15.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/83

Poročevalka:

Emmanuelle BUTAUD-STUBBS

Soporočevalec:

Nicola KONSTANTINOU

1.1

EESO glede na delež ustvarjalne in kulturne panoge v BDP Evropske unije poziva Evropsko komisijo, naj pripravi večletno strategijo za razvoj te panoge.

1.2

EESO zlasti meni, da je treba to panogo, ki prispeva k mednarodni prepoznavnosti Evropske unije, vključiti v sedanja razmišljanja Evropske komisije v zvezi s sporočilom o novi strategiji na področju trgovinske politike, ki naj bi bilo objavljeno jeseni 2015.

1.3

Zaradi sprememb trga dela v nekaterih državah članicah je treba v večji meri upoštevati potrebe glede delovnih pogojev, zdravja in varnosti zaposlenih z netipičnimi oblikami zaposlitve. EESO je za to, da v okviru nacionalnih tradicij potekajo vse intenzivnejša kolektivna pogajanja, zlasti v sektorjih medijev in kulture.

1.4

Posebno pozornost je treba nameniti tudi več drugim tematikam: prilagajanju novim potrebam trga, krepitvi mobilnosti strokovnjakov te panoge, instrumentom in politikam usposabljanja in izobraževanja ter razvijanju skupinskega financiranja (platforma za množično financiranje).

1.5

Promoviranje vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter varstvo manjšin itd., bi bilo treba deloma zaupati ustvarjalnim akterjem, ki so bolj sposobni pritegniti mlade z aplikacijami, video posnetki, igrami, stripi itd.

1.6

Za to panogo, ki ne uspe vedno „zajeti“ vrednosti, je ključnega pomena vprašanje finančnega vrednotenja njenih nematerialnih sredstev, kot so portfelj odjemalcev, ugled in sloves, blagovne znamke in strokovno znanje, ki so trajna in so hkrati vir prihodnjih dobičkov.

2.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor razvoj ustvarjalne in kulturne panoge podpira že več kot 11 let. Med letoma 2004 in 2014, torej še pred letom 2012, ko je Evropska komisija pripravila sporočilo z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU (1), je sprejel več mnenj (2).

2.2

Kulturna in ustvarjalna panoga ima v evropski družbi strateški položaj, kar ji omogoča, da spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast („Evropa 2020“), saj se je pokazalo (3), da je ena od značilnosti te panoge inovativnost, ki je intenzivnejša kot pri drugih gospodarskih panogah.

2.3

Poudariti je treba, da ima kulturna in ustvarjalna panoga v evropski družbi tudi posebno vlogo pri spodbujanju pluralizma in kulturne raznolikosti ter evropske identitete (4).

2.4

Predsedstvo EESO je januarja 2015 odobrilo pripravo novega mnenja na lastno pobudo o kulturni in ustvarjalni panogi glede na to, da slednja predstavlja evropsko prednost v svetovni konkurenci. Združene države, Kanada in Koreja, na primer, namreč razvijajo učinkovite strategije „mehke moči“ (soft power), s katerimi širijo svojo kulturo in način življenja ter podpirajo gospodarski razvoj svojih podjetij, ki se ukvarjajo z zasnovo, proizvodnjo in širjenjem blaga in storitev s kulturno vsebino.

2.5

Kateri so ključni dejavniki, zaradi katerih se EESO znova osredotoča na razvoj te panoge?

2.5.1

V prvi vrsti velja omeniti njen vedno večji pomen za evropsko gospodarstvo. Glede na različne opredelitve, ki obstajajo, in zadnje razpoložljive statistike, so ustvarjalne in kulturne panoge eden najbolj dinamičnih sektorjev evropskega gospodarstva. Mednarodni svetovalni urad TERA Consultants je v raziskavi, ki se nanaša na obdobje 2008–2011 (5), ugotovil, da znaša prispevek teh panog k evropskemu BDP med 4,4 % (če štejemo zgolj čisto ustvarjalne panoge, t. i. core industries) in 6,8 % (če jim dodamo še panoge, ki so močno odvisne od čisto ustvarjalnih panog, t. i. non-core industries). Njihov prispevek k zaposlovanju pomeni 8,3 milijona delovnih mest, kar je 3,8 % celotnega aktivnega prebivalstva EU v čisto ustvarjalnih panogah (core industries) in 14 milijonov delovnih mest, če prištejemo še vse panoge, ki so od njih močno odvisne (non-core industries), kar je približno 6,5 % celotnega aktivnega prebivalstva EU. Gre torej za tretjega največjega delodajalca v EU, za gradbeništvom in proizvodnjo pijač.

2.5.2

Države in skupnosti so zaradi velikih javnih dolgov zmanjšale zneske nepovratnih sredstev, ki se dodeljujejo kulturnim in glasbenim združenjem, gledališčem, umetniškim kinematografom in orkestrom. Velike javno financirane radijske in televizijske hiše v več državah članicah so v težavah, tako kot tisk, ki se zaradi digitalne revolucije spopada s krizo gospodarskega modela.

2.5.3

Junija 2013 so se začela pogajanja o čezatlantskem partnerstvu, do sedaj pa je bilo zaključenih že 9 krogov pogajanj. Izjema za področje kulture je bila priznana že na samem začetku, EESO pa podpira stališče Evropskega parlamenta, ki v svoji resoluciji z dne 23. maja 2013 o pogajanjih EU z Združenimi državami Amerike o trgovini in naložbah (6)„poziva, da se v pogajalskem mandatu jasno navede izvzetje kulturnih in avdiovizualnih storitev, vključno s tistimi, ki so na voljo na spletu“.

2.5.4

Pred kratkim je začel veljati program Ustvarjalna Evropa, o katerem je Odbor že izrazil svoje mnenje (7) in za katerega je bil za obdobje 2014–2020 dodeljen proračun v višini 1,46 milijarde EUR.

3.1.1

Kriza je oslabila več sektorjev, ki so simbol evropske kulture in ustvarjalnosti:

3.1.2

Statistični podatki Eurostata za obdobje 2009–2013 potrjujejo zmanjšanje števila delovnih mest v sektorjih, kot so založništvo v Franciji (146 000 zaposlenih leta 2009 v primerjavi s 112 000 leta 2013) ter dejavnosti programiranja in snemanja na Poljskem (25 000 zaposlenih leta 2009 v primerjavi z 19 600 leta 2013).

3.1.3

Nasprotno pa se je v skladu s poročilom Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz Dublina (Arts, Entertainement and Recreation: working conditions and job quality (Umetnost, razvedrilo in rekreacija: delovni pogoji in kakovost zaposlitve)) (8) v Evropski uniji med letoma 2010 in 2012 nekoliko povečalo zaposlovanje v umetniškem in razvedrilnem sektorju ter sektorju prostočasnih dejavnosti, in sicer za 2 %. V nekaterih državah članicah je delež delavcev v teh sektorjih precej večji od evropskega povprečja (1,6 % aktivnega prebivalstva): v Združenem kraljestvu in Estoniji, kjer znaša 2,6 %, na Švedskem, kjer znaša 2,5 % (14 % podjetij in 8 % BDP), in v Latviji, kjer znaša 2,3 %.

3.2.1

Potreba podjetij v ustvarjalnih panogah po financiranju je posledica težav teh podjetij pri snovanju modelov prihodkov, ki bi jim omogočali zajemanje vrednosti. MSP bi postala manj odvisna od javnega financiranja, če bi jim zagotovili usmerjanje pri zasnovi poslovnih modelov in modelov prihodkov, ki bi jim hkrati omogočali ustvarjanje in zajemanje vrednosti.

3.2.2

EESO je v preteklosti izrazil svoje dvome glede novega finančnega instrumenta, ki je bil zasnovan z namenom, da bi MSP in drugi deležniki lahko lažje dostopali do financiranja. Izpostavljeno je bilo pomanjkljivo strokovno znanje Evropskega investicijskega sklada na področju kulture (9). Vendar pa je ravno ta organ odgovoren za upravljanje jamstva za ta sektor v višini 121 milijonov EUR.

3.2.3

V skladu s programom „Ustvarjalna Evropa“ mora to jamstvo imeti učinek vzvoda v vrednosti 5,7 %, kar bi vodilo k temu, da bi bilo za postopke javnega naročanja na voljo približno 700 milijonov EUR, in bi omogočilo izbiro organov, zadolženih za krepitev upravnih zmogljivosti v imenu jamstvenega mehanizma.

3.2.4

Koristno bi bilo tudi povečati raznolikost načinov financiranja. Množično financiranje, vključno z njegovo čezmejno razsežnostjo, omogoča lažji dostop do financiranja projektov in zmanjšuje tveganje za vlagatelje (La Tribune, 11. februar 2014).

3.2.5

Bolj splošno gledano se postavlja vprašanje finančnega vrednotenja nematerialnih sredstev. Evropska komisija priznava pomen teh nematerialnih sredstev, vendar ne predlaga nobenega skupnega načina za njihovo finančno vrednotenje.

3.2.6

Nezadostno število lokalnih povezovalnih centrov: v vsaki državi članici se nahaja najmanj eden in največ štirje centri Ustvarjalne Evrope, in sicer v prestolnici ali večjih mestih. Ta mreža gotovo ni dovolj za promoviranje programov v vseh regijah, ki so močno usmerjene v ustvarjalne in kulturne panoge.

3.3.1

Reforma Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) o avtorski pravici je trenutno predmet razprave, in sicer zlasti na podlagi sporočila z dne 19. maja 2010 (COM(2010) 245 final z naslovom Evropska digitalna agenda), pri čemer je treba presoditi o naslednjih občutljivih vprašanjih:

3.3.2

Problematično je tudi vprašanje sorazmernega nadomestila za avtorje in izvajalce glede na prihodke, ustvarjene s spletnim izkoriščanjem njihovih del in izvedb.

3.3.3

EESO poudarja, da je potreben uravnotežen sistem, ki omogoča primerno in pravično nadomestilo za vse imetnike pravic, zlasti ustvarjalce vsebin, izvajalce in producente.

3.3.4

Poleg tega je treba pomagati MSP/zelo majhnim podjetjem in mikropodjetjem v kulturni in ustvarjalni panogi, predvsem v sektorju mode in dizajna, da zaščitijo svoje pravice intelektualne lastnine (11).

3.3.5

EESO poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi skladnost, tako da revidira tudi Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) o elektronskem poslovanju in s tem poskrbi, da bodo vsi deležniki (akterji/imetniki pravic, gostitelji, iskalniki, ponudniki plačilnih storitev itd.) prevzeli svoj del odgovornosti v boju proti piratstvu.

4.1.1

EESO poudarja, da se bodo oblike sodelovanja dejansko razvijale (oziroma se ne bodo razvijale) na lokalni ravni. Vztrajati je treba pri ključni vlogi kulturnih grozdov, ustvarjalnih območij ter prostorov srečevanja, ki bodo dostopni in brezplačni ter jih bodo dala na voljo mesta ali regije, kar se – kot se je izkazalo na posvetu 15. junija 2015 – ponekod že dogaja (v Valoniji, v regiji Rona-Alpe). Strokovnjaki iz evropske mreže strokovnjakov s področja kulture v svojem poročilu o odpornosti ustvarjalne in kulturne panoge (13) ocenjujejo, da „imajo javne politike za spodbujanje kulture in ustvarjalnosti večji vpliv na podnacionalni ravni“.

4.1.2

V letnem programu izvajanja pobude Ustvarjalna Evropa je predvideno, da se centrom Ustvarjalne Evrope dodeli 4,9 milijona EUR. Ti centri so maloštevilni in se nahajajo v prestolnicah ali večjih mestih, ker ni nujno najboljša lokacija, glede na to, kje imajo sedež akterji.

4.2.1

Mednarodna organizacija dela (MOD) v svojem poročilu o delovnih razmerjih v medijski in kulturni panogi (14) iz maja 2014 navaja naslednje številke:

4.2.2

V večini od teh dejavnosti, zlasti v medijski in kulturni panogi, so se v zadnjih desetletjih razmahnile t. i. netipične oblike zaposlitve, in sicer s povečanjem števila pogodb za krajši delovni čas in določen čas, začasnega dela, samozaposlovanja in ekonomsko odvisnega samozaposlovanja.

4.2.3

EESO se strinja s točkami soglasja, ki jih je sprejela MOD maja 2014 (15), in potrjuje, „da morajo temeljna načela in pravice pri delu veljati za vse delavce v medijski in kulturni panogi ne glede na vrsto njihovega delovnega razmerja“. Ugotavlja, da nekateri delavci na področju medijev in kulture nimajo zadostne socialne varnosti (nadomestilo za brezposelnost, pokojnina, socialna varnost itd.) ter da včasih pospešena uporaba podizvajalstva in dejstvo, da med netipičnimi oblikami zaposlitve v ustvarjalnih in kulturnih panogah obstajajo zelo različni statusi, lahko povečata tveganje za varnost in zdravje.

4.2.4

EESO poziva k intenzivnejši dejavnosti na področju kolektivnih pogajanj v teh različnih panogah, da se izboljšajo delovni pogoji.

4.2.5

EESO poziva Evropsko komisijo, naj predloži ambiciozen zakonodajni sveženj o mobilnosti, ki bo omogočil ustrezno reševanje težav glede mobilnosti zaposlenih v ustvarjalni in kulturni panogi v EU in olajšal izdajanje vizumov v okviru poslovanja s tretjimi državami.

4.3.1

EESO je že opozoril na potrebo po spodbujanju boljšega poznavanja ustvarjalnih industrij v šolskih programih in poklicnem usposabljanju v skladu z vsebino mednarodne listine umetniške obrtne dejavnosti (16).

4.3.2

Poudariti je treba pomembno vlogo javne televizije in radia kot glavnih nosilcev izobraževanja o kulturi in predvajanja oddaj s prevladujočo literarno, zgodovinsko ali umetniško vsebino.

4.3.3

EESO poleg tega meni, da bi bilo treba v času hitrega spreminjanja gospodarskih modelov, ki je zlasti povezano s spremembami potrošniških navad, v usposabljanja za poklice ustvarjalne in kulturne panoge vključiti poučevanje ekonomije, upravljanja in strategije. Tovrstne vsebine morajo biti v okviru nadaljnjega poklicnega usposabljanja dostopne tudi menedžerjem in podjetnikom iz ustvarjalne in kulturne panoge.

4.3.4

EESO je v več mnenjih poudaril pomen usposabljanja za prenos redkih obrtniških strokovnih znanj. V več državah članicah pa je vse bolj očitno vse večje razhajanje med vsebino izobraževanja in potrebami trga, zaradi česar so se nekateri akterji civilne družbe začeli udejstvovati na področju usposabljanja, tako da so ustanovili zasebne izobraževalne ustanove ali pa v okviru javno-zasebnih partnerstev organizirajo kratka (štiritedenska) izobraževanja, ki so zelo praktična, osredotočena na poklic, ki mladim z diplomo ali brez nje omogočajo, da postanejo čim prej operativni.

4.3.5

Evropski svet za spretnosti v avdiovizualnem sektorju in sektorju uprizoritvene umetnosti je začel delovati novembra 2014. EESO zanima njegovo delo, ki bi moralo voditi k boljšemu predvidevanju potreb osnovnega in nadaljevalnega izobraževanja.

4.3.6

EESO meni, da je pri tem pomembno, da so socialni partnerji in Evropski svet za spretnosti tesno vključeni v dejavnosti ESCO (17) (evropska večjezična klasifikacija spretnosti, kompetenc in poklicev).

4.3.7

EESO si želi večjo sinergijo med koalicijami znanja v okviru programa Erasmus+ in programom Ustvarjalna Evropa.

4.4.1

EESO glede na pomen tega sektorja za gospodarstvo poziva k upoštevanju vseh njegovih razsežnosti, kot so: zaposlovanje, kompetence, usposabljanje, intelektualna lastnina itd. V dvostranska in večstranska pogajanja v teku je treba vključiti zunanjo razsežnost, saj blago in storitve s precejšnjo ustvarjalno in kulturno vsebino predstavljajo vse večji delež izvoza EU. Luksuzni izdelki so po podatkih ECCIA leta 2013 predstavljali približno 17 % celotnega evropskega izvoza.

4.4.2

Za upoštevanje posebnosti te panoge, kar zadeva vsebino, je treba nameniti več pozornosti pravicam intelektualne lastnine in ureditvi elektronskega poslovanja.

4.5.1

Vrednote EU je treba v privlačnih oblikah spodbujati in širiti na družabnih omrežjih.

4.5.2

S pomočjo razpisa za oddajo predlogov, namenjenega videografom, grafičnim oblikovalcem, risarjem, glasbenikom itd., bi lahko izdelali živahne slikovne vsebine, ki bi se lahko virusno širile med mladimi.

4.6.1

Cilj vzpostavitve in razvoja sinergij med različnimi ustvarjalnimi in kulturnimi panogami je del konceptualnega okvira Evropske komisije v programu Ustvarjalna Evropa (18).

4.6.2

Zelo spodbudne izkušnje s tega področja so na primer sinergije med gastronomijo, digitalnim sektorjem in turizmom, umetnostjo in luksuznimi izdelki ter kulturo in turizmom.

4.6.3

Teh izkušenj navzkrižnega bogatenja med ustvarjalnimi in kulturnimi panogami ter med temi panogami in drugimi sektorji pogosto ni mogoče prenesti na panožno raven, saj temeljijo na razumevanju značilnosti posameznih sektorjev.

4.6.4

Vendar pa lahko prakse navzkrižnega bogatenja, ki se razvijejo v ustvarjalnih in kulturnih panogah, s pomočjo napredne tehnologije (3D-tiskanje, digitalno tiskanje) spodbujajo razvoj poklicnih profilov, osredotočenih na ustvarjanje in inovacije, ki so nosilci prihodnjih delovnih mest.

4.7.1

EU je del sveta z največjo gostoto kulturnih spomenikov, saj se v njej nahaja kar 363 naravnih in kulturnih znamenitosti od 981 z Unescovega seznama dediščine človeštva. Dokazano je bilo, da bogastvo te dediščine (19) privabi večino tokov indijskih, kitajskih, japonskih in ameriških turistov. Vsakršne izboljšave vizumske politike je treba spodbujati v mejah varnostnih zahtev, ki jih določijo države članice in zadevne tretje države.

4.7.2

V več državah članicah s številnimi arhitekturnimi spomeniki, kot so Grčija (17), Francija (39), Italija (47) in Španija (44), se zaradi visoke stopnje zadolženosti ugotavljajo težave pri ohranjanju in vzdrževanju te dediščine. To kulturno in arhitekturno evropsko bogastvo je izredna prednost, ki omogoča nadaljnji razvoj kulturnega turizma, zato EESO poziva Evropsko komisijo, naj pripravi pregled sedanjega stanja vzdrževanja znamenitosti z Unescovega seznama, ki se nahajajo v Evropski uniji.

4.8.1

EESO je že pozival k ustanovitvi tovrstnega foruma (20). Pri tem ga podpira Odbor regij, ki poziva k ustanovitvi evropskega foruma ustvarjalnosti (21). Na tem forumu „bi javne, zasebne in prostovoljne skupine skupaj preučile načine, kako bi se lahko Evropa na pereče lokalne in evropske probleme odzvala z ustvarjalnimi rešitvami“.