EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016AE0575

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o evropskem forumu civilne družbe za trajnostni razvoj (raziskovalno mnenje)

OJ C 303, 19.8.2016, p. 73–80 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

19.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 303/73


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o evropskem forumu civilne družbe za trajnostni razvoj

(raziskovalno mnenje)

(2016/C 303/09)

Poročevalka:

Brenda KING

Soporočevalec:

Roman HAKEN

Prihodnje nizozemsko predsedstvo EU je 16. decembra 2015 sklenilo, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednji temi:

Evropski forum civilne družbe za trajnostni razvoj

(raziskovalno mnenje).

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 11. maja 2016.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 517. plenarnem zasedanju 25. in 26. maja 2016 (seja z dne 26. maja) s 148 glasovi za, 1 glasom proti in brez vzdržanih glasov.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Odbor pozdravlja agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Meni, da je sprejetje te agende skupaj s sporazumom o podnebnih spremembah, ki je bil sprejet na konferenci COP 21 v Parizu, velik dosežek pri določanju svetovnih ukrepov za odpravo revščine, spodbujanje blaginje za vse in celostno varstvo naravnih virov planeta.

1.2

Odbor priporoča, da se v partnerstvu s Komisijo in predstavniki civilne družbe oblikuje evropski forum za trajnostni razvoj (v nadaljevanju: forum) kot platforma, ki bi najrazličnejše organizacije civilne družbe in deležnike vključila v oblikovanje okvira za uresničevanje te agende v EU ter v njeno stalno spremljanje in pregledovanje.

1.3

Nova agenda s 17 cilji trajnostnega razvoja splošno velja za države v razvoju in razvite države ter bo zahtevala korenite spremembe na vseh straneh. EU in države članice bodo morale uravnoteženo in dosledno uskladiti vse svoje politike, ne le razvojnih.

1.4

EU in njene države članice bi morale kot ena izmed gonilnih sil pri pripravi agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 dajati zgled pri prenosu te agende v prakso in oblikovanju okvira upravljanja. Odbor zato pozdravlja namero Komisije, da bo v letu 2016 podala novo pobudo Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope zaradi svojega novega in nadvse nujnega pristopa, s katerim želi v Evropi zagotoviti gospodarsko rast ter socialno in okoljsko trajnost po letu 2020 ter celovito udejanjati cilje trajnostnega razvoja v evropski notranji in zunanji politiki (1). Odbor poziva Komisijo, naj to pobudo obravnava prednostno in vključi tudi okvir participativnega upravljanja. To pobudo vidi kot korak, ki je potreben za krepitev koncepta trajnostnega razvoja po vsej Evropi, saj uvaja celovito strategijo za trajnostno Evropo v globaliziranem svetu najmanj do leta 2030, ki bo začrtala izvajanje na nacionalni ravni.

1.5

Odbor se zavezuje, da bo prispeval k celovitemu izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 v EU. Meni, da je zaradi svojih dolgoletnih izkušenj z navezovanjem stikov s civilno družbo v tem okviru še posebno primeren, da prispeva k veliki vključenosti civilne družbe.

1.6

Na ravni EU je treba še naprej razvijati ureditev participativnega upravljanja, da bi okrepili demokratično in vključujoče odločanje ter civilni družbi omogočili pomembnejšo vlogo.

1.7

Forum za trajnostni razvoj, ki ga priporoča EESO, bo olajšal dialog in komuniciranje o napredku na področju trajnostnega razvoja v EU med evropskimi institucijami in nevladnimi deležniki ter med nevladnimi deležniki iz različnih krogov. Ozaveščal bo o agendi trajnostnega razvoja do leta 2030, omogočal utemeljeno razpravo in spodbujal občutek odgovornosti pri vseh sodelujočih straneh.

1.8

Odbor je prepričan, da je organizacija foruma praktično izvedljiva in koristna za različne vpletene strani. Prepričanje temelji na poglobljeni raziskavi v tem mnenju, vključno s posvetovanji in sejami, na katerih so deležniki podprli idejo o ustanovitvi foruma, in zelo uspešnem primeru Evropskega foruma za migracije.

1.9

Ker je upravljanje ciljev trajnostnega razvoja na različnih ravneh novo področje politike, je treba še vzpostaviti ustrezne okvire upravljanja in jih v prihodnjih letih utrditi. Zato mora ustroj foruma omogočati prožnost, da se bo lahko usklajeval z razvijajočim se splošnim okvirom upravljanja.

1.10

Forum bi moral vključevati predstavnike širokega kroga združenj organizirane civilne družbe in deležnikov, vključno z zasebnim sektorjem in sindikati. Sestava bi morala biti čim bolj vključujoča, vendar zaradi nje ne bi smela biti okrnjena učinkovitost upravljanja in delovanja foruma. Forum bi ravno tako moral biti odprt za ljudske pobude s področja trajnostnega razvoja. Z vključitvijo predstavnikov akademskih in raziskovalnih krogov bi bila razprava bolj oprta na podatke.

1.11

Ključno je sodelovanje Evropske komisije na visoki ravni, povabljeni bodo predstavniki Sveta EU in Parlamenta, predvideno pa je tudi sodelovanje z Odborom regij. Svoje predstavnike bi morali imeti nacionalni sveti za trajnostni razvoj, nacionalni ekonomsko-socialni sveti ter podobni nacionalni organi, ki se ukvarjajo z napredkom na področju trajnostnega razvoja.

1.12

Forum bi moral voditi odbor, ki bi ga sestavljali večinoma člani iz organizacij civilne družbe in deležnikov ter drugi člani iz Komisije in EESO.

1.13

Forum mora biti dobro vključen v proces uresničevanja, spremljanja in pregledovanja ciljev trajnostnega razvoja. Organizirati ga je treba kot trajen delovni proces, sestajati se mora vsaj enkrat letno in med drugim obravnavati priprave EU na letni Politični forum ZN na visoki ravni za trajnostni razvoj. Forum bi bilo treba uporabljati kot platformo za razpravo o oblikovanju, vzpostavitvi in oblikah okvira EU za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Poleg tega bi moral forum spodbujati vključevanje svojega članstva v medvladne preglede ciljev trajnostnega razvoja v državah članicah.

2.   Uvod

2.1

Na vrhu ZN o trajnostnem razvoju, ki je potekal od 25. do 27. septembra 2015, so svetovni voditelji sprejeli agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki naj bi jih dosegli do leta 2030.

2.2

V evropski regiji bo imela EU ključno vlogo pri vključevanju nove agende v evropske politike, komuniciranju o njej, določanju mejnikov, usklajevanju in zagotavljanju smernic ter spremljanju napredka in zagotavljanju kakovosti (nacionalnih) medsebojnih pregledov.

2.3

Za uresničenje ciljev trajnostnega razvoja je treba vzpostaviti ustrezne mehanizme upravljanja na globalni, regionalni, nacionalni in lokalni ravni. Lokalne skupnosti, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi akterji civilne družbe morajo prevzeti aktivno vlogo na vseh političnih ravneh, ki bo temeljila na participativnem pristopu ter na načelih preglednosti, odgovornosti in krepitve vloge državljanov.

2.4

Odbor je v svojem informativnem poročilu (2) raziskal modele vključevanja civilne družbe v izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 v EU in podal priporočila za okrepljeno participativno upravljanje. Predlagani forum temelji na ključnih priporočilih iz tega poročila.

2.5

Po predstavitvi poročila na Komisiji, Političnem forumu ZN na visoki ravni, delovnih skupinah Sveta in drugih konferencah je nizozemsko predsedstvo Sveta zaprosilo Odbor za pripravo raziskovalnega mnenja o tem, kako bi v praksi vzpostavili, upravljali in financirali mehanizem vključevanja civilne družbe na ravni EU, da bi bil učinkovito orodje za participativno upravljanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Priporočila iz tega mnenja naj bi olajšala nadaljnje politično odločanje o uvedbi takšnega instrumenta.

3.   Vključevanje civilne družbe in deležnikov v trajnostni razvoj

3.1

Postopek, ki je pripeljal do agende za trajnostni razvoj do leta 2030, je temeljil na širokem participativnem dialogu z organizacijami civilne družbe in deležnikov, ki so znatno pripomogle k oblikovanju ciljev trajnostnega razvoja v odprti delovni skupini ZN. Ta vključujoči pristop je treba še naprej uporabljati, saj ima civilna družba ključno vlogo v vsaki fazi cikla politike na področju trajnostnega razvoja (tj. pri določanju ciljev, strategij izvajanja in političnih programov ter izvajanju in spremljanju). Napredek bo pri trajnostnem razvoju dosežen šele, ko bo izhajal neposredno iz zavzetih in inovativnih podjetij, lokalnih skupnosti in državljanov.

3.2

Ena izmed glavnih ugotovitev iz informativnega poročila EESO je bila, da je sodelovanje deležnikov pri trajnostnem razvoju najučinkovitejše, če je organizirano kot strukturiran in stalen proces ter se ne izvaja na podlagi posameznih tematskih ali priložnostnih posvetovanj. Strukturiran proces deležnikom omogoča, da načrtujejo vnaprej in dajejo prispevke, ki temeljijo na temeljitih raziskavah.

3.3

V tem okviru se je treba zavedati razlik v opredelitvah civilne družbe. Nekatere strani razlikujejo med organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo z varstvom skupnega dobrega, in zasebnim sektorjem, Odbor pa organizirano civilno družbo široko pojmuje kot vse skupine in organizacije, v katerih ljudje sodelujejo in podajajo svoja stališča, vključno z organizacijami v zasebnem sektorju, sindikati in drugimi interesnimi skupinami (3). Priporočila iz tega mnenja izhajajo iz širokega pojmovanja civilne družbe, ki vključujoče in obširno zajema vse nevladne deležnike, saj je za reševanje izzivov pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja potrebno sodelovanje vseh skupin in sektorjev.

4.   Dodana vrednost evropskega foruma za trajnostni razvoj

4.1

Odbor ima dolgoletne izkušnje z navezovanjem stikov z organizacijami civilne družbe iz vseh sektorjev ter ustvarjanjem vrednosti z dialogom in konkretnimi ukrepi z evropskimi oblikovalci politike. Odbor je spodbujal ambiciozno agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 z več mnenji ter vrsto konferenc in delavnic, ki jih je organiziral skupaj s Komisijo in različnimi organi ZN. Ti so v pogajanjih o agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 zagotavljali platformo za civilnodružbeni dialog na ravni EU. Odbor zdaj predlaga, da se ta praksa nadalje razvije v stalno in stabilnejšo strukturo.

4.2

Na podlagi ocene iz poročila namerava Odbor v sodelovanju s Komisijo ter predstavniki organizirane civilne družbe in deležniki vzpostaviti evropski forum za trajnostni razvoj (v nadaljevanju: forum).

4.3

Ta naj bi zagotavljal redno, stabilno, strukturirano in neodvisno platformo za civilnodružbeni dialog o trajnostnem razvoju na ravni EU. Imel naj bi predvsem naslednje naloge:

zagotavljanje okvira za dialog o trajnostnem razvoju ter spodbujanje sodelovanja med institucijami EU in nevladnimi deležniki kakor tudi med nevladnimi deležniki iz različnih krogov,

ustvarjanje prostora za izmenjavo predlogov, dobrih praks in rešitev, ki prihajajo od nevladnih deležnikov, akterjev in ljudskih pobud, za plodno izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

zagotavljanje tesne vključenosti nevladnih deležnikov v stalno spremljanje in pregledovanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

organiziranje – v ta namen – stalnega dialoga s sejami, kar bo dopolnjeno z drugimi načini komuniciranja, kot je e-platforma.

4.4

Dodana vrednost tega foruma bo:

navezovanje stikov: EESO kot koordinator foruma prispeva svojo zmožnost navezovanja stikov z različnimi zainteresiranimi stranmi in zagotavljanja medsektorskega povezovanja,

obveščanje in svetovanje: forum bi z ustreznimi informacijami pokazal tako uspešnost kot pomanjkljivost politik ter neuspehe pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, s pomočjo strokovnega znanja različnih deležnikov, izmenjave dobrih praks, ohranjanja dolgoročne perspektive in prispevanja svežih pogledov pa bi se spodbujala uspešnost,

ozaveščanje in prevzemanje odgovornosti: forum bo ozaveščal o agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in okrepil prevzemanje odgovornosti, tako da bo različne deležnike vključil v proces,

partnerstvo: forum bi lahko spodbujal večdeležniška partnerstva za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU.

4.5

Forum ponuja možnost za okrepljen dialog, doseganje soglasja in odkrivanje spornih točk, ne zastopa pa organizacij civilne družbe in ne nadomešča kampanj zagovorništva, ki jih izvajajo vključene organizacije. Odbor pozitivno ocenjuje učinkovito delo nevladnih organizacij in drugih zavezništev, ki zagovarjajo ambiciozno izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 v EU. Vse navedene vabi, naj sodelujejo v forumu in ga uporabljajo kot platformo za promocijo svojih sporočil ter sodelovanje v dialogu s širšim naborom deležnikov in institucijami EU.

4.6

Odbor s svojim predlogom gradi tudi na pozitivnih izkušnjah več držav članic EU, kjer so nacionalni sveti za trajnostni razvoj dejansko prispevali k sprejemanju odločitev na ravni vlad, lokalnih skupnosti in gospodarskih družb, kar odraža širšo razpravo o trajnosti. Člani nacionalnih svetov za trajnostni razvoj predstavljajo civilno družbo, zagovorniške skupine in združenja deležnikov skupaj s podjetniškimi in sindikalnimi združenji. Imenujejo jih vlade, njihov institucionalni ustroj pa se lahko razlikuje glede na nacionalne posebnosti. Ti sveti niso nadomestek za legitimne zagovorniške pristope, povezujejo se z odločevalci na najvišji ravni ter izvajajo raznorazne dejavnosti in naloge:

svetovanje vladi,

povezovanje zainteresiranih strani, povezovanje s ciljnimi skupinami in širitev navpičnega povezovanja,

spremljanje napredka,

spodbujanje spoznavanja politik, zlasti prek medsebojnih pregledov,

določanje programa,

spodbujanje ozaveščanja o konceptu trajnosti.

4.7

Primer Evropskega foruma za migracije dokazuje, kako koristna bi bila podobna platforma, ki bi jo organiziral EESO. Evropski forum za migracije je leta 2009 ustanovila Evropska komisija v sodelovanju z EESO kot Evropski forum za vključevanje (4). Glede na njegov uspeh je bilo sklenjeno, da se poveča njegov obseg delovanja in vključijo teme s področja priseljevanja in azila. Združuje približno 200 udeležencev, tudi približno 120 organizacij civilne družbe, 20 predstavnikov lokalnih in regionalnih organov ter predstavnike držav članic in institucij EU.

4.8

GD DEVCO je leta 2012 ustanovil zelo uspešen politični forum za razvoj na ravni EU kot prostor za večdeležniški dialog z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi iz držav EU in partnerskih držav, da bi zagotovil učinkovito posvetovanje z njimi in njihov prispevek k razvojnim politikam in programom EU. Med udeleženci so razvojne nevladne organizacije, sindikati, zadruge, fundacije in človekoljubne organizacije, lokalne oblasti, gospodarske zbornice, organizacije za varstvo človekovih pravic ter humanitarne, okoljevarstvene in mladinske organizacije. Vendar politični forum pokriva samo vidike zunanje in razvojne politike EU, kar zlasti zagotavlja s temeljitim dialogom s civilno družbo o razvojni politiki in projektih. Je idealna dopolnitev širše agende za trajnostni razvoj, za katero si bi prizadeval evropski forum za trajnostni razvoj, in njene zahteve po povezovanju notranjih in zunanjih vidikov ciljev trajnostnega razvoja. V praktičnem smislu bo velik del razprave v tem forumu namenjen notranjemu uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v EU. Delo foruma bo treba tesno usklajevati s političnim forumom za razvoj, da bo mogoče ustvariti sinergije.

5.   Glavne značilnosti/gradniki evropskega foruma za trajnostni razvoj

5.1

Ker takšnih ciljev trajnostnega razvoja še ni bilo in so okviri upravljanja še v razvoju, bi morali pri ustroju foruma posebno pozornost nameniti vidikom upravljanja tekočih dejavnosti in ohraniti prožnost. Forum se bo moral vključiti v celoten cikel politik s področja trajnostnega razvoja. V ta namen ga bo treba podrobno pregledati, ko bodo oblikovani okviri upravljanja EU in držav članic za agendo trajnostnega razvoja do leta 2030.

5.2

Odbor je potem, ko je za pripravo tega mnenja proučil glavne značilnosti foruma, prepričan, da bi moral biti v začetni fazi sestavljen iz naslednjih elementov.

5.3    Udeleženci

5.3.1

Pri sodelovanju nevladnih deležnikov je cilj doseči čim večjo vključenost, kakor je navedeno v točki 3.3, in pri tem vključiti predstavnike:

razvojnih, socialnih in okoljskih nevladnih organizacij ter nevladnih organizacij za človekove pravice in nediskriminacijo,

zasebnega sektorja, vključno z industrijo, MSP in mikro podjetji, storitvami in trajnostnimi naložbami,

sindikatov,

kmetov in gozdarjev,

potrošnikov,

kulturne razsežnosti trajnostnega razvoja,

mladih,

razvoja mest in podeželja,

drugih ustreznih sektorjev.

5.3.2

Vključiti je treba skupine civilne družbe, katerih interesi sicer niso dobro zastopani na ravni EU. Med udeleženci bi morali biti ne le predstavniki organizacij, temveč tudi predlagatelji resničnih pobud in akterji s področja trajnostnega razvoja, ki lahko prispevajo praktične izkušnje.

5.3.3

S sestavo bi bilo treba zagotoviti, da bodo različni sektorji in skupine deležnikov zastopani uravnoteženo ter da bodo ustrezno zajete vse razsežnosti trajnostnega razvoja. Na drugi strani bo treba upoštevati tudi različne posebne tematske poudarke posamezne seje. Zato bodo imele jedrne skupine za politike trajnostnega razvoja stalne predstavnike, medtem ko bo udeležba drugih odvisna od posebnega tematskega poudarka. Jedrne skupine so tiste, ki spremljajo vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja in se osredotočajo na krovna vprašanja upravljanja. Udeležba posebnih tematskih skupin bo temeljila na odprtem pozivu, v katerem bo določen dnevni red posamezne seje.

5.3.4

Članstvo v forumu bi moralo odražati mednivojsko upravljanje ter kontinuiteto in prožnost pri strokovnosti. Največji poudarek bo na organizacijah, ki delujejo na evropski ravni. Med organizacijami na nacionalni in podnacionalni ravni bi morali biti v forumu zastopani sveti za trajnostni razvoj, ekonomsko-socialni sveti ter lokalne in regionalne skupnosti. Predvideti bi bilo treba sodelovanje z Odborom regij.

5.3.5

Na institucionalni strani bi morala biti na sejah prisotna Komisija, zlasti podpredsednik, pristojen za usklajevanje politike trajnostnega razvoja; Komisijo bi bilo treba tudi pozvati, naj pripravi predstavitve in se vključi v dialog z deležniki. Povabiti bi bilo treba predstavnike Sveta EU in Evropskega parlamenta.

5.3.6

V forumu bi morale biti zastopane raziskave in znanost. Vključitev znanstvenega stebra bi lahko spodbudila tudi povezavo med znanostjo in politiko pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na ravni EU.

5.3.7

Za sodelovanje organizacij civilne družbe z omejenimi možnostmi udeležbe bo treba zagotoviti finančna sredstva za potne stroške in stroške nastanitve.

5.3.8

Zaradi ravnovesja med kontinuiteto in prožnostjo bi bilo treba nestalne udeležence izbrati na podlagi odprtega poziva pred posamezno sejo foruma, pri čemer bi se upošteval tematski poudarek seje. Podoben postopek se uspešno uporablja za Evropski forum za migracije.

5.3.9

Za zagotovitev vključenosti in zaupanja bodo pogoji udeležbe pregledni, udeleženci pa se bodo morali vpisati v register EU za preglednost in se zavezati k ustreznim načelom, kot so carigrajska načela za učinkovitost razvoja organizacij civilne družbe (5).

5.4    Organizacija in upravljanje

5.4.1

Za ustrezno opredelitev institucionalnega statusa in organizacijskega ustroja foruma je treba upoštevati, da ima več funkcij. Neodvisnost in verodostojnost foruma sta zelo pomembna. Upravljanje foruma bo moralo biti čim bolj jasno in pregledno, da bi preprečili nejasnosti glede odgovornosti.

5.4.2

Forum bi moral gostiti in usklajevati EESO kot organ, namenjen spodbujanju udejstvovanja civilne družbe na ravni EU.

5.4.3

Pripravo na seje bi moral voditi odbor z mešano sestavo predstavnikov civilne družbe in organizacij deležnikov, ki bodo predstavljali večino članov odbora, ter predstavnikov Komisije in EESO. Kot pri Evropskem forumu za migracije bi morali člane odbora izvoliti udeleženci foruma za trajnostni razvoj po načelu rotacije.

5.5    Delovni proces in seje

5.5.1

Forum bi moral biti oblikovan kot stalen delovni proces. Vsako leto bodo redne seje, ki jih bodo spremljali pripravljalni sestanki, bodisi v obliki sestankov odprtega tipa (angl. open space meetings), delovnih skupin ali stalnega sodelovanja na podlagi spletnih platform, ki uporabljajo inovativne načine organizacije komunikacijskih procesov in dogodkov.

5.5.2

Sestava in način delovanja foruma bi morala spoštovati pravico udeleženih organizacij civilne družbe, da svoje prispevke opredelijo na neodvisen in samoorganiziran način.

5.5.3

Forum si bo prizadeval za smiselno povezavo s postopkom izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na evropski ravni ter temu ustrezno na ravni ZN in držav članic. Na ravni držav članic se pričakuje, da se bodo nacionalne vlade prilagodile univerzalnim ciljem in poročale ZN, pri katerih je bil ustanovljen Politični forum ZN na visoki ravni za trajnostni razvoj, da bi usmerjal in spremljal izvajanje agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Forum bi moral imeti plenarna zasedanja vsaj enkrat letno pred letnim poletnim zasedanjem Političnega foruma ZN na visoki ravni, da bi bilo možno uporabili njegove rezultate.

5.5.4

Pri načrtovanju drugih sej bi bilo treba upoštevati evropski semester, proračunska pogajanja in delovni program Evropske komisije. Forum bo v nastajajočih shemah medsebojnih pregledov vlad držav članic, ki jih trenutno proučuje Evropska mreža za trajnostni razvoj, spodbujal sodelovanje zastopnikov civilne družbe in deležnikov.

5.5.5

Dodatno pomembno izhodišče za vključevanje deležnikov v spremljanje so poročila o spremljanju izvajanja agende za trajnostni razvoj do leta 2030 v EU, zlasti poročila Eurostata o spremljanju, ki so lahko dobra baza znanja za razprave v forumu.

5.6    Določanje dnevnega reda

5.6.1

Dnevni red plenarnih zasedanj se mora redno in celovito osredotočati na napredek in načine izvajanja agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Poleg tega bi lahko bil dnevni red osredotočen na posebno temo, ki bi odražala skupek ciljev trajnostnega razvoja ali temo, ki je pomembna za več ciljev trajnostnega razvoja (npr. sočasno zmanjšanje revščine in neenakosti za polovico). Dnevni red bi moral biti oblikovan tako, da bi spodbujal sodelovanje deležnikov iz različnih krogov.

5.6.2

Forum bi moral delovati kot neodvisen in pregleden organ, zato se bo njegov upravni odbor v postopku določanja dnevnega reda posvetoval z udeleženci.

5.7    Baza znanja

5.7.1

Razprave foruma morajo temeljiti na odlični bazi znanja, da bodo učinkovite in pomembne. Pričakovati je, da bo Eurostat še naprej pripravljal polletna poročila (6) o spremljanju izvajanja agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 v EU. Ta poročila bodo del baze znanja za razpravo na forumu.

5.7.2

V postopek je treba vključiti informacije iz neodvisnih virov, kot so poročila in pobude organizirane civilne družbe, nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov ter svetov za trajnostni razvoj, akademikov, raziskovalnih organov, kot je sistem Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj (IISD) za upravljanja znanja o ciljih trajnostnega razvoja, in evropskih agencij ter spremljanje, ki ga izvajajo državljani. Zbiranje informacij bi lahko podprli s spletnimi platformami. Forum bi si moral prizadevati za povezavo z obstoječimi raziskovalnimi zmogljivostmi, da bi lahko s povabilom strokovnjakov in dajanjem pobud za raziskave pridobil strokovno znanje.

5.7.3

Ob uporabi izkušenj nacionalnih svetov za trajnostni razvoj glede dobre prakse bi se moral forum povezati z institucijami za financiranje raziskav ter dajati pobude za transdisciplinarne raziskave o spremembah v smeri trajnostnega razvoja po vsej Evropi.

5.8    Izidi

5.8.1

Izide sej foruma in razprav bi bilo treba povzeti v poročilih ali na druge ustrezne načine dokumentiranja. Stališča in priporočila vseh predstavnikov bi morala biti razvidna iz dokumentov z izidi. Za reševanje navzkrižij interesov je odgovoren odbor. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da v izidih svoje rezultate in poročila predstavijo sodelujoče organizacije.

5.8.2

Če bosta Eurostat ali Komisija redno objavljala poročila o napredku na področju trajnostnega razvoja, bo forum predlagal upoštevanje njunih ugotovitev v obliki vzporednega poročila z vidika civilne družbe.

5.8.3

Zagotoviti je treba, da bodo izidi vplivali na delo Komisije in drugih evropskih institucij na področju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in da se bodo povratne informacije natančno spremljale.

5.8.4

Eden od izidov bi lahko bila tudi vrsta evropskih dialogov s posebnimi interesnimi skupinami ali drugimi ciljnimi skupinami ljudi, na primer mladimi kot predstavniki prihodnje generacije nosilcev odločanja, ki bodo starost za upokojitev dosegli leta 2050.

5.8.5

Poleg tega se lahko forum odloči za vzpostavitev novih oblik interakcije. Možna je uvedba evropske nagrade za trajnostni razvoj, ki bi jo lahko podeljevali za izjemne dosežke in voditeljstvo v civilni družbi.

5.9    Financiranje

5.9.1

EESO bi lahko ponudil svojo tehnično infrastrukturo in vodenje sekretariata. Financiranje potrebnega povračila potnih stroškov udeležencev in govornikov, upravljanje spletnih platform ter pripravo poročil in dokumentov z izidi bo treba proučiti skupaj s sodelujočimi partnerji.

V Bruslju, 26. maja 2016

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS


(1)  COM(2015) 610 final.

(2)  Informativno poročilo EESC-2015-1169 z dne 17. 9. 2015. Poročilu je bila priložena raziskovalna študija Foruma deležnikov Building the Europe We Want – Models for civil society involvement in the implementation of the Post-2015 agenda (Oblikovanje Evrope po naših željah – modeli vključevanja civilne družbe v izvajanje agende za obdobje po letu 2015), ki jo je naročil Odbor, junij 2015.

(3)  Člen 300(2) PDEU.

(4)  Mnenje EESO o elementih za strukturo, organizacijo in delovanje platforme za večjo udeležbo civilne družbe pri spodbujanju politik vključevanja državljanov tretjih držav v EU, UL C 27, 3.2.2009, str. 95.

(5)  http://cso-effectiveness.org/InternationalFramework.

(6)  http://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-statistical-books/-/KS-GT-15-001.


Top