Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2020/C 102/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„ΕΛΑΙΟΛΑΔΟ ΜΑΚΡΗΣ“ (ELAIOLADO MAKRIS)

EU št.: PDO-GR-02388-AM01 – 11.1.2018

ZOP (X) ZGO ()

1.   Ime

„Ελαιόλαδο Μάκρης“ (Elaiolado Makris)

2.   Država članica ali tretja država

Grčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Elaiolado Makris“ je ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno iz oljk avtohtone sorte elia makris, ki predstavlja približno 99 % oljk, gojenih na opredeljenem območju.

Oljčno olje „Elaiolado Makris“ ima naslednje značilnosti:

barva	:	svetla rumenozelena, ki z zorenjem postane zlatorumena;
aroma	:	srednje močna sadna aroma z mediano Mf > 4, z vonjem po zeliščih, marjeticah in ognjiču pri oljčnem olju, proizvedenem iz polzrelih oljk, in prevladujočim vonjem po kamilicah pri oljčnem olju, proizvedenem iz zrelih oljk. Note jabolk in mandljev harmonično dopolnjujejo sadno aromo oljčnega olja „Elaiolado Makris“;
okus	:	dobro uravnotežen, z rahlo grenkim pookusom in mediano grenkosti (Μb = 2–3), rahlo pikanten z mediano pikantnosti (Μp = 2–3), mediana napake (Μd = 0);
kislost	:	nizka kislost < 0,6;

peroksidno število: < 10,9 meq O2/kg;

absorpcija ultravijolične svetlobe: Κ270: < 0,18 in Κ232: < 2,2;

voski: < 127,8 mg/kg;

oleinska kislina: ≥ 75 % vseh maščobnih kislin;

nizka do srednja vsebnost kampesterola (≤ 2,9) in preostalih sterolov, vsebnost skupnih sterolov je > 1 000 mg/kg;

variacija koeficienta absorpcije (delta-K = 0–0,002).

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Oljčno olje „Elaiolado Makris“ se pridobiva iz avtohtone sorte oljk elia makris, ki se goji na zadevnem območju in katere plodovi so okrogle oblike, srednje veliki in črne barve, ko dozorijo.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Gojenje starih in novih nasadov oljk, zasajenih z avtohtono sorto elia makris, obiranje oljk ter vse faze proizvodnje in predelave oljčnega olja.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Označevanje vključuje ime proizvoda in logotip ZOP EU. Vključuje tudi:

—	logotip z imenom proizvoda v grški pisavi ali latinici, s fotografijo vasi Makri nad sliko oljke, s katere kapljajo kapljice oljčnega olja, pri čemer je pod drevesom luža oljčnega olja z oljkami na sredini.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Opredeljeno geografsko območje zajema upravne meje skupnosti Makri, ki vključuje naselja Makri, Dikella, Mesimvria in Plaka, ter naselje Chili v občini Alexandroupoli.

5.   Povezava z geografskim območjem

Oljčno olje „Elaiolado Makris“ ima značilne organoleptične in fizikalno-kemijske značilnosti. Te so posledica več dejavnikov, in sicer posebne avtohtone sorte oljk elia makris, ki uspeva na opredeljenem območju, tal in podnebnih razmer na območju ter metod, ki jih uporabljajo lokalni proizvajalci.

Specifične organoleptične značilnosti oljčnega olja „Elaiolado Makris“ so:

—

srednje močna sadna aroma z vonjem po zeliščih, marjeticah in ognjiču ob začetku obiranja in prevladujočim vonjem po kamilicah, ko so oljke zrele, ki ga dopolnjujejo note jabolk in mandljev. Ta kombinacija je značilna za oljčno olje „Elaiolado Makris“, ki se na opredeljenem območju proizvaja iz avtohtone sorte elia makris,

—	rahlo grenak in pikanten okus, harmoničen in uravnotežen, kar je tudi kombinacija, značilna za avtohtono sorto elia makris.

Specifične fizikalno-kemijske značilnosti oljčnega olja „Elaiolado Makris“ so:

—	nizka kislost < 0,6,

—	nizko peroksidno število (< 10,9) ter s tem povečana odpornost na oksidacijo in primernost za skladiščenje, kar daje olju značilno svežino,

—	nizka koeficienta absorpcije (Κ270: < 0,18 in Κ232: < 2,2), ki sta znak svežine, hitre predelave po obiranju in shranjevanja v ustreznih pogojih,

—	nizka variacija koeficienta absorpcije (delta-K: = 0–0,002),

—	njegova obstojnost, ki je posledica predvsem visoke vsebnosti mononenasičene oleinske kisline, ki je zelo slabo dovzetna za avtooksidacijo.

Opredeljeno območje je najsevernejša točka Grčije, kjer gojijo oljke, zajema pa hribovito ravnico s povprečno nadmorsko višino 200 m. Tla so sestavljena iz srednje zrnate peščene ilovice. So revna in apnenčasta v gorah ter apnenčastega izvora, srednje zrnata in rodovitna na ravnicah, vsebnost CaCO3 pa je od 3 % do 31,6 %. Vsebnost organskih snovi na nekaj območjih je majhna do zadovoljiva (1,8 % do 6,5 %). PH (7–8) je na splošno nevtralen do rahlo alkalen. Apnenčasti izvor tal v kombinaciji s stalno izpostavljenostjo oljk soncu zaradi konfiguracije tal prispeva k večji koncentraciji hlapnih sestavin, ki dajejo oljčnemu olju „Elaiolado Makris“ sadno aromo.

Opredeljeno območje, na katerem se proizvaja oljčno olje „Elaiolado Makris“, ima obalno sredozemsko mikroklimo z blagimi zimami in hladnimi poletji. Območje je redko izpostavljeno nevarnim zmrzalim. Ob redkih primerih zmrzali se je oljka elia makris izkazala za zelo odporno, saj so drevesa ostala praktično nepoškodovana. Na opredeljenem območju, ki zajema 15 kilometrov obale vzdolž Trakijskega morja in gorskih vrhov – delov gorovja Rodopi na severozahodu, severu in severovzhodu – so pogoji za gojenje avtohtone oljke elia makris izjemno dobri. Veliko ur sonca, majhna temperaturna nihanja in dejstvo, da so zmrzali in hladni vetrovi zaradi naravne ovire, ki so jo ustvarile gore na severu opredeljenega območja, redki, prispevajo k nemotenemu napredovanju vseh faz razvoja oljk (cvetenje, rast) in izboljšanju organoleptičnih značilnosti plodov. Zaradi zelo značilne mikroklime na tem območju oljčna muha redko povzroča večje težave, zato je poškodovanih zelo malo oljk, tistih nekaj, ki so poškodovane, pa ne vpliva negativno na kislost oljčnega olja.

Iz prepoznavne avtohtone sorte elia makris, ki se že več sto let goji na opredeljenem območju ter je prilagojena prevladujočim tlom in podnebnim razmeram, se pridobiva oljčno olje s posebnimi kakovostnimi značilnostmi „Elaioloado Makris“. „Elaioloado Makris“ je eno od najzgodnejših oljčnih olj, ki se proizvajajo v Grčiji, čeprav območje leži na najsevernejšem delu države in je eno najsevernejših območij proizvodnje oljčnega olja v EU. To omogočata avtohtona sorta in lokalna mikroklima. Dejstvo, da ta sorta zgodaj dozori, pomeni, da obdobji rasti in dozorevanja oljk sovpadata z največjo izpostavljenostjo sončni svetlobi. Zaradi tega se poveča vsebnost aromatičnih sestavin olja, olje pa ima rumenozeleno ali svetlo zlatorumeno barvo, značilno za „Elaioloado Makris“.

Najpomembnejši človeški dejavniki, ki vplivajo na specifičnost proizvoda, so:

—

Metoda obiranja. Oljke v majhnih oljčnih nasadih obirajo ročno sami proizvajalci ali delavci, da se oljke med obiranjem ne poškodujejo. V velikih oljčnih nasadih, kjer je dreves veliko, se oljke obirajo z električnimi grabljami. Oljke se nabirajo v zaboje ali mreže, pri čemer se najprej odstranijo veje in listje, da se oljke ne zmečkajo, nato pa se plodovi prenesejo v plastične zaboje z luknjami na dnu in ob straneh, da se omogoči boljše zračenje,

—

prevoz oljk v oljarno in mletje oljk, ki se izvede na dan obiranja ali v 24 urah po obiranju. Če oljke niso zmlete istega dne, se zaščitijo pred pogoji, ki spodbujajo razvoj mikroorganizmov in zaradi katerih se poslabša kakovost oljčnega olja „Elaiolado Makris“. Način obiranja ter takojšen prevoz v oljarno in mletje zagotavljajo, da ostanejo oljke nepoškodovane, tako da ima proizvedeno olje nizka koeficienta absorpcije Κ270 in Κ232, nizek delta-K (variacijo koeficienta absorpcije) in nizko kislost,

—

čas skladiščenja, ki je zelo kratek, saj se olje začne tržiti kmalu po skladiščenju, pogoji skladiščenja, kjer se olje hrani na primerni temperaturi, v hladnem, temnem prostoru, v primernih, zaprtih posodah, v katerih je zaščiteno pred stikom s kisikom in svetlobo, ter dejstvo, da je čim manjkrat dekantirano, so dejavniki, ki prispevajo k nizkemu peroksidnemu številu, nizkima koeficientoma absorpcije (Κ270 in Κ232) in nizkemu delta-K oljčnega olja „Elaiolado Makris“,

—

primerni pogoji proizvodnje. Oljke se po drobljenju kratek čas (od 40 do 45 minut) počasi mešajo (17–19 obratov na minuto), pri čemer se temperatura oljčne drozge ohranja pri približno 27–32 °C. Ta temperatura pomaga zagotoviti, da se hlapne sestavine oljčnega olja ne uničijo, barva ne spremeni in kislost ne poveča. Počasno mešanje in kratek čas mešanja pripomoreta k temu, da se kapljice združijo in oblikujejo večje kaplje ter sta ključna za omejitev tvorbe emulzij, zaradi česar je olje težje ločiti od oljčne drozge in rastlinske vode.

Na kratko, obiranje ravno prav zrelih oljk, dobra praksa, ki jo proizvajalci uporabljajo med obiranjem in prevozom oljk v oljarno, dejstvo, da se oljke zmeljejo kmalu po dostavi, dobra praksa mešanja in ekstrakcije ter pogoji, v katerih se olje skladišči, skupaj s sorto oljk ter tlemi in podnebnimi razmerami zagotavljajo, da se posebne organoleptične in fizikalno-kemijske značilnosti olja (sadežnost, svežina, nizki kazalniki absorpcije, nizka kislost, nizko peroksidno število, dobra obstojnost) ohranijo in se njegova barva ne spremeni.

Prebivalci naselja Makri in okoliškega območja so že od nekdaj povezani z gojenjem oljk in oljčnim oljem „Elaiolado Makris“. Dolgotrajna prisotnost oljk na tem območju je razvidna tudi iz njegove zgodovine, tradicije in kulture, kar dokazujejo zgodovinski in bibliografski viri. V „starodavnem oljčnem nasadu Makri“ rastejo oljke, katerih visoko starost potrjujejo njihova velikost, oblika in grčasta debla. Tudi prisotnost starih ročnih stiskalnic za oljke in lesenih stiskalnic iz 19. stoletja potrjuje dolgoletne izkušnje lokalnih proizvajalcev s proizvodnjo oljčnega olja.

Proizvajalci so z oljčnim oljem „Elaiolado Makris“ sodelovali na številnih mednarodnih tekmovanjih, kjer so osvojili pomembne nagrade. Leta 2012 je olje na Portugalskem osvojilo zlato priznanje na 2. mednarodnem tekmovanju Concurso internacional de azeites virgem extra – Premio Ovibeja. Leta 2013 je na tekmovanju Kotinos v kakovosti za pakirana ekstra deviška oljčna olja z blagovno znamko v Grčiji osvojilo zlati venec. Leta 2015 je osvojilo zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju Concurso Internacional de aceite de oliva en el Mediterraneo – Terraolivo v Jeruzalemu v Izraelu. Leta 2016 je osvojilo zlato priznanje na tekmovanju London International Olive Oil Competitions. Leta 2018 je osvojilo zlato priznanje na tekmovanju Concurso Internacional de Aceites di Oliva Virgin Extra „OLIVINUS“ v Argentini in še eno zlato priznanje na tekmovanju New York International Olive Oil Competition v Združenih državah Amerike. Leta 2019 je na 16. tekmovanju Concorso Oleario Internazionale AIPO d’Argento doseglo oceno „tre gocce“ (tri kapljice). Na svetovni lestvici EVOO je v letu 2019 uvrščeno na 18. mesto od 12 000. Prav tako je v vodiču Flos Olei za leto 2020 ponovno uvrščeno med najboljših 500 na svetu.

Vsako poletje se v zadnjih desetih dneh avgusta priredi festival oljk. Organizira ga združenje žensk naselja Makri s pomočjo zadruge proizvajalcev oljk in regionalne enote Evros. Številni obiskovalci prihajajo z zadevnega območja in od drugod, organizirani pa so seminarji in pogovori o dobri praksi v oljkarstvu, skupaj z degustacijskimi tečaji, ki jih vodijo strokovnjaki za oljčno olje. Organizirani so tudi ogledi oljčnih nasadov, kjer lahko udeleženci dobijo več informacij o oljkah z območja Makri, in različni drugi dogodki. Zaključni večer festivala se vsi zberejo, da pokusijo živila in različne specialitete, pripravljene z oljčnim oljem „Elaiolado Makris“.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) Uredbe)

http://www.minagric.gr/images/stories/docs/agrotis/POP-PGE/prodiagrafes_elaiolado_makris111219.pdf.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.