EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019IE1831

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poučevanje o Evropi – priprava orodij za šole(mnenje na lastno pobudo)

EESC 2019/01831

OJ C 353, 18.10.2019, p. 52–58 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/52


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poučevanje o Evropi – priprava orodij za šole

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 353/09)

Poročevalec: Gerhard RIEMER

Sklep plenarne skupščine

20. 2. 2019

Pravna podlaga

člen 32(2) poslovnika

mnenje na lastno pobudo

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

8. 7. 2019

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

17. 7. 2019

Plenarno zasedanje št.

545

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

191/4/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO razume leta 2015 (1) sprejeto pariško deklaracijo in priporočilo Sveta iz leta 2018 (2) kot jasno pooblastilo držav članic, naj poučevanje in učenje o Evropski uniji postaneta stalnica na politični agendi, kar je podprl tudi Evropski parlament v resoluciji, sprejeti leta 2016 (3). To je novo izhodišče za krepitev evropske razsežnosti poučevanja in zagotavljanje ustrezne podpore pedagoškim delavcem.

1.2

EESO meni, da na področju izobraževanja vlada določena informacijska vrzel, kar zadeva splošno razumevanje vloge EU pri učečih in vpliv, ki ga ima EU na vsakodnevno življenje evropskih državljanov. Kljub boljši volilni udeležbi, ki se je z 42,61 % leta 2014 povzpela na 50,95 % leta 2019, rezultati zadnjih volitev v Evropski parlament kažejo, da sta še vedno nujna obveščanje in izobraževanje o Evropski uniji od najzgodnejših let naprej.

1.3

EESO poziva k novemu zagonu dejavnosti za izobraževanje o EU in želi izkoristiti priložnost, ki se odpira z novim mandatom Evropskega parlamenta, Evropske komisije in zlasti z novim komisarjem za izobraževanje, kulturo, mlade in šport. EESO je prepričan, da je treba poseben poudarek na izobraževanju mladih o EU obravnavati kot neizogiben za postopen razvoj resničnega evropskega državljanstva, ki je potrebno za izgradnjo trdne Evropske unije.

1.4

EESO želi z novima mnenjema Izobraževanje o EU (SOC/612) (4) in Poučevanje o Evropi v šolah ti vprašanji postaviti čim bolj v ospredje. Znova je treba razmisliti o tem, kako spodbuditi boljšo povezanost med ljudmi in EU ter njihovo ozaveščenosti o njenih ukrepih, ciljih in vrednotah. V ta namen so potrebna nadaljnja prizadevanja za boljše obveščanje ljudi o EU, zlasti na začetku šolskega izobraževanja, pa tudi v okviru poklicnega, strokovnega in višjega izobraževanja ter vseživljenjskega učenja.

1.5

Na ravni EU in v državah članicah so bili sprejeti številni ukrepi za izboljšanje položaja. Prav tako je na nacionalni ravni in ravni EU na voljo veliko odličnega gradiva in orodij, ki bi lahko služila kot navdih za prihodnje pobude. Vendar pa je treba izboljšati njihovo jasnost, dostopnost in splošne informacije o tem, kaj je na razpolago. Študija Evropske komisije iz leta 2013 (5) je pokazala, da v državah članicah očitno obstaja politična pripravljenost za povečanje kakovosti teh informacij, vendar je treba v ta namen storiti še veliko.

1.6

Po mnenju EESO bi bilo treba izvesti novo študijo, v katerih bi se kritično preučilo dejansko stanje v državah članicah glede izobraževanja o EU v šolah ter glede usposabljanja učiteljev in stalnega strokovnega razvoja. Pri tem bi bila koristna analiza sedanjih pobud in učnih načrtov, zlasti v osnovnih in srednjih šolah, ter prizadevanj organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev. Nova študija bi lahko temeljila na študiji o učenju o Evropi v šolah, ki je bila opravljena leta 2013.

1.7

Poleg navedenega bi bil lahko izredno koristen in potreben popis gradiv in virov za poučevanje in učenje, pripravljenih v okviru projektov na tem področju, ki se financirajo s sredstvi EU. Pri poučevanju in učenju v šolah bi bila lahko koristna tudi platforma, ki bi združevala vsa opisana orodja, razvrščena po jezikih, starostnih skupinah in temah – morebiti podobno kot na spletni strani Kaj Evropa počne zame.

1.8

Po mnenju EESO bi se lahko učni načrt kot pojem obravnaval širše in bi lahko zajemal tudi program zunajšolskih dejavnosti, ki priznava vrednost izobraževanja v podporo učenju zunaj meja učilnic in šolskih predmetov ter mladim in prebivalstvu EU predstavi s prave perspektive.

1.9

EESO meni, da bi bilo treba za vsako šolo (za učence in učitelje) pripraviti majhen nabor orodij (osnovni sveženj), ki bi prispeval k boljšemu izobraževanju vseh o EU. Njegova vsebina bi se lahko razlikovala in bi jo bilo treba prilagoditi nacionalnemu in regionalnemu okviru, pa tudi ljudem s posebnimi potrebami.

1.10

Za spodbujanje nadaljnje politične podpore za boljše izobraževanje o EU bi bilo treba na evropski ravni oblikovati skupino strokovnjakov na visoki ravni za poučevanje o Evropi, v kateri bi sodelovali predstavniki držav članic in priznani strokovnjaki. Skupina bi lahko pripravljala politične predloge in priporočila, o katerih bi razpravljali ministri za izobraževanje, Svet pa bi na njihovi podlagi lahko sprejemal sklepe.

1.11

Učitelji imajo zelo pomembno vlogo, saj so „arhitekti prihodnosti“. Bolje morajo razumeti EU in biti usposobljeni za poučevanje učencev vseh starosti o EU. Znanje o EU je pomanjkljivo in nekateri učitelji niso dovolj izkušeni ali pa se ne počutijo dovolj usposobljeni, da bi v svojih razredih učili o EU. Zato EESO poziva k novemu poudarku na usposabljanju učiteljev na ravni EU in držav članic. Učiteljem je treba pomagati, da bodo uporabljali razpoložljivo gradivo in v celoti izkoristili možnosti novih digitalnih tehnologij.

1.12

EESO verjame v vizijo, da mladi zaključijo šolanje z osnovnim znanjem o EU in razvijejo nekakšno „pismenost na področju EU“. EESO se zaveda, da je poučevanje 72 milijonov učencev in dijakov v osnovnih šolah, nižjih poklicnih in srednjih šolah ter gimnazijah v EU precejšen izziv, ki pa se ga je vredno lotiti. Sem sodi tudi priložnost, da učenci oziroma dijaki obiščejo evropske institucije. Takšno priložnosti bi morali dobiti tudi učitelji, da bi pridobili posebne izkušnje, sodelovali v razpravah z različnimi organizacijami in institucijami (kot je EESO) in se vrnili domov z boljšim razumevanjem Evrope, njene vloge, vrednot in njene organizacije.

2.   Nova priložnost – nova pobuda ob pravem času

2.1

EESO želi izkoristiti priložnost, ki se odpira z novim mandatom Evropskega parlamenta, Evropske komisije in zlasti z novim komisarjem za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, da bi posebej opozoril na poučevanje o Evropi v šolah.

2.2

V prejšnjih mnenjih je poudaril pomen izobraževanja o evropski zgodovini, vrednotah, demokraciji in dosežkih ter o pomembni vlogi EU, da bi državljanom ponazoril njeno vrednost. Sistem formalnega izobraževanja močno vpliva na to, kako mladi dojemajo svet, zato je ključen za razvoj njihovega razumevanja EU.

2.3

To mnenje se navezuje na mnenje SOC/612 o izobraževanju o Evropi (6), njegov namen pa je podpreti, okrepiti in stopnjevati poziv k ukrepanju na področju izobraževanja o EU. V njem želi EESO nameniti večji poudarek Evropi in izobraževanju o EU na splošno, zlasti pa poučevanju o Evropi v šolah.

2.4

Prihodnost Evrope in EU bo usmerjala in oblikovala naša mladina – učenci in dijaki, ki danes sedijo v šolskih klopeh in so pod vplivom svojega okolja, družine in prijateljev. Zato je pomembno, da se mlade tesno vključi v teme EU. Zagotoviti je treba, da bodo šole posredovale informacije o vprašanjih EU in omogočale kritično in konstruktivno razpravo o njih.

2.5

Med državljani v državah članicah je informacijska vrzel o EU, o tem, kako deluje in kaj počne. To vključuje vlogo institucij EU in vpliv politik EU na življenje evropskih državljanov. Izobraževanje o Evropi bi bilo lahko poseben predmet ali modul, lahko pa bi se ga na različnih stopnjah izobraževanja vključilo v različna tematska področja, kot je ustrezno, o čemer bi prosto odločali nacionalni organi, pristojni za izobraževanje, ter šole.

2.6

Vloga šol in učiteljev ter obseg in način poučevanja o EU so zato vse pomembnejši, zlasti ob upoštevanju vzpona evroskepticizma v nekaterih državah članicah.

2.7

Družba od formalnega izobraževanja v šoli pričakuje vse več. Cilj takega izobraževanja, vsaj na osnovnošolski in srednješolski ravni, bi moral biti učence in dijake opremiti z znanjem, spretnostmi in kompetencami, ki jih potrebujejo, da se naučijo kritično razmišljati, razlagati in analizirati informacije ter oblikovati svoje mnenje, namesto da je izobraževanje le proces učenja dejstev. Sem sodi tudi oblikovanje z dejstvi podprtega mnenja o EU. Šole ne morejo narediti vsega, zato bi boljše usklajevanje med različnimi strukturami formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja prispevalo k uspehu evropskega projekta. Poleg tega je treba poudariti, da prej ko mladi pridejo v stik z Evropo in se začnejo zanimati zanjo, bolj se bodo počutili kot Evropejci.

2.8

To je hkrati povezano z določenimi pričakovanji od učiteljev; njihova odgovornost se povečuje. Zato je pomembno, da se jih še bolj podpre tako, da se jim zagotovijo praktična orodja za poučevanje o EU, z raznovrstnim gradivom o različnih temah, že pripravljenim za uporabo in primernim za različne starosti, ki je na voljo v vseh jezikih EU in hkrati upošteva razmere v posamezni državi članici.

3.   Odgovornost EU in držav članic

3.1

Za izobraževanje in usposabljanje so brez dvoma pristojne predvsem države članice. Vendar pa bi EU lahko, glede na njeno dopolnilno funkcijo, prevzela večjo vlogo in predlagala posebne ukrepe ter dejavnosti za izboljšanje splošnega znanja o EU. Po mnenju EESO je zdaj pravi čas za ukrepanje.

3.2

Na podlagi pariške deklaracije, ki so jo voditelji EU podpisali marca 2015 (7), EESO razume priporočilo Sveta iz leta 2018 (8) kot jasno pooblastilo držav članic, naj poučevanje in učenje o Evropi postane stalnica na politični agendi. To je novo izhodišče za krepitev evropske razsežnosti poučevanja in za ustrezno podporo pedagoškim delavcem.

3.3

EU se v zadnjih letih zelo intenzivno ukvarja z izobraževanjem in usposabljanjem, pa tudi s temo učenja o Evropi v šolah.

3.3.1

Komisija je v obdobju 2011–2013 na prošnjo Evropskega parlamenta izvedla pobudo za učenje o EU v šolah. Leta 2016 je Evropski parlament sprejel resolucijo o tej temi z naslovom Učenje o EU v šolah (9), v kateri je poudaril pomembnost teme in podal konkretna priporočila za EU in države članice, ki so po mnenju EESO še vedno aktualna in bi morala biti podlaga za nove pobude. EESO priznava in podpira pobude EP in Komisije ter močno upa, da bo tudi njegova pobuda prispevala svež in odločen zagon za novo pot naprej.

3.3.2

V evropskem okviru ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje (10), ki je bil posodobljen leta 2018, so opredeljene kompetence, ki jih evropski državljani potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlitev, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Prenovljeni okvir vključuje tudi poglavje o kulturni zavesti in izražanju, ki zajema poznavanje lokalnih, nacionalnih, regionalnih, evropskih in svetovnih kultur ter načinov izražanja, vključno z njihovimi jeziki, dediščino in tradicijami, in kulturnih proizvodov ter razumevanje morebitnega medsebojnega vpliva teh načinov izražanja in njihovega vpliva na zamisli posameznika. Po tem zgledu bi lahko posodobili učne načrte ter programe neformalnega in priložnostnega učenja, da bi vključevali izobraževanje o EU.

3.3.3

Program Erasmus je bil izredno uspešen in bi moral biti še naprej priložnost za učenje o EU. V preteklih 32 letih je v programu sodelovalo več kot 10 milijonov ljudi (11). V skladu s predlogom Komisije je za novi program Erasmus 2021–2027 predvideno dvakratno povečanje sredstev v primerjavi s prejšnjimi programi, tj. z nekaj manj od 15 milijard na 30 milijard EUR. Predvidena je tudi podpora za dejavnosti, s katerimi se posreduje znanje o EU. Omogočiti bi bilo treba tudi, da se na primer s pobudami Jean Monnet podpirajo dejavnosti ne le v visokem šolstvu, ampak tudi na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja.

3.3.4

Poleg omenjenih je še nekaj drugih pomembnih in uspešnih programov EU za mlade. DiscoverEU (12) mladim omogoča, da z vlakom brezplačno potujejo po vsej Evropi in odkrivajo čudovite pokrajine, se srečujejo s podobno mislečimi popotniki, postanejo bolj neodvisni in samozavestni ter raziščejo svojo evropsko identiteto. Še ena pobuda EU je evropska solidarnostna enota (13), ki mladim daje priložnost za prostovoljsko delo ali sodelovanje pri projektih v njihovi državi ali v tujini v korist skupnostim in ljudem po vsej Evropi.

3.4

Države članice imajo na področju izobraževanja glavno vlogo. V skladu s študijo Evropske komisije iz leta 2013 (14) v državah članicah očitno obstaja politična pripravljenost za izboljšanje teh informacij, vendar je treba v ta namen storiti še veliko. Študija navaja, kaj učenci in dijaki potrebujejo za pridobivanje znanja o EU, ter vsebuje priporočila za Evropsko komisijo in različne vključene partnerje, zlasti učitelje. Nekatere države članice so učenje o EU vključile v učne načrte in programe usposabljanja učiteljev, vendar je zelo malo dokazov o tem, da je učenje o Evropi zasnovano tako, da poteka postopoma in da učenci ter dijaki od osnovnih dejstev napredujejo do zahtevnejšega razumevanja. Poleg tega sta delovanje institucij EU in postopek odločanja, ki je ključen za državljansko udeležbo, v primerjavi z drugimi, osnovnejšimi dejstvi precej zanemarjeni temi. Ta pomembna študija za povrh temelji na podatkih, ki so stari več kot deset let.

3.5

V vseh državah članicah je nekaj dejavnosti, ki presegajo nacionalne zahteve glede učenja o Evropi. Šole, nevladne organizacije, ustanove ali univerze, ki sodelujejo s šolami in učitelji, si že aktivno prizadevajo za izboljšanje pouka o Evropi. Po vsej EU na lokalni in regionalni ravni delujejo izkušene in predane organizacije, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Mnoge pobude se financirajo s sredstvi EU, vendar ne vse. Izvajanje teh dejavnosti kaže na povpraševanje in potrebo po še večji podpori učenja o Evropi.

3.6

Mnogo je pobud, povezanih z informacijami in programi civilne družbe, kamor sodijo tudi pobude socialnih partnerjev, vendar je študija Komisije iz leta 2013 (15) razkrila, da bi bilo mogoče informacije in šolske programe bolje strukturirati.

3.7

Tudi pobuda EESO Vaša Evropa, vaš glas (Your Europe, Your Say – YEYS(16) je primer dobre prakse, ki jo je vredno omeniti.

4.   Politični predlogi in spodbude za izvajanje

4.1

EU, zlasti nova Komisija in novi komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, bi morala razmisliti o tem, kako v sodelovanju z državami članicami doseči nov zagon, s katerim bi spodbudili intenzivno splošno razpravo o pomenu poučevanja o Evropi v šolah.

4.2

Izvesti bi bilo treba novo študijo o dejanskem stanju v državah članicah v zvezi z izobraževanjem o EU v šolah, da se dopolnijo in posodobijo sedanje dejavnosti ter zagotovijo obsežnejši podatki in politične smernice, ki bi temeljile na dejstvih. Študija bi se morala uporabiti kot podlaga za nove pobude, namenjene zbiranju primerov, primerjavi različnih primerov dobre prakse, razpravljanju o njih in prikazovanju rezultatov.

4.3

Poleg nove študije bi morala Komisija pripraviti popis vsega gradiva/virov za poučevanje in učenje, ki so nastali v okviru najpomembnejših projektov s financiranjem EU po letu 2010 in so povezani s poučevanjem o EU v šolah (npr. projektov, financiranih v okviru pobud Jean Monnet, s kratkim opisom).

4.4

EESO poziva k oblikovanju skupine na visoki ravni za poučevanje o Evropi, ki bi delovala na evropski ravni, sestavljali pa bi jo strokovnjaki iz držav članic. Njena naloga bi bila spodbujanje večje politične podpore za boljše izobraževanje o EU. Skupina bi lahko – na prostovoljni osnovi – preverila, ali obstajajo skupni načini in sredstva za seznanjanje ljudi z osnovnimi dejstvi in informacijami o evropskem povezovanju. Poleg tega bi lahko pripravila priporočila za razpravo ministrov, pristojnih za izobraževanje, ki bi lahko vodila k sklepom Sveta.

4.5

Uvesti bi bilo treba tudi dan EU v šolah držav članic (na prostovoljni podlagi). Ta nova pobuda bi bila posebna priložnost za intenzivno, pozitivno in v prihodnost usmerjeno razpravo o temah, povezanih z EU, v učilnicah po vsej Evropi ter za uporabo in uvajanje orodij.

4.6

Pozdraviti bi bilo treba pobude in programe civilne družbe na področju izobraževanja o Evropi, tudi tiste, ki jih organizirajo socialni partnerji. Ti bi morali biti vključeni v razprave, izvajanje, pripravo in/ali izbiro primerov dobre prakse za tematske razprave v šolah, pa tudi v razprave o pomenu in prihodnji vlogi EU (17). Obstaja vrsta zglednih programov, vendar bi bil lahko njihov učinek večji, če bi se vključili v širšo agendo učnih načrtov in dejavnosti.

5.   Priprava orodij za šole

5.1

Na voljo so že številna orodja za poučevanje o EU iz različnih virov; predvsem na ravni EU je izredno veliko gradiva in orodij, vendar jih je včasih težko najti, zlasti če sploh ni znano, da so na voljo. Poudarek torej ne bi smel biti na oblikovanju novih orodij za poučevanje, temveč na prilagoditvi in izboljšanju tistih, ki so že na voljo, ter na seznanjanju z njimi (npr. s Kotičkom za učenje). To bi lahko dosegli z vzpostavitvijo enotne spletne platforme, na kateri bi bila zbrana orodja za poučevanje iz vseh različnih virov.

Učitelji bi tam lahko izbirali gradivo glede na temo in starostno skupino, ki jo poučujejo, podobno kot na spletiščuKaj Evropa počne zame (18), ki ga je pred evropskimi volitvami leta 2019 ustvaril Evropski parlament.

5.2

Na to, kako mladi dojemajo EU, poleg učiteljev pomembno vplivajo tudi starši in drugi odrasli, zato bi bilo treba orodja za poučevanje o EU v formalnem izobraževanju dopolniti z možnostmi vseživljenjskega učenja za odrasle. Glede na sedanje težave z napačnimi informacijami bi to moralo vključevati obveščanje o virih zaupanja vrednih informacij o EU.

5.3

Odgovornost za razvoj orodij je deljena, glavni del pa nosijo države članice. Teme, povezane z evropskimi vprašanji, je treba obravnavati predvsem na ravni EU, teme, ki so povezane z državami članicami, pa na nacionalni ravni. Knjige, videoposnetki, zgoščenke ali aplikacije poleg evropske vključujejo tudi nacionalno razsežnost. O tem, kako in v kakšnem obsegu se uporabljajo učne vsebine, odločajo države članice, in sicer so za to odgovorni učitelji in šole.

5.4

Boljša in večja uporaba razpoložljivega gradiva je ključna, zlasti povezav, kot je odlični Kotiček za učenje EU (19), v katerem so gradiva izredno dobro predstavljena.

V Kotičku za učenje so na voljo priljubljene teme za osnovne in srednje šole, z gradivom glede na starostno skupino, preizkusi znanja in precej posebnimi orodji, od vadnic, informativnih pregledov, iger in učnega gradiva do videoposnetkov, primernih za starostne skupine od manj kot 9 let do 15 let in več. Učencem so na voljo igre, natečaji in vadnice, s katerimi lahko na zabaven način odkrivajo EU. Učitelji lahko v Kotičku najdejo učno gradivo za vse starostne skupine, s katerim učencem predstavijo EU in njeno delovanje, ter dobijo navdih za učne priprave, poleg tega pa lahko poiščejo priložnosti za povezovanje z drugimi šolami in učitelji iz vse EU. V sodelovanju z državami članicami je nujno boljše seznanjanje s tem, kako vso to gradivo uporabljati.

5.5

Na ravni EU je na voljo izredno veliko gradiva in orodij. Njihova uporaba je odvisna od številnih meril: stopnje izobrazbe, predmeta, izobraževalnega sistema in posebnosti izobraževalne politike države članice. EESO sicer priporoča, naj se za vsako šolo v EU razvije osnovni sveženj (majhen nabor orodij), osredotočen zgolj na teme, za novo, intenzivno ozaveščanje. Nabor orodij bi bilo treba – v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje države članice, pa tudi zadevnimi institucijami EU ter organizacijami, kot so socialni partnerji – dati na voljo šolam, skupaj z gradivom, prilagojenim tej državi.

Dosegljiv bi moral biti na spletu, na spletni strani šole in tudi preko regionalnih in evropskih kontaktnih točk, vsebovati pa bi moral med drugim naslednje:

lahko berljiv paket, ki bi ga sestavljala knjižica in brošura za učitelje in učence (20),

kratek videoposnetek ali film, ki ga za posamezno državo posnamejo njeni državljani;

izbor gradiva za poučevanje o EU v šolah, ki je na voljo na ravni EU. Gradivo bi moralo biti zlasti prilagojeno različnim ravnem izobraževalnega sistema (vrtec, osnovna šola, srednja šola in univerze) in glavnim spletnim povezavam, vključno s Kotičkom za učenje,

gradivo države članice s konkretnimi primeri dobre prakse.

5.6

Cilj bi moral biti, da ima ob koncu šolanja vsak učenec in dijak osnovno znanje o EU, nekakšno „pismenost na področju EU“. EESO se zaveda, da sta doseganje in poučevanje 72 milijonov učencev in dijakov v osnovnih šolah, nižjih poklicnih in srednjih šolah ter gimnazijah v EU precejšen izziv. Sem sodi tudi priložnost za učence in dijake, da obiščejo evropske institucije in dobijo pregled nad EU in njeno zgodovino (Hiša evropske zgodovine). Tudi učitelji bi morali imeti možnost, da stopijo v tesen stik z institucijami EU, da bi pridobili posebne izkušnje, sodelovali v razpravah z različnimi organizacijami in institucijami (kot je EESO) ter se domov vrnili z boljšim razumevanjem Evrope, njene vloge, njenih vrednot in njene organizacije.

5.7

„Pismenost na področju EU“bi bilo treba podpreti z orodji za različne ravni:

za osnovo šolo, kjer bi se morali učenci učiti o kulturah in tradicijah drugih držav članic EU, kot so jezik, hrana, glasba, prazniki, geografija ter tradicionalna oblačila in plesi,

za srednjo šolo, kjer bi morali dijaki spoznati več konkretnih dejstev o EU in začeti razvijati občutek državljanske odgovornosti. Orodja bi morala zajemati teme, kot so zgodovina EU, njeni glavni dosežki (na primer njen prispevek k miru), institucije in politike EU, evropske volitve, medijska pismenost, kritično razmišljanje o novicah in aktivno državljanstvo,

za visokošolsko izobraževanje, kjer bi morala orodja vsebovati bolj poglobljene informacije, na primer o politikah EU, političnih strukturah, gospodarstvu, trgu dela, vprašanjih socialne politike, mobilnosti, pravicah in socialnem partnerstvu. Sem bi lahko sodila tudi orodja, namenjena posameznim poklicnim skupinam, kot so novinarji ali lokalni/regionalni politiki.

5.8

Pomembna in odločilna vloga učiteljev

5.8.1

Učitelji imajo zelo pomembno vlogo kot „arhitekti prihodnosti“. Poseben program zanje je ključen, pri čemer je treba upoštevati specifične razmere in potrebe v posamezni državi članici. Številni učitelji danes nimajo dovolj znanja o EU in se ne počutijo dovolj usposobljeni, da bi v svojih razredih učili o EU.

5.8.2

Zato morajo Evropo bolje razumeti, da bodo pripravljeni o njej poučevati že najmlajše učence. Med cilji izobraževanja učiteljev bi morala biti boljše razumevanje institucionalnega procesa povezovanja in sposobnost uporabe novega didaktičnega pristopa, s katerim bi ta proces bolje pojasnili učencem. Učitelji se bodo morali soočiti tudi z novimi didaktičnimi koncepti izobraževanja.

5.8.3

EESO pozdravlja posodobljeno, centralizirano platformo, znano kot Kotiček za učenje (21), ki je bila pred kratkim vzpostavljena na spletišču EUROPA. Namenjena je predvsem učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol, njihovim učiteljem in staršem. Na njej so zbrani igre, kvizi, gradivo za učenje in poučevanje, ki ga so ga pripravile Evropska komisija in druge institucije, v ospredju pa so EU in njene koristi za evropske državljane. Portal eTwinning je največja mreža za učitelje na svetu. Na njem se je registriralo več kot 680 000 učiteljev, ki lahko preko te mreže začenjajo skupne projekte ter izboljšajo svoje znanje in znanje učencev, poleg tega pa je mreža ključna za razvoj občutka skupne evropske pripadnosti. Učitelji bi morali biti bolje obveščeni o tem orodju.

5.8.4

EESO meni, da bi moralo biti možno, da nekatere institucije, ki jih finančno podpira EU, zlasti Evropski univerzitetni inštitut in Evropska akademija, vsem izvajalcem usposabljanja učiteljev v EU ponudijo usposabljanje o evropskih vprašanjih. Poleg tega bi morali imeti udeleženci programa Erasmus+ (22) in akademiki iz projektov Jean Monnet v šolah pomembno vlogo kot ambasadorji EU.

5.8.5

Po mnenju EESO je pomembno tudi, da je Komisija ustanovila komisijo za preskus učiteljev (Teachers‘ Testing Panel), ki jo sestavljata po en osnovnošolski in srednješolski učitelj iz vsake države članice, ki so ju izbrala predstavništva Evropske komisije. Komisija za preskus učiteljev svetuje o vsebini in slogu učnih gradiv, ki jih razvijajo službe Evropske komisije. To je lahko zelo koristno pri zagotavljanju, da ponujena gradiva upoštevajo trenutne trende in potrebe.

5.8.6

Poleg poučevanja o Evropi v izobraževalnem sektorju je pomembno, da so informacije dostopne tudi splošni javnosti, na primer v javnih knjižnicah in na drugih javnih mestih.

V Bruslju, 17. julija 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Pariška deklaracija, 17.3.2015.

(2)  Priporočilo Sveta (2018), ST/9010/2018/INIT.

(3)  Resolucija EP (2016) (2015/2138(INI)).

(4)  UL C 228, 5.7.2019, str. 68.

(5)  Learning Europe at School (Učenje o Evropi v šolah), študija Evropske komisije, 2013.

(6)  UL C 228, 5.7.2019, str. 68.

(7)  Pariška deklaracija, 17.3.2015.

(8)  Priporočilo Sveta (2018), ST/9010/2018/INIT.

(9)  Resolucija EP (2016) (2015/2138(INI)).

(10)  Priporočilo Sveta (2018/C 189/01).

(11)  Evropska komisija: Vlaganje v ljudi, maj 2018.

(12)  https://europa.eu/youth/discovereu_sl

(13)  COM(2018) 440 final.

(14)  Learning Europe at School (Učenje o Evropi v šolah), študija Evropske komisije, 2013.

(15)  Prav tam.

(16)  EESO: Vaša Evropa, vaš glas.

(17)  The Future Evolution of Civil Society in EU by 2030 (Prihodnji razvoj civilne družbe v EU do leta 2030).

(18)  https://what-europe-does-for-me.eu/sl/home

(19)  Kotiček za učenje.

(20)  Primer iz Avstrije: majhna, kratka brošura (ena za učitelje in ena za učence) z vsemi povezavami do evropskih in nacionalnih spletnih strani ter kratkimi komentarji k različnim temam.

(21)  Kotiček za učenje.

(22)  UL C 228, 5.7.2019, str. 68.


Top