EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52014AE5462

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o strategiji za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (sporočilo) (COM(2014) 389 final)

OJ C 230, 14.7.2015, p. 112–116 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/112


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o strategiji za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (sporočilo)

(COM(2014) 389 final)

(2015/C 230/17)

Poročevalec:

Jacques LEMERCIER

Evropska komisija je 16. julija 2014 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru: Trgovina, rast in intelektualna lastnina – Strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah

COM(2014) 389 final.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 17. novembra 2014.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 503. plenarnem zasedanju 10. in 11. decembra 2014 (seja z dne 10. decembra 2014) s 127 glasovi za in 4 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira sporočilo, katerega cilj sta boljša zaščita in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah.

1.2

EESO zlasti podpira Komisijo v boju proti ponarejanju v tretjih državah, kar velja za prednostno nalogo.

1.3

EESO je mnenja, da je novi pristop v zvezi s tretjimi državami uravnotežen, saj ohranja evropsko pomoč, hkrati pa predvideva sankcije v primerih dokazanih goljufij.

1.4

EESO poudarja, da v nobenem primeru ne sme biti lokalno prebivalstvo tisto, ki bo moralo prenašati posledice morebitnega krčenja določenih oblik financiranja EU.

1.5

EESO opozarja, da morata biti evropska civilna družba, pa tudi civilna družba v tretjih državah, bolje ozaveščeni in seznanjeni s posledicami nespoštovanja pravic intelektualne lastnine. Ponarejanje ni prizadelo zgolj sektorja luksuznih izdelkov. Negativno vpliva na različne sektorje, kot so avtomobilski sektor, sektor letalstva, sektorja zdravil in fitofarmacevtskih sredstev ter sektor higiene, pa tudi na potrošniške proizvode, kot so na primer igrače in električne naprave.

1.6

EESO je prepričan, da je podpis dvostranskih trgovinskih sporazumov z ustrezno tehnično pomočjo tretjim državam poleg mednarodnih sporazumov o zaščiti pravic intelektualne lastnine še vedno najboljši način za zaščito interesov različnih strani.

1.7

EESO zato podpira pobudo Komisije v zvezi s pravicami intelektualne lastnine na ravni EU glede sledenja denarju (angl. Follow the money), vendar dvomi v njeno učinkovitost, če ne upoštevamo tega, da je zgleden primer prostovoljne pobude najpomembnejših posrednikov v celotni vrednostni verigi spletnega gospodarstva.

1.8

EESO meni, da Komisiji ni uspelo poučiti in ozavestiti javnosti o tem, kako pomembno je uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zato bi morala v ta namen sprejeti nove ukrepe.

2.   Povzetek sporočila Komisije

2.1

Cilj tega sporočila je prilagoditev strategije Evropske komisije iz leta 2004, saj je v njem predlagana nova strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah. Komisija meni, da je v zadnjih desetih letih prišlo do velikih tehnoloških sprememb, močno pa so se spremenili tudi izzivi in tveganja, povezani z intelektualno lastnino evropskih podjetij, prav tako pa tudi odnos družbe do pravic intelektualne lastnine. V dokumentu so predlagane natančnejše in učinkovitejše rešitve za zaščito intelektualne lastnine v tretjih državah in za preprečevanje ponarejanja.

2.2   Ugotovitve so resne: poneverjanje intelektualne lastnine zavira rast.

2.2.1

Gospodarske panoge, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine, prispevajo približno 39 % BDP EU, kar je 4,7 bilijona EUR letno, in predstavljajo do 35 % neposrednih in posrednih delovnih mest.

2.2.2

Po nekaterih ocenah Komisije naj bi EU zaradi ponarejanja in piratstva izgubila skoraj 8 milijard EUR BDP na leto. Na svetovni ravni bi lahko izguba do leta 2015 dosegla 1,3 bilijona EUR.

2.2.3

Glede na to, da se je delež držav BRIK (1) v svetovni trgovini povečal z 8 % v letu 2000 na 18,2 % v letu 2010, in ob ocenah, da bodo države v razvoju do leta 2030 prispevale skoraj 60 % svetovnega BDP, obstaja nevarnost, da se bodo ponarejanje, piratstvo, kraja in druge oblike poneverbe intelektualne lastnine še razširili.

2.2.4

Svetovni splet je za številne panoge bistvenega pomena, saj naj bi spletno gospodarstvo od leta 2006 do leta 2011 po ocenah prispevalo k več kot 20-odstotni rasti BDP v državah G-8. Vendar pa razmah digitalnih tehnologij kot še nikoli prej ogroža pravice intelektualne lastnine, na podlagi česar je bilo ocenjeno, da naj bi leta 2008 2 % svetovne trgovine predstavljala trgovina s ponarejenim in piratskim blagom.

2.2.5

Kršitve pravic intelektualne lastnine ne vključujejo le digitalnega blaga, temveč tudi fizično blago, s katerim se čedalje več trguje na platformah elektronskega trgovanja.

2.3   Zato je treba vzpostaviti ustrezno „infrastrukturo“ za intelektualno lastnino.

2.3.1

Res je, da je Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS) prisilil tretje države v sprejetje številnih zakonodajnih reform. Toda pomanjkanje politične volje, nezadostna usposobljenost lokalnih uradnikov, predolgi sodni postopki in premalo stroge kazni, ki jih odredijo sodišča, ovirajo prizadevanja za izvajanje teh reform. Dejstvo, da svetovni splet – v nasprotju s pravom intelektualne lastnine – nima meja, otežuje oblikovanje dobro uravnoteženih politik, obenem pa se zastavlja vprašanje odgovornosti posrednikov, kot so na primer ponudniki spletnih storitev, kadar gostijo spletne strani, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, zlasti če imajo te strani sedež v tretjih državah, v katerih ni ustrezne zakonodaje in/ali pripravljenosti za ukrepanje.

2.3.2

EU je v zvezi s specifičnim vprašanjem dostopa do cenovno sprejemljivih, varnih in učinkovitih zdravil sprejela politike, namenjene spodbujanju trgovine z inovativnimi in generičnimi zdravili. Eden od njenih ciljev je preprečevanje trgovine s ponarejenimi in prenarejenimi zdravili, ki so lahko nevarna za bolnike.

2.3.3

Da bi te kršitve preprečili, je v sporočilu poudarjeno, da ima EU na voljo celo vrsto „orodij“, katerih učinkovitost je vse prepogosto odvisna od tega, ali so tretje države pripravljene spoštovati te pravice.

2.4   Boljše komuniciranje z deležniki

2.4.1

Treba je opozoriti, da sta spoštovanje temeljnih pravic in temeljne svoboščine na spletu razlog za zavrnitev predloga trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) v Evropi ter osnutkov zakonov o preprečevanju piratstva na spletu (angl. Stop Online Piracy Act – SOPA) in o zaščiti intelektualne lastnine (angl. Preventing Real Online Threats to Economic Creativity and Theft of Intellectual Property Act – PIPA) v ZDA. Iz teh neuspehov je razvidno, kako težko je uskladiti spoštovanje pravic intelektualne lastnine z javnim mnenjem. V nekaterih sektorjih javnega mnenja ponarejanja in piratstva tako ne obravnavajo kot kaznivi dejanji, oziroma se ne zavedajo gospodarskih posledic, povezanih s kršitvami pravic intelektualne lastnine.

Zato je treba bolje razložiti, kakšni so cilji EU in kakšne so posledice kršitev pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, ter pojasniti, kako si EU prizadeva za krepitev uveljavljanja teh pravic v tretjih državah, s čimer naj bi ustvarili okolje, ki bo naklonjeno zaščiti pravic izumiteljev.

2.5   Zagotavljanje boljših podatkov

2.5.1

Nekatere podatke, na primer o obsegu in posledicah kršitev pravic intelektualne lastnine, je še vedno težko pridobiti.

2.5.2

Ustanovitev Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine je zelo pomemben ukrep: zadolžen je za zbiranje podatkov o spoštovanju pravic intelektualne lastnine v državah, ki niso članice EU, na podlagi česar se določajo prednostne naloge in obveščajo deležniki.

2.6   Uskladitev evropske zakonodaje za večji vpliv v tretjih državah

Videti je, da usklajena zakonodaja EU na področju pravic intelektualne lastnine olajšuje pogajanja s tretjimi državami, saj zagotavlja jasno podlago za določitev pogajalskih izhodišč Evropske unije.

2.7   Spodbujanje sodelovanja v EU

Preučiti bi bilo treba možnosti za nadaljnje izboljšanje sodelovanja med Komisijo in državami članicami (na primer pri izmenjavi informacij), pri čemer je treba graditi na partnerstvu, ki je bilo na primer vzpostavljeno med Komisijo, državami članicami in podjetji pri izvajanju strategije dostopa do trga, s čimer bi dosegli večjo gospodarnost z viri.

2.8   Izboljšanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v tretjih državah

V ocenjevalni študiji iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je Komisija „dejavno prispevala k izvrševanju intelektualne lastnine na večstranski ravni na Svetu TRIPS pri STO, vendar so zaradi nasprotovanja tretjih držav koristi le omejene.“

2.9   Reševanje sporov in druga pravna sredstva

2.9.1

Postopki reševanja sporov STO se lahko uporabijo tudi za primere kršitev sporazuma TRIPS.

2.9.2

Za države, ki nenehno kršijo mednarodne obveznosti glede predpisov o intelektualni lastnini, lahko Komisija preuči omejitev udeležbe teh držav ali njihovega financiranja v posebnih programih tehnične pomoči, ki jih podpira Evropska unija.

2.9.3

Zaradi boljšega dialoga in razpoložljivosti znanja in izkušenj na terenu imajo številne države članice v ključnih državah v okviru svojih delegacij „atašeje za intelektualno lastnino“ (2). Cilj je zagotavljanje pomoči imetnikom pravic EU v tretjih državah.

2.10   Opredelitev ključnih geografskih področij

EU bo vsaki dve leti posodobila seznam prednostnih držav, ki kršijo pravice intelektualne lastnine.

3.   Najpomembnejše ugotovitve

3.1

V najnovejši študiji Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine in Evropskega patentnega urada so obravnavane gospodarske panoge v EU, ki uporabljajo pravice intelektualne lastnine. V študiji je ovrednoten njihov prispevek h gospodarskim rezultatom in trgovinskim izmenjavam na ravni EU, nato pa sledi analiza na ravni držav članic za obdobje 2008–2010.

3.2

V tem obdobju so gospodarske panoge, ki uporabljajo pravice intelektualne lastnine, prispevale največji delež trgovine EU s preostalim svetom ter so ustvarile trgovinski presežek. Proizvodi, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine, predstavljajo 88 % uvoza oziroma 90 % izvoza EU. Panoge, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine, dejansko pozitivno vplivajo na tržni položaj EU.

3.3

Te panoge glede na to študijo predstavljajo 26 % vseh delovnih mest v EU, kar je približno 56 milijonov neposrednih delovnih mest, skupaj z 20 milijoni posrednih delovnih mest. Skupno je torej vsako tretje delovno mesto v EU v panogah, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine.

3.4

Dobro bi bilo oceniti, kakšne so gospodarske in socialne posledice nespoštovanja lastninskih pravic v državah članicah EU in v tretjih državah, kar lahko utemeljimo z gospodarskimi in socialnimi težavami, ki jih trenutno doživlja Evropska unija.

3.5   Nekateri sektorji so še vedno zelo občutljivi; eden od njih je dostopnost zdravil.

3.5.1

EESO opozarja na poseben primer obveznih licenc v okviru mednarodne trgovine. Licence so v členu 31 sporazuma TRIPS opredeljene kot mehanizem, ki dovoljuje uporabo predmeta patenta brez dovoljenja imetnika pravice, na primer za varovanje javnega zdravja.

3.5.2

Imetnik pravice lahko na splošno sam izkorišča zavarovani izum oziroma za izkoriščanje pooblasti koga drugega. Vendar pa lahko nacionalni javni organi za izkoriščanje patenta brez privoljenja lastnika pooblastijo tudi tretjo osebo, kadar to upravičuje javni interes.

3.5.3

Ta določba se lahko uporablja tako v tretjih državah podpisnicah sporazuma TRIPS kot v državah članicah EU, kadar podjetja s sedežem v tretjih državah dajo na trg formule, ki lahko izboljšajo javno zdravje, po zelo visokih cenah.

4.   Ugotovitve EESO

4.1

EESO podpira sporočilo, katerega cilj sta boljša zaščita in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah.

4.2

EESO je zlasti zadovoljen, da je novi pristop v zvezi s tretjimi državami uravnotežen, saj ohranja evropsko pomoč, hkrati pa predvideva sankcije v primerih nespoštovanja pravic intelektualne lastnine.

4.3

EESO poudarja, da v nobenem primeru ne sme biti lokalno prebivalstvo tisto, ki bo moralo prenašati posledice morebitnega krčenja določenih oblik financiranja EU.

4.4

EESO pozdravlja potrditev Evropskega sveta, ki je na zasedanju marca 2014 ponovno opozoril, da je intelektualna lastnina ključno gonilo rasti in inovacij.

4.5

Zato EESO podpira Komisijo pri preprečevanju ponarejanja, kar velja za prednostno nalogo.

4.6

EESO opozarja, da niso prizadeti zgolj sektorji luksuznih izdelkov (oblačila, parfumi, usnjena galanterija itd.). Nevarno se širi ponarejanje mehanskih delov za avtomobilski sektor, pesticidov s pogosto zelo nevarno sestavo in običajnih potrošniških proizvodov za nego telesa, kar ima neposredne posledice za zdravje in varnost.

4.7

EESO opozarja, da je 90 % izvoza EU ustvarjenega v gospodarskih panogah, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine. Posledice ponarejanja za gospodarstvo in zaposlovanje še zdaleč niso zanemarljive.

4.8

EESO je seznanjen z novimi ukrepi za boj proti tem kršitvam mednarodnega trgovinskega prava.

4.9

EESO se strinja z načelom rednih in sistematičnih pregledov za identifikacijo navedenih podjetij ali držav, ki so odgovorne za takšno ravnanje.

4.10

EESO podpira sorazmerne ukrepe za kršitelje, za katere velja, da niso ravno naklonjeni spoštovanju pravil.

4.11

EESO se zato zavzema za politike, ki bodo osredotočene predvsem na kršitelje na t. i. komercialni ravni in jim bodo onemogočile, da se okoriščajo s prihodki od nezakonite trgovine, ki očitno krši pravice intelektualne lastnine in ima uničujoče posledice za rast, inovacije in zaposlovanje.

4.12

EESO si tako želi kar najbolj natančno opredelitev pojma „komercialni obseg“, da ne bi bile predvidene sankcije preveč omejene oziroma da ne bi prišlo do prevelike zamude pri rokih za izvajanje.

4.13

EESO poudarja, kako pomembno je dobro sodelovanje z državami članicami. Zlasti opozarja na prizadevanja držav članic glede zaščite in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v tretjih državah.

4.14

EESO meni, da Komisiji ni uspelo poučiti in ozavestiti javnosti o pravicah intelektualne lastnine, zato jo spodbuja, naj v ta namen sprejme nove ukrepe.

V Bruslju, 10. decembra 2014

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Henri MALOSSE


(1)  Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika.

(2)  Atašeje za intelektualno lastnino


Top