EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019IE1444

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropski semester in kohezijska politika – nova evropska strategija za obdobje po letu 2020(mnenje na lastno pobudo)

EESC 2019/01444

OJ C 353, 18.10.2019, p. 39–45 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 353/39


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropski semester in kohezijska politika – nova evropska strategija za obdobje po letu 2020

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 353/07)

Poročevalec: Etele BARÁTH

Soporočevalec: Petr ZAHRADNÍK

Pravna podlaga

člen 32(2) poslovnika

Sklep plenarne skupščine

20.2.2019

Pristojnost

strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

Datum sprejetja mnenja strokovne komisije

2.7.2019

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

17.7.2019

Plenarno zasedanje št.

545

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

154/1/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Prihajajoče novo politično in finančno obdobje v EU je priložnost, da se pokaže več odločnosti, izboljšajo rezultati in čim bolje izkoristijo nove možnosti. Potrebna je oživljena ter bolj ambiciozna in dinamična strategija Evropa 2030 za trajnostno, konkurenčno, zaščitniško in pravično Evropo.

1.1.1

Uvedba evropskega semestra in njegovo izvajanje v praksi spadata med največje lekcije in dosežke v okviru upravljanja ekonomskih politik EU po krizi. Ta nova oblika usklajevanja ekonomskih politik vključuje poglobljeno spremljanje in analizo, praktično usklajeno upravljanje ter sklop omejitev in sankcij (1), tesno povezanih z gospodarsko uspešnostjo držav članic. Njegovi rezultati bi morali biti opazni v obliki strožje discipline, večje odgovornosti in jasnejše osredotočenosti na ključna strateška vprašanja. Kot tak bi bil lahko zanesljiva platforma za nove posege v okviru kohezijske politike.

1.2

Proces evropskega semestra dopolnjuje sistem instrumentov kohezijske politike, ki se uporabljajo že desetletja. Povezave med evropskim semestrom in kohezijsko politiko EU (in morda večino programov večletnega finančnega okvira) ponujajo velike možnosti za izboljšanje usklajevanja in upravljanja ekonomske politike EU; to je znak boljšega upravljanja in pristopa, ki temelji na uspešnosti. Za to obstaja več razlogov – od praktičnih in tehnokratskih do političnih (evropske volitve, pristojnosti na nacionalni ravni in ravni EU, upravljanje od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol ter vzpostavitev ravnovesja med obema). S svojo usklajevalno naravo proces semestra združuje izvajanje strateških gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev in političnih prednostnih nalog ter interakcijo med kratkoročnimi in dolgoročnimi nalogami.

1.3

Semester je zaradi vse širše uporabe in samoregulativne filozofije dejansko edina delovna struktura z večnamenskim mehanizmom, ki lahko na podlagi priporočil za posamezne države meri interakcijo med zelo različnimi postopki in izvajanje približno 32 evropskih politik. EESO verjame v proces semestra in meni, da bi morala biti možna bolj uravnotežena uporaba spodbud ter specifičnih, utemeljenih in premišljenih sankcij (2), s katerimi se usklajuje izvajanje gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev ter meri kratkoročni napredek pri doseganju dolgoročnih ciljev, kadar je to mogoče.

1.4

EESO z obžalovanjem priznava, da se dogovori kljub dobro opredeljenemu postopku z več fazami (letni pregledi rasti, priporočila za posamezne države, nacionalni programi reform, sporazum o partnerstvu) zelo različno spoštujejo, kar je odvisno od makroekonomskega razvoja posameznih držav. Stopnja izvajanja večletnih politik je na splošno nizka (med 40 % in 50 %). Cilji socialnih politik spadajo med zaveze, ki so izpolnjene v najmanjši meri, vključno s plačami in njihovim določanjem, zdravstvenim varstvom in dolgotrajno oskrbo, izobraževanjem, usposabljanjem, vseživljenjskim učenjem in kakovostnimi delovnimi mesti (zlasti za mlade).

1.5

EESO ugotavlja, da bi moral biti okrepljen proces evropskega semestra z ohranjanjem prvotnih ciljev najpomembnejši element usklajevanja ekonomskih politik, kar bi omogočalo dopolnjevanje programov za stabilnost in konvergenco. Tako bi morda lahko postal osrednji usklajevalni element dobro usmerjenega naložbenega postopka, okrepil izvajanje reform, meril uravnoteženost med gospodarsko uspešnostjo in kohezijsko politiko ter izpolnjeval socialne cilje. Ključna vprašanja zajemajo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, trajnostno zaposlovanje, uvedbo minimalnih socialnih standardov v državah članicah na podlagi skupnega evropskega okvira, določenih v okviru evropskega semestra, ter ambicioznejše podnebne cilje in boljše varovanje biotske raznovrstnosti.

1.6

EESO meni, da bo morala Evropa podrobneje proučiti in učinkovito izkoriščati lokalne vire, če želi doseči trajnostno rast, ki bo socialno in okoljsko vzdržna. Nova strategija Evropa 2030 mora izvedljivo povezati lokalne, regionalne in nacionalne cilje ter cilje bolje povezane Evrope.

1.7

Po mnenju EESO bi lahko boljše usklajevanje med evropskimi skladi (Kohezijski sklad, InvestEU itd.) pomagalo lažje pritegniti zasebno udeležbo in naložbe. Da bi povečali produktivnost in zasebne naložbe, je treba izboljšati naložbeno okolje, pri čemer je treba obvezno upoštevati fiskalne ureditve, ki prevladujejo v posameznih državah članicah. V najugodnejšem scenariju bi lahko boljše naložbeno okolje izboljšalo razmerje med evropskim upravljanjem in različnimi vrstami odgovornosti.

1.8

EESO predlaga, naj se prenovljeni sistem evropskega upravljanja na podlagi strategije Evropa 2030 bolj usmeri v rezultate in naj se določi manjše število prednostnih nalog. Olajšati je treba dostop do upravnih postopkov ter se bolj opreti na razumevanje civilne družbe in sodelovanje z njo. Vse to mora biti povezano z razvojem sistemov spremljanja in vrednotenja. Med pomembne načine krepitve evropskega upravljanja spadata krepitev javne uprave na več ravneh in večja odprtost za udeležbo.

1.9

EESO mora poiskati novoopredeljen prostor pri pripravi in izvajanju evropskih politik in strategij ter zasesti nov in močnejši položaj v okviru evropskega upravljanja, da bi si zagotovil posebno posredniško vlogo med dojemanjem resničnosti v civilni družbi in njenimi prihodnjimi nameni. S krepitvijo rednega in strukturiranega dialoga s socialnimi partnerji in civilno družbo želi izboljšati razumevanje.

1.10

EESO se mora bolj poučiti o novih informacijskih sistemih in povečati njihovo uporabo, vključno z digitaliziranimi in družbenimi omrežji, povezanimi s civilno družbo. Ta cilj lahko doseže, če je vključen v proces semestra in spretno obdeluje prejete informacije.

1.11

EESO poudarja, da je ena najpomembnejših sedanjih ovir za nemoten evropski razvoj premalo nenehne komunikacije med ekonomskimi in socialnimi partnerji ter evropskim upravljanjem, ki bi temeljila na dejstvih. Tudi pri tem je treba razumeti sistem odnosov, ki jih ima EESO.

1.12

EESO meni, da bo semester s stalnim ocenjevanjem kompleksnih ciljev, celovitimi sporazumi o partnerstvu, doseganjem močne civilne podpore in merjenjem svetovnega okolja Evropske unije pokazal, da se lahko osredotoča na zmanjšanje tveganja kriz v prihodnje in ustvarjanje trajnostnega, smiselnega ter odzivnega gospodarskega in socialnega okolja.

2.   Splošne in posebne ugotovitve

2.1    Evropa v prelomnem trenutku

2.1.1

Evropa je dosegla nov prelomen trenutek. Deset let po hudi gospodarski krizi kljub znatnemu okrevanju v Evropi živimo v obdobju političnega in družbenega nemira in na svetovni ravni se pojavljajo nove negotovosti. Uvedba evropskega semestra in njegovo izvajanje v praksi spadata med največje lekcije in dosežke v okviru upravljanja ekonomskih politik EU po krizi. Ta nova oblika usklajevanja ekonomskih politik vključuje poglobljeno spremljanje in analizo, praktično usklajeno upravljanje ter sklop omejitev in sankcij, tesno povezanih z gospodarsko uspešnostjo držav članic. Njegovi rezultati bi morali biti opazni v obliki strožje discipline, večje odgovornosti in jasnejše osredotočenosti na ključna strateška vprašanja. Kot tak bi lahko služil kot zanesljiva platforma za nove posege v okviru kohezijske politike.

2.1.2

V tem obdobju, ko se bosta kmalu začela nov politični petletni cikel evropskega upravljanja in novo finančno sedemletno obdobje za usklajen evropski razvoj, hitro pa se približuje tudi konec strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bo morala EU znova razmisliti o sistemih upravljanja, ki morajo temeljiti na novi, celoviti strategiji izvajanja za naslednjih deset let in morajo postati vodilo za trajnostno prihodnost.

2.1.3

Ideja, da je eden najpomembnejših pogojev za uspešno izvajanje novega upravljanja na več ravneh in z več akterji neovirano sodelovanje ekonomskih in socialnih partnerjev v procesu odločanja in izvajanja, ima široko podporo (3).

2.1.4

Glede na dodano vrednost močnega načela partnerstva v kohezijski politiki EESO opozarja na pomen upravljanja na več ravneh, kar bi izboljšalo stalno sodelovanje organizacij civilne družbe in drugih deležnikov pri načrtovanju, izvajanju, ocenjevanju in spremljanju porabe sredstev. To bi moralo veljati tudi za makroekonomsko načrtovanje v državah članicah.

2.1.5

Zato EESO poudarja, da je treba vzpostaviti skupni evropski okvir, podoben sporazumu o partnerstvu v okviru strukturnih skladov EU, ki bo zagotovil močno in smiselno udeležbo socialnih partnerjev in civilne družbe na splošno v vseh fazah priprave in izvajanja evropskega semestra. Pri tem bo potrebna večja odgovornost nacionalnih organov ter učinkovitejša in bolj smiselna uporaba ukrepov in priporočil.

2.1.6

Preporod EU mora biti zasnovan na enaki sili stalnosti, na kateri temeljijo evropske vrednote, kot so svoboda, varnost, pravica, pravna država in človekove pravice, pri čemer ga je treba nenehno odločno prilagajati merilom trajnostnega razvoja.

2.2    Evropski semester in njegova kompleksnost

2.2.1

Komisija si je v zadnjem desetletju močno in, kot se zdi, uspešno prizadevala za vzpostavitev delovnega sistema na več ravneh za gospodarsko upravljanje, tj. evropskega semestra. Ta vključuje različne politike in strategije, ki zajemajo medsektorska in horizontalna vprašanja na različnih gospodarskih, socialnih in okoljskih področjih. S tem novim postopkom se je Evropska komisija odmaknila od starega sistema odprte metode usklajevanja.

2.2.2

Semester je bil v zadnjih nekaj letih okrepljen in nadgrajen, pomembni socialni in okoljski elementi strategije Evropa 2020 pa so bili povezani s priporočili kohezijske politike (4). Opazna je močna povezava med gospodarskim upravljanjem, izvajanjem kohezijske politike in novim konceptom za evropski razvoj, tj. naložbenim načrtom za Evropo (5).

2.2.3

EESO v več mnenjih zagovarja „strukturne reforme, ki prispevajo k rasti, produktivnosti, kakovostnim delovnim mestom, varnosti zaposlitve in socialni zaščiti, hkrati pa spodbujajo naložbe in krepijo kolektivna pogajanja, na podlagi neodvisnosti socialnih partnerjev, in socialni dialog“ (6), ter „meni, da je mogoče program za podporo reformam še tesneje in bolj neposredno navezati na evropski semester, kot je predvideno v predlogu uredbe“ (7).

2.3    Trajnostna prihodnost Evrope

2.3.1

Komisija je na začetku leta 2019 objavila dokument za razpravo o trajnostni prihodnosti Evrope, ki utira pot celoviti izvedbeni strategiji za obdobje do leta 2030. Dokument določa, kako nadalje oblikovati vizijo trajnostnega razvoja EU in usmerjenost sektorskih politik po letu 2020, obenem pa vsebuje priprave na dolgoročno izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. EESO poziva k vključitvi ambicioznejših podnebnih ciljev v evropski semester, saj ta razmeroma pomanjkljivo obravnava nevarnosti, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, napredek EU pri doseganju pariških ciljev pa je omejen (8). Poleg tega živimo v svetu, ki so ga prizadele podnebne spremembe, in EESO je že večkrat podal priporočila za boljšo zaščito biotske raznovrstnosti in temeljnih virov, ki so potrebni za naš obstoj (9).

2.3.2

Dokument za razpravo predlaga tri scenarije, ki naj bi spodbudili razpravo o tem, kako nadaljevati prizadevanja glede ciljev trajnostnega razvoja v EU:

splošno strategijo EU za trajnostni razvoj, ki bi usmerjala ukrepe EU in njenih držav članic,

nadaljnje vključevanje strategij v vse zadevne politike EU s strani Komisije, ne pa tudi izvrševanje ukrepov držav članic, in

večji poudarek na zunanjem delovanju ob utrjevanju sedanjih trajnostnih ciljev na ravni EU.

2.3.3

Pametna vključitev prvih dveh scenarijev v evropski semester bi morala biti odločilna pri izvrševanju proračunov EU in njihovih okvirov financiranja (kot so strukturni in investicijski skladi EU), pri čemer bi bilo treba čim bolj izkoristiti prožnost novega večletnega finančnega okvira ter vzpostaviti trdno vez med kohezijsko politiko in drugimi politikami.

2.3.4

Lahko bi proučili možnost, da bi imel proces semestra z novim participativnim modelom učinkovitejšo in uspešnejšo vlogo pri razvoju Unije.

2.3.5

K temu lahko skupaj s priporočili za posamezne države prispevata naložbeni načrt EU, če je ustrezno financiran, in kohezijska politika EU. Ob tem mora biti pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast omogočena ustrezna prožnost. Kohezijski politiki je treba še naprej namenjati dovolj sredstev iz proračuna EU (10), kar je EESO v preteklosti že predlagal v enem svojih mnenj.

2.4    Kohezijska politika in proces evropskega semestra

2.4.1

V sklopu predlogov uredb o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (krovni predlog in predlogi sektorskih uredb) so bili predstavljeni nekateri novi elementi, ki bi lahko pomagali izboljšati usklajevanje in uspešnost gospodarske politike EU ter učinkovitost ukrepov v okviru kohezijske politike (11). Med najpomembnejše elemente spada opredelitev jasnega odnosa med kohezijsko politiko in procesom evropskega semestra ter več vključenih korakov (12).

2.4.2

Predlogi uredb po drugi strani ostajajo precej naklonjeni zagotavljanju zadostnega prostora za inventivnost in ustvarjalnost, da bi to težavo obravnavali praktično. To mnenje bi lahko ponudilo nekaj idej za to. Prvič, kohezijska politika in evropski semester bi se lahko štela za medsebojno povezana, saj sta tesno prepletena in imata velik potencial za izboljšanje sedanjih razmer.

2.4.3

Naložbe in ukrepi v okviru kohezijske politike bi bili lahko osredotočeni zlasti na področja, na katerih je poudarek v procesu evropskega semestra, predvsem tista, kjer so bile ugotovljene naložbene vrzeli prek statističnih platform, kot je pregled socialnih kazalnikov. Prilagoditi je treba časovni okvir izvajanja ciljev politik (običajno sedem let za kohezijsko politiko v primerjavi s krajšim obdobjem za priporočila za posamezne države, ki običajno traja eno leto ali leto in pol).

2.4.4

Za posamezno državo članico bi bilo področja mogoče opredeliti s statističnim pregledom glavnih makroekonomskih, fiskalnih in strukturnih kazalnikov, ki je objavljen vsako leto novembra, ko se začne nov cikel evropskega semestra, in zlasti z uporabo postopka nacionalnih programov reform, na podlagi katerega se nato pripravijo poročila o priporočilih za posamezne države.

2.4.5

Novi predlog za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bi moral poleg tega temeljiti na okrepljeni prožnosti in tematski osredotočenosti. Instrumente kohezijske politike bi bilo torej mogoče prožno prilagoditi dejanskim potrebam posameznih držav članic.

2.4.6

Nasprotujoče si usmeritve znotraj vzajemnega razmerja pa lahko pomenijo, da lahko uspešnost pri evropskem semestru služi kot instrument za spodbujanje dobrih rezultatov ali zagotavljanje specifičnih in sorazmernih sankcij (13) v primeru neuspešnosti (14). Uspešne države pri evropskem semestru, ki ohranjajo makroekonomsko disciplino in se odgovorno odzivajo na priporočila za posamezne države, bi lahko spodbudili z nekakšnim bonusom v obliki dodelitve dodatnih sredstev kohezijske politike (ESRR, ESS+ ali KS), finančno osnovo neuspešnih držav in tistih, ki ne upoštevajo priporočil za posamezne države, pa bi bilo mogoče sorazmerno zmanjšati (15).

2.4.7

V novem predlogu za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 so poudarjene tudi sinergije med več poglavji in programi večletnega finančnega okvira. V okviru evropskega semestra so opredeljene najpotrebnejše reforme z vidika vsake države članice. V enem predlogu je predstavljen celo nov program za podporo reformam. Nujno bi bilo treba sprejeti skupen sistem upravljanja za instrumente kohezijske politike in programe za podporo reformam (16) v praksi, najbolje na ravni posameznega operativnega programa kohezijske politike. V tem primeru bi bilo mogoče vzpostaviti optimalne pogoje za sinergije (17).

2.4.7.1

To velja tudi za program InvestEU (ki prav tako delno temelji na prostovoljni dodelitvi kohezijskih finančnih sredstev držav članic temu centraliziranemu finančnemu instrumentu).

2.4.8

Za večletni finančni okvir 2021–2027 bi lahko obstajala strateška ovira, ker ne bo naslednice strategije Evropa 2020. Resno vprašanje je, ali se za dokument za razpravo o trajnostni prihodnosti Evrope resnično načrtuje, da bi prevzel to vlogo. Pred kratkim je imel pomembno vlogo pri opredelitvi prihodnjih prednostnih naložb v okviru kohezijske politike za posamezne države (poročila o državah, objavljena februarja 2019 (18)) in potreb po naložbah (spomladanska napoved, maj 2019 (19)).

2.4.8.1

Trenutno so v procesu semestra in v drugih političnih instrumentih med glavnimi cilji strategije EU ključne točke merjenja napredka, ki delujejo kot izhodišče za novo strategijo za leto 2030.

2.4.9

Če bi bila nova strategija za leto 2030 pripravljena z zamudo, bi bilo mogoče za prehodno obdobje priporočiti uvedbo prakse za pripravo srednjeročne (do dolgoročne) strategije kot del ukrepov, na katerih temelji evropski semester (npr. oris take strategije za obdobje po letu 2021 bi se objavil leta 2020, poročila o stanju glede resnične uspešnosti in rezultatov pa bi se nato objavljala na vsaki dve leti ali tri).

2.4.10

EESO zato razmišlja o novem strateškem pristopu, ki bi zagotovil kohezijsko politiko, jasno osredotočeno na resnične prednostne naloge (temelječe na uspešnosti in usmerjene v rezultate), ki so tematsko osredotočene, dobro uravnotežene in povezane, verodostojne (temeljijo na analizi), strokovno izvedene in ki obravnavajo odgovornost vseh ustreznih deležnikov.

2.5    Vloga evropskega semestra pri izvajanju socialne kohezije

2.5.1

Krepitev socialne kohezije in ponovna vzpostavitev zaupanja evropske javnosti sta tesno povezani.

2.5.2

K obema pomembno prispeva evropski steber socialnih pravic, med drugim s podporo in svetovanjem državam članicam, ki izvajajo reforme za ustvarjanje trajnostnih, visokokakovostnih delovnih mest z znatno dodano vrednostjo.

2.5.3

V zvezi s tem bi bilo treba pregled socialnih kazalnikov in njegove kazalnike uporabiti kot glavno orodje ne le za merjenje uspešnosti regije ali države članice na področjih, ki jih zajema evropski steber socialnih pravic, temveč tudi za opredelitev morebitnih naložbenih vrzeli in za čim bolj učinkovito financiranje iz ESS+.

2.5.4

Statistične podatke bi bilo treba uporabiti za opredelitev naložbenih vrzeli v posamezni državi članici ter za usmerjanje naložb in oblikovanje političnih priporočil, da bo dosežena največja korist z vidika socialnega vključevanja.

2.5.5

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dostojnemu delu, neenakosti spolov (20), boju proti brezposelnosti in predvsem mladim in tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, kot so invalidi in osebe s posebnimi potrebami, pa tudi osebam, ki imajo pomanjkljivo znanje s področja računalništva in digitalne tehnologije ali pa tega znanja sploh nimajo.

2.5.6

Steber socialnih pravic bi se moral uporabljati za merjenje izpolnjevanja priporočil državam članicam. Dvajset načel stebra bi bilo treba uporabiti kot mejnike za ocenjevanje napredka držav pri vključevanju prizadevanj za uresničevanje stebra socialnih pravic v svoje gospodarske politike.

2.5.7

Lahko bi se pojavilo vprašanje, kako evropski steber socialnih pravic vključiti v izvajanje evropskega semestra, da bi ga okrepili, vendar ne preobremenili.

2.5.8

Odgovor je vedno znova pozitiven: potrebna je dobro opredeljena strategija s horizontalnimi, prečnimi povezavami med navedenimi politikami. Ta nova evropska celovita strategija za trajnostno prihodnost Evrope bi lahko zagotovila izvajanje z močnim mehanizmom usklajevanja semestra.

2.6    Zagotoviti je treba red v raznolikosti

2.6.1

Priloga k uredbi o skupnih določbah (21) vsebuje celovit nabor različnih evropskih politik, ki ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja prikazujejo, kako je skoraj nemogoče zagotoviti usklajevanje med njimi. Poleg tega obstaja dvajset ciljev evropskega stebra socialnih pravic. Za pojasnitev in poenostavitev stanja je politika za regionalni razvoj in kohezijo po letu 2020 jasno osredotočena na pet naložbenih prednostnih nalog:

pametnejša Evropa z inovacijami, digitalizacijo, gospodarsko preobrazbo ter podporo malim in srednjim podjetjem,

bolj zelena, brezogljična Evropa, ki izvaja Pariški sporazum in vlaga v energetski prehod, obnovljive vire energije in boj proti podnebnim spremembam,

bolj povezana Evropa s strateškimi prometnimi in digitalnimi omrežji,

bolj socialna Evropa, ki izpolnjuje zaveze iz evropskega stebra socialnih pravic in podpira kakovostno zaposlovanje, izobraževanje, znanje in spretnosti (po mnenju EESO sta poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje zlasti pomembna), socialno vključenost in enak dostop do zdravstvenega varstva,

Evropa, ki je bliže svojim državljanom, podpira lokalno vodene razvojne strategije in trajnostni razvoj mest (EESO bi poudaril obrobno in podeželsko razsežnost) po vsej EU.

2.6.2

Za ponazoritev kompleksnosti dela v zvezi z novo, celovito strategijo za Evropo do leta 2030 so v dokumentu za razpravo določene naslednje glavne teme vizije EU za trajnostni razvoj:

trajnostni razvoj za izboljšanje življenja ljudi (EESO v zvezi s tem poudarja pomembnost delovnih pogojev): konkurenčne prednosti Evrope,

obravnavanje izzivov EU in globalnih izzivov,

premik k trajnostni Evropi do leta 2030,

EU kot vodilna sila na svetu na področju trajnostnega razvoja,

scenariji za prihodnost (22).

2.7    Potreba po novem usklajevanju upravljanja

2.7.1

Celovita strategija po letu 2020 bo izkoristila prihajajočo veliko priložnost, ki jo predstavlja nova Komisija, in z novim, svežim zagonom in osredotočenostjo na trajnostni razvoj resnično predstavljala instrument za ukrepanje, ki bo temeljil na procesu semestra in novi strukturi upravljanja v Komisiji.

2.7.2

Glede na vse večji demokratični primanjkljaj in pomanjkljivo izvajanje v zvezi s strategijo Evropa 2030 vse več deležnikov poudarja znatno potrebo po bolj participativni demokraciji, boljših odnosih med delodajalci in delojemalci (večja udeležba delavcev), demokraciji v vseh sektorjih gospodarstva in učinkovitem izvajanju ciljev strategije. Prenovljena dolgoročna strategija bi lahko imela pomembno vlogo pri izvajanju evropskega gospodarskega upravljanja, usmerjenega v večjo konkurenčnost in razvoj, dokler poteka ustrezno usklajevanje v okviru semestra.

2.7.3

To je mogoče doseči le s sprejemanjem odločnih, skrbno zasnovanih ukrepov, ki zagotavljajo dejavno vključenost organizirane civilne družbe v proces. Zato bi lahko znotraj EESO, ne da bi povečali upravno ali finančno breme, vzpostavili posebno informacijsko središče v stilu vse na enem mestu (23) – platformo za izmenjavo informacij oziroma nekakšen virtualni in fizični strokovni center, katerega vloga bi bila osredotočanje na obravnavanje pomislekov glede izvajanja v zvezi s strategijo Evropa 2030 (kot so šibka nacionalna odgovornost, nejasni institucionalni okviri in podrejenost stebra socialnih pravic). Za učinkovito usklajevanje in racionalizacijo bi bilo treba povezane naloge, postopke in vodenje sodelovanja med agencijami usklajevati na evropski in nacionalni ravni.

2.7.4

Model „vse na enem mestu“ bi bilo mogoče ustrezno uporabljati na vseh področjih, kjer je enotna vstopna točka zagotovljena kot podlaga za povezano platformo za izmenjavo informacij in posvetovanje, kar bi omogočalo dodatno oblikovanje politik in odločanje. Zaradi svetovalne narave nalog, podeljenih EESO, njegove dobro uveljavljene mreže nacionalnih ekonomsko-socialnih odborov in medinstitucionalnih odnosov bi bil lahko model „vse na enem mestu“ edinstveno orodje za izvajanje posvetovanj in lažje izvajanje strategije Evropa 2030. V zbiranje in izmenjavo informacij o doseganju prednostnih nalog strategije Evropa 2030 na regionalni, nacionalni in evropski ravni bi lahko vključili najrazličnejše deležnike civilne družbe.

2.7.5

Informacijsko središče EESO, ki deluje po modelu „vse na enem mestu“, bi lahko obravnavalo pomisleke glede demokratičnega primanjkljaja in pomanjkljivega izvajanja v zvezi z načinom delovanja EU. Ustanovitev skupine za evropski semester znotraj strokovne skupine ECO je bil prvi korak k novi vrsti informacijskega središča za večjo prepoznavnost EESO v institucionalnem okolju.

V Bruslju, 17. julija 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027, COM(2018) 375 final.

(2)  Sporazumi o partnerstvu med Evropsko komisijo in posameznimi državami EU. Ti sporazumi določajo načrte nacionalnih organov o uporabi sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

(3)  Mnenje EESO o uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 (UL C 62, 15.2.2019, str. 83), in mnenje EESO o prihodnosti kohezijske politike (UL C 228, 5.7.2019, str. 50).

(4)  Evropski semester: sporočilo o poročilih o državah, COM(2019) 150 final.

(5)  Naložbeni načrt za Evropo in program InvestEU (2021–2027).

(6)  Mnenje EESO o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (UL C 440, 6.12.2018, str. 106).

(7)  Mnenje EESO o programu za podporo reformam (UL C 62, 15.2.2019, str. 121).

(8)  Mnenje EESO Prisluhniti državljanom Evrope za trajnostno prihodnost (do Sibiua in naprej) (UL C 228, 5.7.2019, str. 37).

(9)  Mnenje EESO Prihodnost EU: koristi za državljane in spoštovanje evropskih vrednot (UL C 228, 5.7.2019, str. 57).

(10)  Mnenje EESO o prihodnosti kohezijske politike (UL 228, 5.7.2019, str. 50).

(11)  Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, COM(2018) 321 final, in Priloga k Večletnemu finančnemu okviru za obdobje 2021–2027.

(12)  Mnenje EESO o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (UL C 440, 6.12.2018, str. 106).

(13)  Mnenje EESO Prisluhniti državljanom Evrope za trajnostno prihodnost (do Sibiua in naprej) (UL C 228, 5.7.2019, str. 37), točka 11.4.

(14)  Uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027, COM(2018) 375 final.

(15)  The legal nature of Country-Specific Recommendations (Pravna narava priporočil za posamezne države), Evropski parlament, junij 2017.

(16)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo reformam, COM(2018) 391 final.

(17)  Mnenje EESO o programu za podporo reformam (UL C 62, 15.2.2019, str. 121).

(18)  Evropski semester: sporočilo o poročilih o državah, COM(2019) 150 final.

(19)  Evropska gospodarska napoved, pomlad 2019.

(20)  Mnenje EESO o enakosti spolov na evropskih trgih dela (UL C 110, 22.3.2019, str. 26) in o vprašanjih enakosti spolov, točka 1.4 (UL C 240, 16.7.2019, str. 3).

(21)  Predlog uredbe o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume, COM(2018) 375 final.

(22)  Dokument za razpravo Za trajnostno Evropo do leta 2030, COM(2019) 22 final.

(23)  Mnenje EESO o napredku pri izvajanju strategije Evropa 2020 in načinih uresničevanja njenih ciljev do leta 2020 (UL C 251, 31.7.2015, str. 19).


Top