvarila trajnostno rast“;

P.

ker bi se zaradi 3D-tiskanja zmanjšali stroški prevoza in emisije CO2;

Q.

ker naj bi tehnologija 3D-tiskanja ustvarila več novih delovnih mest za kvalificirano delovno silo, ki so v nekaterih primerih manj fizično zahtevna in manj nevarna (vzdrževalni tehniki, inženirji, oblikovalci itd.), in ker se bodo z ustvarjanjem novih delovnih mest za tehnike (npr. operaterjev 3D-tiskalnikov) pojavile nove nevarnosti, industrija 3D-tiskanja pa bo morala zagotoviti ustrezna usposabljanja, da bi bili tehniki na isti ravni kot njihovi kolegi v tradicionalni proizvodnji; ker bo tehnologija 3D-tiskanja zmanjšala tudi stroške proizvodnje in skladiščenja (proizvodnja v majhnih količinah, prilagojena proizvodnja itd.); ker pa bo zmanjšanje števila delovnih mest v proizvodnji močno vplivalo na gospodarstvo držav z velikim številom manj kvalificiranih delovnih mest;

R.

ker ekonomskega učinka razvoja industrije 3D-tiskanja v državah članicah še ni mogoče natančno določiti;

S.

ker bi lahko 3D-tiskanje potrošnikom omogočilo boj proti vgrajeni načrtovani zastarelosti, ker bodo lahko izdelovali nadomestne dele za gospodinjske aparate, katerih življenjska doba je vse krajša;

T.

ker se lahko zaradi tehnologije 3D-tiskanja pojavijo nekateri posebni pravni in etični pomisleki glede vseh področij prava intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice, patenti, vzorci, tridimenzionalne blagovne znamke in celo geografske označbe ter civilna odgovornost, in ker poleg tega ti pomisleki spadajo v pristojnost Odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve;

U.

ker je mogoče z novimi tehnologijami optično zajeti predmete ali ljudi in ustvariti digitalne datoteke, ki se lahko potem natisnejo v treh dimenzijah, in ker lahko to vpliva na pravice do osebne podobe in pravico do zasebnosti;

V.

ker lahko 3D-tiskanje odpira tudi varnostna vprašanja, predvsem vprašanja kibernetske varnosti, zlasti v zvezi s proizvodnjo orožja, eksplozivov, drog in drugih nevarnih predmetov, glede proizvodnje katerih je potrebna posebna previdnost;

W.

ker bi bilo treba z vidika avtorskih pravic ustrezno razlikovati npr. med domačim tiskanjem za zasebno uporabo in tiskanjem za komercialno uporabo, pa tudi med storitvami za podjetja in storitvami za potrošnike;

X.

ker je francoski visoki svet za književno in umetniško lastnino v poročilu o 3D-tiskanju in avtorskih pravicah ocenil, da se zdi, da „demokratizacija tridimenzionalnega tiskanja do danes ni povzročila večjih problemov na področju kršenja avtorskih pravic“; vendar priznava, da je „nevarnost ponarejanja prisotna predvsem pri avtorskih delih s področja upodabljajoče umetnosti“;

Y.

ker bo peščica primerov, ki si jih je mogoče zamisliti zdaj, verjetno postala bolj zapletena, ko se bo tehnologija razvijala; ker se zaradi njih ponuja vprašanje, kaj je treba storiti za omejitev potenciala za ponarejanje z uporabo tehnologij 3D-tiskanja;

Z.

ker 3D-tiskanje zaradi postopkov, ki se pri tem uporabljajo, vodi v to, kar industrija opisuje kot neke vrste „razčlenitev akta ustvarjanja“, saj se lahko avtorsko delo najprej ustvari in razširi v digitalni obliki in se šele nato ustvari v fizični obliki, zaradi česar je kopiranje dela lažje, boj proti ponarejanju pa znatno bolj zapleten;

AA.

ker nazadnje pravni strokovnjaki menijo, da 3D-tiskanje ni pretreslo področja pravic intelektualne lastnine, vendar se lahko ustvarjene datoteke štejejo za avtorsko delo in morajo biti v tem primeru kot take tudi zaščitene; ker je kratko- in srednjeročno ter za boj proti ponarejanju glavni izziv tesnejša vključitev poklicnih posrednikov na področju varstva avtorskih pravic;

AB.

ker bi bilo treba upoštevati potrebo po vzpostavitvi kolektivnih pravnih sredstev, da se potrošnikom zagotovijo nadomestila za škodo, čeprav razvoj 3D-tiskanja omogoča industrijsko proizvodnjo;

AC.

ker bi bilo treba učinek 3D-tiskanja na pravice potrošnikov in na potrošniško pravo na splošno skrbno preučiti z vidika direktive, o kateri trenutno potekajo pogajanja, o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin;

AD.

ker Direktiva 85/374/EGS o odgovornosti za proizvode z napako pokriva vse pogodbe; ker je treba opozoriti, da je bil napredek v 3D-tiskanju eden od dejavnikov, zaradi katerih je Komisija začela javno posvetovanje, da bi ocenila, ali ta direktiva ustreza svojemu namenu glede na novi tehnološki razvoj;

AE.

ker splošna pravila o odgovornosti zajemajo tudi odgovornost posrednih ponudnikov storitev, kot so opredeljeni v členih 12 do 14 direktive o elektronskem poslovanju; ker bi bilo treba določiti poseben sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzroči predmet, izdelan z uporabo tehnologije 3D-tiskanja, saj žrtev zaradi številnih deležnikov in kompleksnih postopkov proizvodnje končnega izdelka pogosto težko določi odgovorno osebo; ker bi bila lahko odgovorna tista oseba, ki je izdelala ali prodala datoteko 3D, proizvajalec 3D-tiskalnika, proizvajalec programske opreme, ki jo uporablja 3D-tiskalnik, dobavitelj uporabljenega materiala ali celo oseba, ki je predmet izdelala, odvisno od vrste ugotovljene napake;

AF.

ker so pravila glede odgovornosti v zvezi s specifično uporabo 3D-tiskanja v poslovne namene na splošno določena s pogodbenimi razmerji med deležniki;

AG.

ker morajo vsi elementi tehnologije dodajalne proizvodnje izpolnjevati določena merila in morajo biti certificirani, da se zagotovi proizvodnja delov ponovljive kakovosti; ker je postala certifikacija zapletena zaradi številnih sprememb strojev, materialov in postopkov ter ker ni nobene zbirke podatkov; ker bo zato treba oblikovati pravila, ki bodo omogočala hitrejšo in stroškovno učinkovitejšo certifikacijo za vse materiale, postopke in proizvode;

AH.

ker ima 3D-tiskanje pomembno vlogo pri zmanjševanju porabe energije in naravnih virov za namene boja proti podnebnim spremembam; ker bi uporaba 3D-tiskanja zmanjšala količino odpadkov v proizvodnem procesu in podaljšala življenjsko dobo potrošniških proizvodov z omogočanjem proizvodnje nadomestnih delov na potrošniški ravni;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.