EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52014IE3718

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o evropskem filmu v digitalni dobi (mnenje na lastno pobudo)

OJ C 230, 14.7.2015, p. 47–51 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/47


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o evropskem filmu v digitalni dobi

(mnenje na lastno pobudo)

(2015/C 230/07)

Poročevalka:

Anna Maria DARMANIN

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 6. novembra 2014 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Evropski film v digitalni dobi.

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 11. novembra 2014.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 503. plenarnem zasedanju 10. in 11. decembra 2014 (seja dne 10. decembra) s 190 glasovi za, 9 glasovi proti in 1 vzdržanim glasom.

1.   Priporočila

1.1

EESO pozdravlja sporočilo Komisije „Evropski film v digitalni dobi – Povezovanje kulturne raznolikosti in konkurenčnosti“ (COM(2014) 272 final), ki pravilno predstavlja nekatere točke za razpravo in v razmislek o tem zelo pomembnem evropskem sektorju.

1.2

EESO poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med poslovno in tržno vrednostjo avdiovizualnega sektorja ter njegovim pomenom za Evropo z vidika kulturne dediščine. Teh dveh vidikov ni mogoče obravnavati ločeno.

1.3

Skrajni čas je za odprto razpravo o enem ali več inovativnih in novih poslovnih modelih za ta sektor, da se izkoristijo priložnosti, ki jih nudi digitalni svet. Zato Odbor spodbuja filmski sektor, Komisijo in tudi nacionalne vlade, naj bodo odprti za takšne poslovne modele ter pripravljeni o njih razpravljati in jih podpreti.

1.4

Preučiti je treba tudi področje financiranja. Treba si je prizadevati za konkurenčnost, a ne na račun kulturne razsežnosti filma v Evropi. Financiranje je v glavnem naloga držav članic. Kljub temu je treba odprto razpravljati o metodologijah za zagotavljanje optimizacije financiranja in razmisliti o alternativnih načinih financiranja. To vključuje javno financiranje za privabljanje zasebnega kapitala; bolj racionalno uporabo javnih sredstev; komplementarnost med financiranjem iz EU in držav članic; ter zasebno financiranje s strani novih akterjev, kot so ponudniki interneta in telekomunikacijska podjetja.

1.5

Tudi krepitev ustvarjalnega okolja bi morala biti ključna prednostna naloga v strategiji za ta sektor. Komisija bi morala v sporočilu obravnavati takšen pristop in vključiti naslednja področja: izobraževanje, delovne pogoje zaposlenih v filmskem sektorju, razvoj talentov, ustvarjalno izražanje, ustvarjanje dodane vrednosti ter evropsko filmsko pismenost in jezik.

1.6

EESO podpira zamisel, da mora biti občinstvo v središču razprav o avdiovizualnem sektorju, saj ni samo uporabnik, temveč pogosto tudi dejavnik, ki narekuje trende in s tem vodi razvoj.

1.7

EESO meni, da je treba več pozornosti nameniti zbiranju podatkov na evropski ravni, da se izboljša poznavanje sektorja.

1.8

EESO poudarja, da bi morala Komisija v sporočilu kot enega ključnih izzivov izpostaviti sedanje delovne pogoje v tem sektorju, tako za zaposlene, samozaposlene kot tudi MSP, saj se nekateri od njih na različne načine soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve, kar je deloma posledica posebnih značilnosti tega sektorja, a tudi posledica premalo konkurenčnosti tam, kjer se poskušajo doseči prihranki pri izplačilu honorarjev.

1.9

EESO meni, da je filmska pismenost pomemben vidik za to, da bo večje število Evropejcev začelo ceniti evropske filme in se zanimati zanje. Zato priporoča, da se filmska pismenost spodbuja na evropski in tudi nacionalni ravni.

1.10

Dostopnost je še eno od področij, kjer so po mnenju EESO potrebna večja prizadevanja, zaradi česar morajo biti raziskave in inovacije usmerjene v premagovanje ovir, kot so jezikovne ovire in invalidnost.

1.11

Evropska komisija predlaga ustanovitev evropskega filmskega foruma, ki mora vključiti in povezati vse zainteresirane strani in akterje v avdiovizualnem sektorju, da se obravnavajo ključni problemi, s katerimi se ta sektor sooča. EESO podpira ustanovitev tega dolgo pričakovanega posvetovalnega foruma in poudarja, da je ključno, da v njem enakovredno sodelujejo vse zainteresirane strani iz sektorja; to velja tudi za manjše skupine zainteresiranih strani, vključno s predstavniki potrošnikov in delavcev.

1.12

Forum mora biti osredotočen na ključne izzive in priložnosti digitalne dobe ter usmerjati politiko in strategijo v posebne ukrepe v sektorju.

1.13

EESO poleg tega poudarja, da digitalni svet (vključno z obeti na področju satelitskih komunikacij v skladu z načrtom EU za leto 2020), kljub temu da se hitro spreminja in se morda dojema kot izziv za ta sektor, filmski industriji nudi številne priložnosti.

2.   Kratka vsebina sporočila Komisije

2.1

Filmska industrija v Evropi, ki je eden od instrumentov naše kulturne raznolikosti, ima izjemen značaj in je zelo ustvarjalna. Je močan adut celotnega kulturnega izročila v Evropi, a vendar jo številni izzivi močno ogrožajo.

2.2

Komisija je v preteklosti objavila vrsto direktiv, povezanih s specifičnimi področji filmske industrije, kot je intelektualna lastnina. Obravnavano sporočilo pa je prvi novejši dokument, ki se osredotoča na celotno panogo.

2.3

Izpostavlja posebnosti evropskega filmskega sektorja, kot so:

evropsko filmsko občinstvo, pri čemer le malo evropskih filmov doseže kinodvorane ali televizije drugih držav,

spreminjajoči se potrošniški vzorci, pri čemer gledanje filmov ostaja enako, čeprav se sam medij spreminja. Manj ljudi namreč hodi v kino in več jih gleda filme na televiziji ali prek storitev video na zahtevo,

napačen pristop k doseganju svetovnega trga, na primer razdrobljeno financiranje in omejene možnosti za internacionalizacijo.

2.4

Namen Komisije je zato opredeliti in obravnavati te izzive, kar je osnova za razpravo. Obravnavana področja so:

financiranje,

poslovni model v tem sektorju,

več spodbud za ustvarjalni sektor in

dostopnost za občinstvo.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja pobudo Komisije, da opredeli osnovo za razpravo med vsemi zainteresiranimi stranmi in drugimi akterji v evropskem avdiovizualnem sektorju. Ta dialog je izjemno pomemben in že dolgo potreben, ne le zato, da se izkoristijo prednosti spreminjajočega se digitalnega sveta in porajajočih se tehnologij, temveč tudi zato, da se dodatno okrepi ta raznolik in kompleksen sektor.

3.2

EESO se strinja s Komisijo glede specifičnih izzivov, ki so izpostavljeni v sporočilu. Rad pa bi dodal še en izziv, ki ni bil omenjen, in sicer trenutno delovno okolje, s katerim se soočajo delavci, samozaposleni in podjetniki v tem sektorju.

3.3

Odbor se tudi strinja s področji, ki jih Komisija v sporočilu navaja za obravnavo. Tudi tukaj pa bi dodal naslednja nujna področja, o katerih je treba razpravljati in jih obravnavati:

izobraževalno okolje, ki ne sme biti omejeno le na učenje poslovnih spretnosti v okviru izobraževalnega sistema,

delovni pogoji in okolje,

povezava med gledališči in kinematografi,

obsežnejše zbiranje podatkov in prikaz najboljših praks,

notranji trg ter povezava med pravicami intelektualne lastnine in avtorskimi pravicami v tem sektorju.

3.4

EESO poleg tega poudarja, da digitalni svet, kljub temu da se hitro spreminja in se morda dojema kot izziv za ta sektor, filmski industriji nudi številne priložnosti. To vključuje možnosti satelitskega komuniciranja v skladu z načrti EU na področju satelitske infrastrukture za leto 2020 ter uporabo satelitov za bolj prožno, okolju prijazno in stroškovno učinkovito distribucijo filmov kinematografom.

4.   Posebne ugotovitve

Financiranje avdiovizualnega sektorja

4.1

EESO podpira zamisel, da javnih sredstev ni treba nujno povečati znotraj sektorja, temveč jih optimizirati, da bodo sektorju dala dodano vrednost. Za javno financiranje so pristojne države članice, finančna sredstva EU pa bi morala dodatno okrepiti učinkovitost lokalnih sredstev. Vendar bi bilo treba javno financiranje izkoristiti za privabljanje več zasebnih sredstev.

4.2

Model financiranja avdiovizualne industrije mora temeljiti na podpori za različne vrste proizvodov ter na mešanici neposrednih nepovratnih sredstev in financiranja z vzvodom, da se spodbudi vstop zasebnih vlagateljev na trg. Izkoriščanje javnega financiranja je ključno za zagotovitev bolj racionalne uporabe javnih sredstev in za osredotočenje na kulturno produkcijo.

4.3

EESO poudarja, da je ravnovesje med doseganjem konkurenčnosti in ustvarjalnim izražanjem občutljivo, zato javna sredstva ne smejo biti namenjena samo eni ali drugi plati, temveč morajo biti ustrezno uravnotežena.

4.4

Poleg vprašanj, ki jih Komisija odpira v zvezi z javnim financiranjem, EESO dodaja še naslednja:

4.4.1

Na nadnacionalni ravni je treba razmisliti o razvoju „evropske“ znamke filmov. Nacionalne oznake so pomembne in bi morale ostati osrednji del filmske špice, toda na svetovnem in tudi nacionalnem prizorišču je treba dodatno razviti evropsko znamko.

4.4.2

Sistemi jamstvenih skladov in davčne spodbude morajo biti glavna finančna orodja; jamstveni skladi – zlasti kadar so v skladu z baselskim sporazumom – spodbujajo posojila bank, medtem ko davčne spodbude spodbujajo kapitalske ali navidezne kapitalske naložbe. Ta finančna orodja morajo biti strukturirana tako, da so skladna z evropskimi instrumenti financiranja, zlasti s finančno pobudo Ustvarjalna Evropa, jamstvenimi skladi za MSP ter strukturnimi skladi EU.

4.4.3

Poleg programa Ustvarjalna Evropa bi bilo treba v sektorju uravnoteženo uporabljati tudi druge instrumente financiranja, kot sta Obzorje 2020 in Erasmus+.

4.5

Komisija v sporočilu omenja zasebne naložbe kot način za financiranje obravnavanega sektorja. EESO meni, da morajo novi akterji v digitalnem sektorju, kot so telekomunikacijska podjetja in ponudniki vsebin, prispevati k financiranju filmske industrije.

4.6

Samostojne pobude niso dovolj, temveč morajo vlade in EU za avdiovizualno industrijo oblikovati finančno infrastrukturo, ki bo usmerjena v izvajanje in spodbujanje večjega števila finančnih in nefinančnih storitev, vključno s storitvami za krepitev zmogljivosti, ki bodo namenjene celotni proizvodni verigi sektorja: razvoju, produkciji in distribuciji.

Inovativno poslovno okolje

4.7

EESO sodeluje v razpravi o pravicah intelektualne lastnine, enotnem digitalnem trgu in direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, vendar se zavzema tudi za preskušanje nekonvencionalnih poslovnih modelov, ki bodo smiselni v sedanjem tehnološkem preobratu digitalne dobe. Poleg tega poudarja, da je treba vse sedanje politike, ki zadevajo ta sektor, bolj racionalizirati.

4.8

Treba je razmišljati o novih poslovnih modelih in podpirati odločenost za sprejemanje drznih odločitev. Da pa bo to mogoče doseči, morajo biti vse zainteresirane strani odprto in celovito vključene v razprave o spremembah poslovnih modelov. Poleg tega bi moral razprave spodbujati sektor sam.

4.9

EESO je prepričan, da je ta vidik ključen za uspeh sektorja, zato poziva vse zainteresirane strani, naj bodo odprte za takšne nove poslovne modele, da bodo ne le izkoristile vse prednosti, ki jih nudi digitalna doba, temveč se bodo tudi prilagajale hitro spreminjajočim se potrošniškim vedenjskim vzorcem.

4.10

V mišljenju producentov in radiodifuzijskih hiš mora priti do kulturne spremembe: v prihodnosti bodo proizvodi, namenjeni kinematografom in televiziji, soobstajali s proizvodi kombiniranih medijev. Producenti in radiodifuzijske hiše morajo razviti različne poslovne modele glede na različno naravno proizvodov ter proračune in strategije distribucije prilagoditi naravi in tržnemu potencialu posebnih proizvodov. Vlade pa morajo ponovno razmisliti o modelu javnega financiranja in si prizadevati za bolj uravnoteženo kombinacijo pomoči.

4.11

Odbor svari pred golim prilagajanjem sedanjih poslovnih praks, ne da bi o njih razmislili s popolnoma inovativnega zornega kota. Na primer: zgolj večja prožnost faz medijskega predvajanja morda ne bo prinesla poslovnih rešitev, ki jih zahteva digitalna doba.

Krepitev ustvarjalnega okolja

4.12

EESO meni, da je sodelovanje med filmskimi šolami ključno za dodatno izboljšanje sektorja. Poleg tega poudarja, da bi moral biti tudi ta vidik sektorja, torej filmske šole, vključen v razprave zainteresiranih strani na evropski ravni.

4.13

Dodatno pozornost je treba posvetiti posebnim izzivom filmskih šol, saj mnoge od njih ob tako hitro spreminjajoči se tehnologiji za usposabljanje svojih študentov uporabljajo zastarelo tehnologijo. Zato se pogosto zgodi, da strokovnjaki za filmsko produkcijo niso pripravljeni na tehnološko okolje, s katerim se soočajo v samem sektorju.

Dostopnost in razvoj občinstva

4.14

EESO podpira zamisel, da mora biti tudi občinstvo med gonilnimi silami v sektorju. Zato je treba na evropski ravni zbrati ustrezne podatke, potrošniške organizacije pa vključiti v razprave zainteresiranih strani, na primer v evropski filmski forum.

Zbiranje in analiza podatkov

4.15

EESO meni, da je treba več pozornosti nameniti zbiranju podatkov na evropski ravni, da se izboljša poznavanje sektorja. Zbirati je treba ne le podatke o občinstvu, temveč tudi o uporabi finančnih sredstev na različnih ravneh, konkurenčnosti sektorja ter delovnem okolju in pogojih.

4.16

Odbor tudi priznava, da je treba poiskati vir podatkov na nacionalni ravni in ravni EU, ki bo vključeval tudi podatke, ki jih uporabljajo finančni posredniki za ocenjevanje in obvladovanje naložbenih tveganj.

Delovno okolje in delovni pogoji

4.17

EESO je prepričan, da bi morali biti delovni pogoji in delovno okolje v sektorju posebno področje, o katerem je treba razpravljati in se mu posvetiti. Trenutno je sektor tako raznolik, da temu področju zaradi pomanjkljivih podatkov o delovnih pogojih pogosto ni namenjena ustrezna pozornost.

4.18

Na žalost je v sektorju vse več negotovih zaposlitev, kar je deloma posledica posebnih značilnosti tega sektorja (produkcija je na primer opravljena v kratkem časovnem obdobju), a tudi posledica premalo konkurenčnosti tam, kjer se poskušajo doseči prihranki pri izplačilu honorarjev.

4.19

Zato EESO poziva Komisijo, naj ta izziv vključi v sporočilo in ga tudi obravnava v razpravah. Zastopniki delavcev v filmskem sektorju morajo biti vključeni v razprave zainteresiranih strani in v evropski filmski forum.

Evropski filmski forum

4.20

EESO podpira pobudo Komisije za ustanovitev evropskega filmskega foruma. Skrajni čas je, da se sektor poveže in razpravlja o vprašanjih, ki so pomembna za njegovo konkurenčnost v današnji digitalni dobi.

4.21

Pri tem je ključno, da v razpravi enakovredno sodelujejo vse zainteresirane strani iz sektorja. To velja tudi za manjše zainteresirane skupine, manj „močne“ ter tudi predstavnike potrošnikov in delavcev.

4.22

Čeprav digitalna doba sektor televizije ni prizadela tako močno kot filmsko industrijo, je pomembno, da se obravnava tudi navedeni sektor in da se o njem širše razpravlja, saj je pomemben del avdiovizualnega sektorja.

Spodbujanje evropske filmske pismenosti

4.23

EESO meni, da je filmska pismenost pomemben vidik za to, da bo večje število Evropejcev začelo ceniti evropske filme in se zanimati zanje. Zato priporoča, da se filmska pismenost spodbuja na evropski in tudi nacionalni ravni. To bi ne le koristilo samemu filmskemu sektorju, temveč bi poudarilo tudi kulturno raznolikost Evrope. Sedanji model filmske vzgoje v šolah morda ne deluje, zato EESO meni, da bi bilo treba ustvariti modele in kampanje, ki bi poudarile uspeh, lepoto in umetnost evropskega filmskega sektorja.

Dostopnost

4.24

Jezik velja za eno od ovir pri sprejemanju filmov pri evropskem in svetovnem občinstvu. Je sicer fizična ovira, a tudi del kulturne raznolikosti. Poleg tega so filmi dober pripomoček za učenje tujih jezikov. Kljub temu bi bilo treba po mnenju EESO sredstva Obzorja 2020 nameniti tudi inovativnemu pristopu k stroškovno učinkoviti sinhronizaciji z vodilnimi in prihodnjimi tehnologijami.

4.25

EESO poleg tega močno spodbuja avdiovizualni sektor k uporabi razpoložljivih instrumentov, da se tudi slabovidnim in/ali naglušnim osebam omogoči uživanje proizvodov sektorja. Raziskave bi morale biti usmerjene tudi v zagotavljanje bolj stroškovno učinkovitih orodij za dostop.

V Bruslju, 10. decembra 2014

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Henri MALOSSE


Top