EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016IR6963

Mnenje Evropskega odbora regij – Strategije pametne specializacije (RIS3): učinki na regije in medregionalno sodelovanje

OJ C 272, 17.8.2017, p. 25–31 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

17.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/25


Mnenje Evropskega odbora regij – Strategije pametne specializacije (RIS3): učinki na regije in medregionalno sodelovanje

(2017/C 272/06)

Poročevalec:

Mikel Irujo Amezaga (ES/EA), vodja predstavništva avtonomne skupnosti Navarra v Bruslju

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

opozarja, da sta Svet in Evropski parlament priznala, da lahko strategije pametne specializacije (RIS3) pomembno prispevajo k reševanju družbenih izzivov in spodbudijo inovacije, naložbe in konkurenčnost na podlagi družbenih, ekonomskih in teritorialnih posebnosti;

2.

poudarja, kako pomembno je, da Uredba (EU) št. 1303/2013 strategije RIS3 določa kot predhodno pogojenost, in odobrava, da okvir priprave strategije S3 dopušča prostor za regionalni pristop in s tem omogoča upoštevanje regionalnih danosti;

3.

regije so se v platformo S3 vključile, ker je bilo to koristno za zagotovitev učinkovitejšega in uspešnejšega regionalnega razvoja. To nameravajo početi še naprej na podlagi subsidiarnosti in pristopa od spodaj navzgor. Želijo namreč ohraniti možnost, da svobodno izbirajo regionalno specializacijo. Pri pripravi strategij S3 je treba še naprej prednostno upoštevati odločenost, da se spodbujata regionalni razvoj in ustvarjanje lokalnih delovnih mest;

4.

poudarja, da morajo določbe in smernice za pripravo strategije pametne specializacije spoštovati načelo subsidiarnosti in regijam dopuščati dovolj manevrskega prostora za odgovor na specifične izzive;

Razvoj strategij pametne specializacije (RIS3)

5.

opozarja, da je treba zagotoviti vključenost vseh ravni upravljanja – nacionalne, regionalne, podregionalne in lokalne, ki imajo pristojnost in razvijajo pobude na delovnih področjih strategije, kar pomeni vključenost ustreznih akterjev t. i. četverne vijačnice (1), in poudarja vlogo industrije ter izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, pa tudi državljanov, pri čemer je kombinacija sodelujočih organizacij odvisna od regionalnega konteksta;

6.

meni, da strategije RIS3 dajejo dodano vrednost lokalnim in regionalnim skupnostim, saj ustvarjajo medsektorske in medregionalne skupne projekte in naložbe, ki so pozitivni predvsem z vidika prenove industrije;

7.

poudarja, da morajo biti v razvoj RIS3 vključeni vsi deležniki, ki morajo imeti skupno vizijo. Proces mora spodbujati upravljanje na več ravneh in prispevati h krepitvi ustvarjalnosti in socialnega kapitala znotraj posamezne skupnosti;

8.

meni, da morata biti zasnova in stalno spremljanje RIS3 del interaktivnega upravljanja, ki temelji na t. i. procesu podjetniškega odkrivanja in ga dopolnjuje kombinacija pristopov od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor, v katere je treba ustrezno vključiti tudi državljane, zastopane prek ustreznih kanalov;

9.

opozarja, da je treba zagotoviti udeležbo na podlagi točke 4.3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1303/2013. Kljub temu v številnih primerih udeležba še vedno ni zadostna. Zato poziva Komisijo, naj spodbudi zadevne deležnike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se zagotovi učinkovito izvajanje te določbe;

10.

opozarja, da je za razvoj RIS3 priporočljivo tudi politično vodstvo in konsenz, zato priporoča dejavno sodelovanje vseh ali najbolj reprezentativnih političnih sil ter socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe;

11.

meni, da strategije RIS3 ne bi smele biti omejene na vprašanja raziskav, inovacij in razvoja podjetij. V skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo bi se morale osredotočiti tudi na pridobivanje novih znanj in spretnosti, izobraževanje in usposabljanje za vse državljane, zlasti mlade, delavce in brezposelne. Poleg tega meni, da je treba spodbujati tudi programe usposabljanja in razvojne programe, zlasti v regijah z malo izkušenj na tem področju, pri čemer je treba poudariti primere uspešnosti sektorjev, ki bi jih lahko uporabili kot referenčne vrednosti za druge regije, in zahtevati sprejetje ukrepov sodelovanja med inovativnimi regijami in manj razvitimi regijami;

12.

meni, da se lahko z odločitvami regij v okviru pametne specializacije spodbudi tudi krepitev nekaterih politik EU. Številne regije so se denimo odločile za razvoj pametnih specializacij v zvezi s pomorskimi vprašanji s horizontalnim in medsektorskim pristopom, kjer evropske politike še niso dovolj strukturirane, zaradi česar sta sposobnost podpore in učinkovitost teh politik omejeni;

13.

poudarja, da je treba dajanje prednosti sektorjem, v katerih imajo regije primerjalno prednost, uskladiti s horizontalnimi cilji lizbonske strategije (usposabljanje mladih in dostop do zaposlitve, enakost med spoloma, naložbe v visokošolsko izobraževanje in raziskave, podpora za inovacije v MSP v vseh sektorjih regionalnega gospodarstva, podpora za socialne in okoljske inovacije itd.). Bistveno je, da se lahko z evropskimi politikami še naprej podpirajo ti temeljni cilji lizbonske strategije in hkrati potrdi pomen strategij S3. Kljub velikemu napredku na tem področju si morajo vse evropske regije še naprej prizadevati za uresničitev teh ciljev;

14.

poudarja pomen strategij specializacije in inovacij za trajnostni razvoj podeželskih območij in pomen usposabljanja za opredelitev in izkoriščanje potenciala in zmogljivosti lokalnih skupnosti in vrednot;

15.

opozarja, da navedene uredbe določajo, da bi morale strategije RIS3 vključevati mehanizem spremljanja, ki bi moral prikazovati in spremljati spremembe, predvidene v okviru posamezne prednostne naloge RIS3 z ustrezno izbiro kazalnikov rezultatov ter spodbujati izmenjavo najboljših praks. Pri tem poudarja, da se je treba osredotočiti na spremljanje in ocenjevanje. Zato bi bilo treba oblikovati usmerjevalen in prožen skupni okvir, ki bi prikazoval in spremljal spremembe, predvidene v okviru posamezne prednostne naloge RIS3, ter bil v pomoč regijam pri oblikovanju njihovih mehanizmov spremljanja in prilagojenih kazalnikov glede na njihov položaj in potrebe. Mehanizem spremljanja bi regijam omogočal stalen razvoj strategije na podlagi empiričnih podatkov. Glede na to, da je močno odvisen od značilnosti posamezne strategije RIS3, bi ga bilo treba opredeliti v okviru razvoja strategije. Zato predlaga, naj se predvidijo posebna finančna sredstva iz več skladov, da bi podprli celovito in prožno metodologijo izvajanja, ki bi jo uporabljali vsi akterji in bi zajemala tudi analizo, nadzor, ocenjevanje in spremljanje;

16.

meni, da strategije RIS3 ne bi smele biti usmerjene le v inovacije in raziskave, ampak je treba razširiti njihovo področje uporabe, da bi se v prihodnosti preoblikovale v bolj celovite regionalne razvojne strategije, ki bi vključevale tudi druge vidike, na primer izobraževanje in usposabljanje;

17.

se seznanja s trenutnim stanjem in predlaga vzpostavitev skupnega usmerjevalnega okvira spremljanja, ki bi bil referenca za posamezne regije, na podlagi katerega bi lahko oblikovale svoje okvire spremljanja, ki bi upoštevali posebnosti regij in jim omogočali lastne postopke ocenjevanja in spremljanja;

18.

se zaveda prizadevanj platforme S3 v zvezi s tehnično pomočjo in razvojem instrumentov, vendar meni, da bi skupni zakonodajni okvir lahko spodbudil večjo usklajenost pri izvajanju in spremljanju RIS3;

19.

poziva, naj se ocenjevanje S3 izvaja postopno in previdno, saj gre za nedavno uvedeno politiko, katere oblikovanje in izvajanje sta kompleksna, njene učinke pa bo mogoče čutiti šele čez leta. Prvi pokazatelj uspeha mora biti ustrezno določanje prednostnih nalog in lokalna mobilizacija, regije pa morajo tesno sodelovati pri opredeljevanju in usmerjanju instrumentov ocenjevanja;

20.

poziva Komisijo, naj za prihodnje programsko obdobje pravočasno objavi pogoje za pripravo strategij. Predstavitev navodil po začetku programskega obdobja, kot se je zgodilo s sedanjimi predhodnimi pogojenostmi, izvajalske organe postavlja v nevzdržen položaj;

21.

priporoča tesno uskladitev s spremljanjem regionalnih operativnih programov ESRR, kjer imajo ti operativni programi pomembno vlogo pri izvajanju strategij raziskav in inovacij, in z uporabo usklajenih regionalnih meril, pripravljenih v ta namen ob upoštevanju regionalnih posebnosti, ki jih Evropska komisija (2) razvršča med „kazalnike virov“, „kazalnike učinkov“ in „kazalnike rezultatov“ (kvalitativne in kvantitativne);

22.

posebej poudarja potencial visokošolskih ustanov, drugih izobraževalnih institucij, raziskovalnih in tehnoloških inštitutov ter industrije, zlasti zagonskih podjetij in MSP, za oblikovanje in izvajanje strategij RIS3. Visokošolske ustanove povezujejo t. i. trikotnik znanja (raziskave, izobraževanje in inovacije) in so posebej primerne za podporo inovativnih zmogljivosti regij. Regionalne oblasti bi zato morale spodbujati visokošolske ustanove, naj aktivno prevzamejo svojo vlogo v procesu RIS3. V ta namen si je treba prizadevati za ravnovesje med prilagajanjem visokošolskih ustanov zahtevam trga na eni strani ter splošno izobrazbo in (osnovnimi) raziskavami za inovacije v prihodnosti na drugi strani. Kar pomeni, da bi morale biti visokošolske ustanove vsem dostopne, prispevati k višanju ravni izobrazbe in k usposabljanju, ki je nujno za družbo znanja, usmerjeno v ustvarjalnost, ter se odzivati na potrebe trga dela – tako na potrebe podjetij kot ostalih delodajalcev;

23.

priporoča, da bi strategije RIS3 čim bolj omogočale oblikovanje prožnih zunanjih organizacij ali institucij, ki bi podpirale organe oblasti, zlasti tiste z manj viri, pri razvoju zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti. Meni, da so podpora in zunanje ocene, ki jih opravlja platforma S3 (v podporo medsebojnim strokovnim pregledom in obiskom strokovnjakov), zelo uporabne, vendar nezadostne, saj bi morala vsaka lokalna in regionalna oblast imeti možnost, da razvije lastne lokalne in regionalne zmogljivosti, vključno z mehanizmi za izvajanje, nadzor in nadaljnje spremljanje RIS3;

24.

poudarja, da mora biti tudi pri razvoju in izvajanju RIS3 med vloženim naporom in doseženimi rezultati ustrezno ravnovesje. Na splošno je treba izkoristiti vse možnosti, da se prepreči nastanek novih upravnih bremen z RIS3;

25.

opozarja, da morajo biti strategije RIS3 tako zasnovane, da bodo dovolj prožne skozi celotno obdobje zadevnega strukturnega sklada. Ne smejo zavirati novega razvoja, pametne diverzifikacije in prodornih inovacij v regijah. Predvsem pa RIS3 ne smejo omejevati gospodarskih dejavnosti zasebnega sektorja (na primer dejavnosti zagonskih podjetij) v zadevnih regijah;

Sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi

26.

opozarja, da temeljno vodilo za RIS3 ni samo učinkovitejša uporaba strukturnih skladov, cilj je namreč ustvariti sinergije med regionalnimi inovacijskimi in razvojnimi politikami ter finančnimi instrumenti, da bi se izognili prekrivanju;

27.

poudarja, da je spodbujanje sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) in programom Obzorje 2020 ena od prednostnih nalog za obdobje 2014–2020, vendar zapletenost pravil to ovira. To iskanje sinergij se mora nanašati tudi na druge politike Evropske unije in ustrezne mehanizme ukrepanja;

28.

izpostavlja pomen tega pristopa, v okviru katerega si je treba prizadevati tudi za okrepitev podpore za MSP, njihove posamezne projekte in skupne pobude ter za zagonska podjetja;

29.

poudarja, da je nujno poenostaviti zakonodajni okvir in ustvariti učinkovita stičišča, s katerimi bi izboljšali povezave med različnimi podpornimi okviri. Ti pa bi morali vsebovati razumljive in jasne opise o tem, kako se nameravajo doseči in spodbujati sinergije;

30.

meni, da je treba spodbujati programe za krepitev zmogljivosti, zlasti v regijah z malo izkušenj na tem področju, in opozarja na uspešne rešitve s sektorskega vidika, ki lahko postanejo zgled za druge regije;

31.

opozarja, da je pomemben dejavnik uspešnega ustvarjanja sinergij v spodbujanju komunikacije in sodelovanja med deležniki, ki poznajo različne instrumente financiranja (strukturne sklade in Obzorje 2020), vendar pa imajo še vedno malo strokovnega znanja o drugih področjih, kar velja tako za regionalno kot tudi za evropsko raven; poziva Komisijo in regije, naj podpirajo in spodbujajo izmenjavo med temi skupinami;

32.

opozarja, da je velik del uspeha projekta odvisen od dobre povezanosti različnih ravni upravljanja – EU, nacionalne, regionalne in po potrebi lokalne – in med drugim tudi od usklajevanja med upravnimi organi in nacionalnimi kontaktnimi točkami;

33.

obžaluje, da je neusklajenost med pravnim okvirom za pomoč, ki jo neposredno upravlja Komisija (Obzorje 2020), in pomočjo, ki se upravlja posredno (skladi ESI) in za katero veljajo omejitve državne pomoči, še vedno velika ovira za izkoriščanje sinergij med obema vrstama pomoči, in poziva k izvajanju priporočil iz nedavne študije na to temo, ki jo je naročil Evropski parlament (3);

Racionalizacija pobud Evropske komisije

34.

ponovno priznava pomembno delo platforme S3, hkrati pa ugotavlja, da ima Evropska komisija celo vrsto pobud, kar je vzrok za zmedo, neseznanjenost in pomanjkanje usklajevanja med regijami;

35.

meni, da je treba preučiti sinergije med različnimi instrumenti, pobudami, orodji in podpornimi organi, kot so platforma pametne specializacije, evropski observatorij grozdov, evropsko partnerstvo za inovacije, Evropski strateški forum, ključne omogočitvene tehnologije (KET), raziskovalna infrastruktura itd.;

36.

poziva Komisijo, naj zagotovi bolj usklajeno razumevanje in izvajanje pobud, zlasti z vidika manjših regij in regij z manj upravnih zmogljivosti;

37.

poziva k pojasnitvi, na katerih tematskih področjih naj bi Komisija sprejela pomembne ukrepe za oblikovanje celovitega pristopa k vrednostni verigi v določenem sektorju na evropski ravni, pri čemer bi se oprli na uspešne primere na področjih, ključnih za čim več držav članic/regij, kjer bi se morali osredotočiti na pristop mrežnega povezovanja, podpore in spodbujanja, ki se opira na strategije S3;

38.

poziva EU, naj pojasni učinke strategij pametne specializacije na druge smernice EU in na vključene akterje in naj izboljša komunikacijo na tem področju; hkrati priporoča pripravo „atlasa pobud, instrumentov in projektov EU“ o vprašanjih, povezanih z RIS3, po zgledu portala Evropske komisije za e-pravosodje, katerega cilj je olajšati življenje državljanom s ponudbo informacij v več jezikih;

39.

priporoča tudi spodbujanje skupnosti znanja za strokovno usposabljanje strokovnjakov na področju RIS3, ob upoštevanju dela OECD, platforme S3 in celotnega akademskega sveta;

Spodbujanje medregionalnega sodelovanja in ustvarjanje vrednostnih verig

40.

poudarja, da je za konkurenčnost EU in evropske industrije na svetovni ravni nujno oblikovanje kritične mase na lokalni in regionalni ravni. Meni, da so lokalne in regionalne oblasti ustrezno mesto za vzpostavljanje inovativnih ekosistemov z ustvarjanjem potrebnih povezav med politikami EU, industrijo, raziskovalnimi središči, visokošolskimi ustanovami in državljani;

41.

poudarja, da je na podlagi prednostnih nalog, opredeljenih v okviru strategij RIS3, treba razviti medregionalno sodelovanje, ki bo omogočalo ustvarjanje vrednostnih verig v vsej EU;

42.

je prepričan, da bo medregionalno sodelovanje ustvarilo sinergije med gospodarskimi dejavnostmi in že določenimi sredstvi v regijah, kar pomeni boljši izkoristek potenciala in preprečevanje nepotrebnega podvajanja naložb ob uporabi sredstev iz strukturnih skladov;

43.

meni, da je bistvenega pomena imeti dovolj informacij in zmogljivosti za usklajevanje, da bi po možnosti ustvarili popoln sistem koherentnih komplementarnosti, s katerim bi odpravili neučinkovitost zaradi podvajanja in enostavnega posnemanja;

44.

pozdravlja različne pobude Komisije na tem področju, kot so tematske platforme, vendar meni, da bi morali te pobude že od začetka spremljati dobro opredeljeni finančni instrumenti in cilji, da bi preprečili negotovost med udeleženci in se izognili prekrivanju z drugimi pobudami ali programi, kot so skupnosti znanja in inovacij, ERA-NET, programi COSME za grozde, projekti v okviru Interreg Europe itd.;

45.

je kritičen do tega, da manjši projekti niso upoštevani v okviru velikih finančnih instrumentov, ki kljub velikim zneskom, ki se zagotavljajo zlasti iz EFSI, ne zadostujejo za to, da bi MSP pomagali premostiti tržne nepravilnosti in zagotoviti lažji dostop do posojil in financiranja tveganja. Pogosto namreč manjši akterji ne morejo sodelovati ravno zaradi kompleksnih in dolgotrajnih postopkov priprave, izvedbe in zaključka velikega projekta ter zaradi nizke tehnološke razvitosti (ki je še daleč od kakršnegakoli očitnega donosa);

46.

poudarja pomen razvoja tematskih platform Komisije, predvsem pa možnosti, ki se s tem ponujajo za spodbujanje sodelovanja med regionalnimi akterji. Poleg tega ugotavlja, da so se platforme za medregionalno sodelovanje izkazale kot ključni instrument pri izvedbi, saj sta se s tem maksimizirala gospodarska rast in potencial trga, zlasti z vidika inovacij podjetij. Zato meni, da bi moralo biti možno, da posamezne regije prostovoljno organizirajo določene specializacije na medregionalni ravni:

znotraj iste države,

na čezmejni ravni,

v najbolj oddaljenih regijah,

vzdolž obale ali gorske verige,

v okviru evropske mreže brez ozemeljske kontinuitete (na primer kulturne in ustvarjalne panoge, storitve, povezane z demografskimi izzivi, ter pobuda Vanguard);

47.

meni, da bi strategije RIS3 morale spodbujati regije k sodelovanju, da bi med grozdi dosegli mednarodno sodelovanje znotraj posameznega sektorja ali v skupnih segmentih trga v podporo krepitvi navedenih mednarodnih vrednostnih verig. Vloga, ki jo lahko imajo grozdi kot most med akterji v posameznih regijah in drugod ali kot podpora poslovanju MSP, bi se morala odražati v politikah EU;

48.

obžaluje, da nacionalni in regionalni organi veljavnega pravnega okvira za medregionalno in nadnacionalno uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne izkoriščajo v zadovoljivi meri. To velja tudi za izvajanje dejavnosti zunaj območja programa, ki ga v praksi skorajda ni;

49.

poudarja, da številne študije kažejo na to, da obstajajo precejšnje ovire, ki onemogočajo koriščenje evropskih strukturnih in investicijskih skladov za medregionalno in nadnacionalno sodelovanje, kot so pomanjkanje virov ali upravnih zmogljivosti, pomanjkanje primerov dobre prakse, negotovost v zvezi z načinom opravljanja tega dela, neobstoj referenčnega okvira in metodologij, pomanjkanje jasnih ciljev, nesimetričnost političnih pristojnosti, zakonodajne ovire in neobstoj finančnega okvira, ki bi to delo olajšal;

50.

zato meni, da sedanji pravni okvir ne spodbuja medregionalnega sodelovanja, temveč ga omejuje. Zato poziva Evropsko komisijo, naj podpre delo mrež upravnih organov ESRR in ESS z nudenjem praktične pomoči, npr. pri izmenjavi informacij in odpravi negotovosti o dopustnosti načrtovanih ukrepov v konkretnih primerih, in opusti vsakršno omejeno razlago obstoječega pravnega okvira. Hkrati pa priznava, da nekatere velike ovire niso posledica neustrezne zakonodaje, temveč pomanjkanja upravnih zmogljivosti ter asimetrične stopnje političnih, upravnih in znanstvenih pristojnosti;

Nov pravni in finančni okvir

51.

meni, da bi morali regionalne strategije pametne specializacije dejansko upoštevati v vseh politikah EU, tudi pri izvajanju kohezijske politike, ne samo pri izvajanju ESRR;

52.

meni, da se lahko izkaže, da je težko uvesti nove politike na podlagi istega pravnega in finančnega okvira, in da bi zato programi morali biti prožni, da bi se lahko prilagajali uvajanju novih politik;

53.

meni, da potrebujejo regije za tesnejše sodelovanje v okviru RIS3 enostaven instrument, ki jim bo omogočal dejansko upoštevanje stroškov povezovanja v mrežo, ne samo skupnih operativnih projektov;

54.

zavrača vse poskuse ponovne nacionalizacije kohezijske politike po letu 2020, saj je kohezijska politika temeljnega pomena za spodbujanje strategij pametne specializacije v vseh regijah EU, nacionalizacija pa bi izničila pozitivne spremembe, ki so bile že uvedene v sedanjem obdobju financiranja na številnih področjih na lokalni in regionalni ravni;

55.

zato priporoča:

reformo sedanjega pravnega okvira še pred koncem obdobja 2014–2020, s katero bi spodbudili tako sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi kot medregionalno sodelovanje. V okviru te reforme je treba zahtevati poenostavitev in večjo prožnost pri vodenju skladov EFSI s pomočjo poenostavljenih načinov obrazložitve na podlagi, na primer, doseganja ciljev, uporabe stroškov na enoto in drugih ukrepov, ki so primernejši za učinkovito upravljanje skladov pametne specializacije,

okrepitev ciljev trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest v okviru strategij pametne specializacije,

skupni okvir za RIS3, ki bi bil orientacijske narave, prožen in v obliki priporočila ter bi zapolnil pravno praznino in odpravil pomanjkljivo usklajevanje pri snovanju, pripravi, izvajanju, nadzoru in spremljanju strategij RIS3. Na podlagi načela subsidiarnosti mora biti ta dokument prožen in živ, se nenehno razvijati in omogočati nova področja specializacije, ki jih prej še ni bilo,

nujno zagotovitev ustreznih posebnih (ad hoc) instrumentov financiranja za spodbujanje medregionalnega sodelovanja. Ti instrumenti bi bili lahko v obliki kombinacije virov financiranja (vključno s kombiniranjem nepovratnih sredstev in posojil ter javnih in zasebnih sredstev na različnih ravneh) in novih načinov uporabe sredstev v podporo pilotnim projektom za mreže medregionalnega sodelovanja, kar bi omogočilo vzpostavitev dejanskega stika z industrijo in prineslo rezultate, ki vplivajo na trg,

v prihodnje bi moral program Obzorje 2020 ponujati teritorialni pristop, ki bi omogočal izvajanje evropske politike raziskav in inovacij ter strategij RIS3, pri čemer je treba poudariti, da mora Obzorje 2020 še naprej temeljiti na načelu odličnosti,

pri tem teritorialnem pristopu bo treba upoštevati probleme, s katerimi se nekatere regije, kot so najbolj oddaljene regije, soočajo zaradi svoje oddaljenosti od gospodarskih in tehnoloških središč, da bi lahko postale partnerice pri projektih,

spoznanja, pridobljena na podlagi pilotnih projektov, ki jih je izvedel GD REGIO v regijah, ki zaostajajo v razvoju, bi bilo treba izkoristiti za ustrezno podporo tem regijam pri zmanjševanju razkoraka na področju inovacij v EU,

temeljito predhodno oceno teritorialnega učinka v zvezi z vključevanjem strategije pametne specializacije v številne politike EU, na primer za raziskave (9. okvirni program), industrijsko politiko in prihodnjo kohezijsko politiko,

nujno dodelitev sredstev za program Interreg Europe – konkretni instrument za prihodnja leta, ki ga regije že poznajo in je najbolj primeren za podporo oblikovanju mrež v okviru strategij RIS3,

izvajanje Junckerjevega načrta bi moralo spodbuditi ustvarjanje regionalnih platform za podporo priprave projektov in njihovo financiranje, da bi lahko EFSI konkretno podprl strategije RIS3. Da bi zagotovili odgovoren izbor projektov, morajo biti akterji, ki sodelujejo pri ocenjevanju projektov, obširno seznanjeni s potrebno podporo in potrebami lokalnih in regionalnih oblasti. Krepitev tehnične pomoči na regionalni ravni in v okviru EFSI je absolutna prednostna naloga,

sodelovanje Evropskega odbora regij pri delu skupine na visoki ravni za čim večji izkoristek programov EU za raziskave in inovacije;

56.

priporoča Komisiji, naj ustanovi delovno skupino, v kateri bi aktivno sodeloval tudi Evropski odbor regij in ki bi obravnavala vse elemente, na podlagi katerih bi navedeno predhodno pogojenost RIS3 podrobneje opredelili ter določili cilje in instrumente.

V Bruslju, 22. marca 2017

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA


(1)  To se nanaša na nacionalne ali regionalne organe upravljanja ter deležnike, kot so univerze in druge visokošolske ustanove, industrija in socialni partnerji, pa tudi državljani, ki skupaj ustvarjajo poslovne priložnosti.

(2)  Glej Guidance document on monitoring and evaluation – European Regional Development Fund and Cohesion Fund, Evropska komisija, 2014.

(3)  Maximisation of Synergies between European Structural and Investment Funds and Other EU Instruments to Attain Europe 2020 Goals, Evropski parlament, GD za notranjo politiko Unije, junij 2016, IP/B/REGI/IC/2015-131.


Top