EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52014IE0625

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o ženskah v znanosti (mnenje na lastno pobudo)

OJ C 12, 15.1.2015, p. 10–15 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 12/10


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o ženskah v znanosti

(mnenje na lastno pobudo)

(2015/C 012/02)

Poročevalka:

Indrė Vareikytė

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 22. januarja 2014 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Ženske v znanosti

(mnenje na lastno pobudo).

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 30. septembra 2014.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 502. plenarnem zasedanju 15. in 16. oktobra 2014 (seja z dne 15. oktobra) s 169 glasovi za, 1 glasom proti in 4 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Prihodnost Evropske unije je odvisna od raziskav in inovacij in Evropa potrebuje milijon dodatnih raziskovalcev, če želi biti leta 2020 še konkurenčna na svetovnih trgih. Raziskave lahko tudi ustvarijo 3,7 milijona delovnih mest in povečajo letni BDP EU za 795 milijard EUR do leta 2025, če bo dosežen cilj, da se do leta 2020 v raziskave in razvoj investirajo 3 % BDP EU (1).

1.2

Spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti za ženske in moške je zaveza EU na vseh področjih politike, tudi v raziskavah in inovacijah (R&I). Podatki, ki so na voljo na evropski ravni, kažejo zaskrbljujoče neravnovesje med ženskami in moškimi v evropskem raziskovalnem sektorju (2).

1.3

Uravnotežena zastopanost spolov je ključna za dobro delovanje raziskovalnega sistema. Države članice in EU kot celota morajo uporabiti ves človeški kapital, ki jim je na voljo, da bodo dosegle politične cilje na področju raziskav.

Priporočila Evropski komisiji:

1.4

Odbor Evropsko komisijo poziva, da državam članicam predloži priporočilo, ki bo vsebovalo skupne smernice o institucionalnih spremembah za spodbujanje enakosti spolov na univerzah in v raziskovalnih ustanovah, kot je bilo navedeno v sporočilu o evropskem raziskovalnem prostoru iz leta 2012.

1.5

Priporočilo naj spodbudi države članice, da bodo odpravile pravne in druge ovire pri zaposlovanju, ohranjanju in napredovanju raziskovalk, obravnavale neenakovredno zastopanost spolov v procesih odločanja ter okrepile vidik spolov v raziskovalnih programih.

1.6

Odbor tudi poziva Komisijo, naj še naprej razvija in izvaja programe ozaveščanja za privabljanje več deklet na področja STEM (znanost, tehnologija, inženiring in matematika) in več žensk med raziskovalce.

1.7

Treba je okrepiti sodelovanje med pristojnima generalnima direktoratoma Komisije (GD za izobraževanje in kulturo in GD za raziskave in inovacije).

1.8

Odbor poleg tega priporoča zbiranje in razširjanje podatkov v zvezi z raziskavami in inovacijami v okviru Eurostata, ki morajo biti razčlenjeni glede na spol.

Priporočila državam članicam:

1.9

Države članice bi si morale prizadevati za izboljšanje svojega pravnega in političnega okvira za enakost spolov v raziskavah na podlagi priporočil v sporočilu o evropskem raziskovalnem prostoru in programu Obzorje 2020.

1.10

Odbor poziva države članice, naj poskrbijo, da izdatki za raziskave in razvoj dosežejo 3 % BDP, kar je delež, določen v strategiji Evropa 2020.

1.11

V skladu s sporočilom o evropskem raziskovalnem prostoru bi morale države članice pobudam za institucionalne spremembe dati na voljo tudi evropske strukturne sklade in druge programe financiranja.

1.12

Ocenjevanje, akreditacijo in financiranje raziskovalnih ustanov in organizacij bi bilo treba pogojevati z njihovo uspešnostjo pri zagotavljanju enakosti spolov.

1.13

Države članice bi morale skupaj z javnimi/nacionalnimi raziskovalnimi ustanovami in socialnimi partnerji poiskati načine, kako zagotoviti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, s pripravo in izvajanjem družini prijaznih politik tako za raziskovalke kot tudi za raziskovalce.

1.14

Države članice bi morale podpirati in krepiti dialog med raziskovalnimi ustanovami, podjetji in z njimi povezanimi socialnimi partnerji.

Priporočila zainteresiranim stranem v raziskavah:

1.15

EESO poziva raziskovalne ustanove in univerze, da zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov v svojih vodstvenih, kadrovskih in drugih oddelkih.

1.16

Prizadevanje za enakost spolov mora postati sestavni del načrtovanja raziskovalnih ustanov in univerz ter njihovih oddelkov.

1.17

Odbor poziva k okrepitvi dialoga z založniki in uredniki znanstvenih publikacij, s ciljem odpraviti neenako obravnavo spolov ter povečati obseg prispevkov znanstvenic k znanstvenim publikacijam, uredniškim prispevkom, poročilom in znanstvenim člankom.

2.   Pregled trenutnega stanja  (3)

2.1

Evropski svet je leta 2005 določil cilj, da morajo ženske zasedati 25 % vodilnih delovnih mest v javnem raziskovalnem sektorju. Toda neenakovredna zastopanost spolov v procesih odločanja je vztrajna, saj je bilo leta 2010 le 15,5 % vodij ustanov in 10 % rektorjev v visokem šolstvu žensk.

2.2

Tudi horizontalna segregacija v različnih gospodarskih sektorjih in znanstvenih panogah še vedno obstaja. Delež raziskovalk je višji v visokem šolstvu in javnem sektorju kot v poslovnem sektorju. Delež žensk med rednimi profesorji (najvišja akademska stopnja) je povsod v EU največji v humanističnih in družbenih vedah (28,4 % oziroma 19,4 %), najnižji pa v strojništvu in tehnologiji (7,9 %).

2.3

Tudi akademsko kariero žensk še vedno zaznamuje občutna vertikalna segregacija. Leta 2010 je delež študentk (55 %) in diplomantk (59 %) presegel delež moških študentov, vendar je bil delež moških na doktorskem študiju in med osebami z doktoratom večji od deleža žensk (delež študentk je znašal 49 %, delež žensk z doktoratom pa 46 %). Poleg tega je bil delež žensk med osebjem najnižje akademske stopnje 44 %, med osebjem srednje akademske stopnje 37 %, med osebjem najvišje akademske stopnje pa samo 20 %. Premajhna zastopanost žensk je še izrazitejša v znanosti in strojništvu, kjer je delež žensk med osebjem najnižje akademske stopnje zgolj 33 %, med osebjem srednje stopnje 23 % in osebjem najvišje stopnje le 11 % (4).

2.4

Ustrezna uskladitev med poklicnim in zasebnim življenjem je še vedno ključni element za vzpostavitev enakosti spolov. To ni samo „stekleni strop“, ampak tudi „materinski zid“, ki ovira napredovanje raziskovalk, saj ženske še vedno opravljajo glavnino dela v negi in gospodinjstvu.

2.5

Druge pomembne ovire in omejitve zaposlovanja, ohranjanja in napredovanja žensk v evropskem znanstvenem sistemu so: pomanjkanje demokratičnosti in preglednosti v zaposlovanju in procesih napredovanja, neenaka obravnava spolov pri ocenjevanju uspešnosti, nepreglednost organov odločanja ter zagrizeni stereotipi o dekletih oziroma ženskah in znanosti. V evropskih raziskovalnih ustanovah je še vedno potrebna znatna posodobitev, ki bo dala prave strukturne pogoje za enake možnosti žensk in moških.

3.   Koristi enakosti spolov za raziskave in inovacije

3.1

Raziskave in inovacije (R&I) so ključna gonila evropske gospodarske rasti, zato Evropa potrebuje milijon dodatnih raziskovalcev, če želi ostati konkurenčna na svetovnih trgih. Raziskave in inovacije niso zgolj predpogoj, da EU postane družba znanja, temveč lahko tudi ustvarijo 3,7 milijona delovnih mest in povečajo letni BDP EU za 795 milijard EUR do leta 2025, če bo dosežen cilj, da se do leta 2020 v raziskave in razvoj investirajo 3 % BDP EU (5).

3.2

Enakost spolov je ključna za dobro delovanje raziskovalnega sistema. Države članice in EU kot celota morajo uporabiti ves razpoložljiv človeški kapital, in sicer tako v obliki talentov kot virov, da bodo dosegle politične cilje na področju raziskav. Izkoriščanje celotnega potenciala ženskih spretnosti, znanja in kvalifikacij bo prispevalo h krepitvi rasti, ustvarjanju delovnih mest in evropski konkurenčnosti, ki so ključna gonila uspešnega gospodarstva.

3.3

Da bodo visokokakovostne raziskave koristile družbi, bo treba razmisliti o vrsti različnih rešitev. Ta pogoj je najbolje izpolnjen, kadar so raziskovalni krogi raznoliki in znajo sodelovati med različnimi znanstvenimi disciplinami in znotraj njih. Raziskave in izobraževanje so sestavni del oblikovanja politik in javnega upravljanja ter prispevajo k bolj kritični, raznoliki in odprti javni razpravi (6).

3.4

Večje zaposlovanje žensk v sektorju raziskav lahko okrepi vire znanja, poveča kakovost ustvarjanja znanja ter izboljša trdnost in konkurenčnost tega sektorja. Študije dokazujejo, da so heterogene skupine raziskovalcev trdnejše in bolj inovativne kot homogene skupine (7) ter da je raznolikost znanja in socialnega kapitala v ekipah pomembna pri porajanju novih zamisli (8). Poleg tega „spolno osnovane inovacije“ v znanosti, medicini, inženiringu in okolju črpajo iz analize biološkega in družbenega spola kot vira za spodbujanje novih zamisli, novih storitev in novih tehnologij (9).

3.5

Primerjava indeksov enakosti spolov držav članic kaže, da države, ki se uvrščajo visoko na indeksu enakosti spolov, načeloma vlagajo večji delež svojega BDP v raziskave in razvoj ter dosegajo boljše rezultate na področju inovacij.

3.6

Vključitev analize spolov v vsebine raziskav in razvoja zagotavlja, da bodo raziskave in tudi današnje inovacije ustrezno upoštevale potrebe, vedenje in stališča tako žensk kot moških. Študije kažejo, da vključitev analiz biološkega in družbenega spola poveča tehtnost in kakovost raziskav in inovacij. Poleg tega zagotavlja dodano vrednost družbi in podjetjem, saj ustvari odzivnost raziskav na široko in raznoliko bazo uporabnikov ter bolj vključujoče inovacijske procese, kar dokazuje projekt „spolno osnovanih inovacij“ (10).

4.   Evropski politični ukrepi

4.1

Odbor Evropsko komisijo poziva, da državam članicam predloži priporočilo, ki bo vsebovalo skupne smernice o institucionalnih spremembah za spodbujanje enakosti spolov na univerzah in v raziskovalnih ustanovah, kot je bilo navedeno v sporočilu o evropskem raziskovalnem prostoru iz leta 2012. Priporočilo naj spodbudi države članice, da bodo odpravile pravne in druge ovire pri zaposlovanju, ohranjanju in napredovanju raziskovalk, obravnavale neenakovredno zastopanost spolov v procesih odločanja ter okrepile vidik spolov v raziskovalnih programih. Vsebovati bi moralo tudi izčrpen seznam najučinkovitejših primerov, ki obstajajo v državah, zajetih v evropski raziskovalni prostor.

4.2

Odbor tudi poziva Komisijo, naj še naprej razvija in izvaja programe ozaveščanja za privabljanje več deklet na področja STEM (znanost, tehnologija, inženiring in matematika) in več žensk med raziskovalce ter posebne programe za poklicno usmerjanje in pomoč. V ta namen je treba okrepiti sodelovanje med pristojnima generalnima direktoratoma Komisije (GD za izobraževanje in kulturo in GD za raziskave in inovacije). Tako sodelovanje bi spodbudilo skupna prizadevanja za doseganje boljših rezultatov na področju enakosti spolov, raziskav in izobraževanja kot celote.

4.3

Komisija mora zagotoviti enakopravno zastopanost spolov v programih EU za mobilnost v izobraževanju in raziskavah.

4.4

Odbor poleg tega priporoča zbiranje in razširjanje podatkov v zvezi z raziskavami in inovacijami v okviru Eurostata, ki morajo biti razčlenjeni glede na spol. S tem bodo zagotovljeni zanesljivejši in primerljivi kazalniki, bolj nemoteno zbiranje podatkov in procesi spremljanja, kar bi pripomoglo k razvoju strategije po letu 2015 za enakost med ženskami in moškimi.

5.   Nacionalni in institucionalni ukrepi

5.1

EESO poziva države članice, da svoje nacionalne politike o enakosti spolov na področju raziskav in inovacij uskladijo s sklepi, sprejetimi na ravni EU v zvezi z evropskim raziskovalnim prostorom in programom Obzorje 2020.

5.2

Odbor poziva države članice, naj poskrbijo, da izdatki za raziskave in razvoj dosežejo 3 % BDP, kar je delež, določen v strategiji Evropa 2020. Trenutni povprečni izdatki za raziskave in razvoj v EU-28 znašajo 2,07 % (11), kar zavira gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest ter raziskovalnim ustanovam preprečuje izkoriščanje celotnega potenciala talentov.

5.3

Države članice bi morale pripraviti in izvajati programe ozaveščanja, namenjene posebej privabljanju več deklet k področjem STEM in žensk k raziskavam, pri čemer je treba začeti s promocijo teh predmetov v šolah.

5.4

EESO meni, da bi bilo treba kot enega najučinkovitejših ukrepov za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v šolstvu in raziskavah ponuditi finančne spodbude izobraževalnim in raziskovalnim ustanovam, ki dosegajo dober napredek pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov. Države članice bi morale ocenjevanje, akreditacijo in financiranje raziskovalnih ustanov in organizacij pogojevati z njihovo uspešnostjo pri zagotavljanju enakosti spolov.

5.5

Za zagotovitev trdne podlage za nujno potrebne strukturne spremembe evropskih raziskovalnih ustanov in organizacij bi države članice in njihove ustanove morale pripraviti metodologijo za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti ukrepov za spodbujanje enakosti spolov.

5.6

Države članice bi morale skupaj s svojimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter socialnimi partnerji poiskati načine, kako zagotoviti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, s pripravo in izvajanjem družini prijaznih politik tako za raziskovalke kot tudi za raziskovalce, kot so otroško varstvo, delo na daljavo, skrajšani delovni čas itd.

5.7

EESO poziva raziskovalne ustanove, da zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov v svojih vodstvenih, kadrovskih in drugih oddelkih.

5.8

Prizadevanje za enakost spolov mora postati sestavni del načrtovanja raziskovalnih ustanov in univerz ter njihovih oddelkov. Na vseh ravneh je treba pripraviti akcijske načrte ter letna poročila o ciljih, ukrepih in rezultatih. Oddelki morajo biti aktivno vključeni v ta proces in prevzeti odgovornost, tako da sami odločajo o svojih ciljih in ukrepih. Načrtovanja se morajo udeležiti tudi ženske, da ne bi bili spregledani raziskovalke in njihova interesna področja.

5.9

Znanost in inovacije so izjemno koristne za podjetja. Države članice bi morale zato podpirati in krepiti dialog med raziskovalnimi ustanovami, podjetji in z njimi povezanimi socialnimi partnerji. Tak dialog bi lahko zagotovil več podjetniško usmerjenih raziskav, raziskovalnim ustanovam pa pomagal, da diverzificirajo svoja proračunska sredstva.

5.10

Odbor poziva k okrepitvi dialoga z založniki in uredniki znanstvenih publikacij, s ciljem odpraviti neenako obravnavo spolov ter povečati število prispevkov raziskovalk k znanstvenim publikacijam, uredniškim prispevkom, poročilom in znanstvenim člankom.

5.11

Zagotoviti bi bilo treba tudi dialog med znanstveniki različnih generacij in tako izboljšati sodelovanje na področju raziskav ter mladim raziskovalcem omogočiti neformalno učenje.

5.12

Vodstveno osebje močno vpliva na raziskovalno dejavnost in ima ključno vlogo pri razvoju kakovosti. Tako ženske kot moški morajo biti vključeni v usposabljanje za delo na visokih položajih. Vodstveno osebje je treba usposabljati na področjih, povezanih z enakostjo spolov v raziskavah, ki je samostojno strokovno področje.

5.13

Odbor podpira mednarodne in nacionalne nagrajevalne sisteme, kot so program UNESCO-L'Oréal For Women in Science  (12), Athena Swan  (13) in druge pobude, saj ne le spodbujajo ženske, da se vključujejo v znanstvene dejavnosti, in spodbujajo ustanove, da uvajajo strukturne spremembe, temveč postanejo tudi zelo učinkovito komunikacijsko orodje za spodbujanje enakosti spolov.

6.   Primeri kadrovske politike in organizacijskih ukrepov

6.1

Eden od ukrepov, ki se uporablja za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov, je zmerna pozitivna diskriminacija, kakor je določena v Pogodbi o delovanju EU in v okviru omejitev, ki jih vzpostavlja sodna praksa Sodišča Evropske unije. Tovrstna diskriminacija omogoča dajanje prednosti spolu, ki znotraj iste kategorije delovnih mest predstavlja manj kot 40-odstotni delež, če ima več kandidatov približno enake kvalifikacije.

6.2

Raziskovalne ustanove in univerze se poslužujejo dveh načinov za preprečevanje morebitne spolne pristranskosti pri zaposlovanju. Prvi način je, da se določijo smernice, v skladu s katerimi postopke imenovanja nadzira fakultetni odbor, varuh enakosti spolov ali drug pristojni organ. Drugi način je, da morajo fakultete pripravljati poročila o zaposlovanju, ki omogočajo pripravo spolno diferenciranih statističnih podatkov o kandidatih za delovno mesto, kandidatih v ožjem izboru in dejansko zaposlenih osebah. Treba se je zoperstaviti neformalnosti v praksah imenovanja na položaje, saj se pri tem pogosto daje prednost moškim. To vključuje „neformalna povabila“ k prijavi na izpraznjena delovna mesta in prilagajanje razpisov prostih delovnih mest, da bolje ustrezajo kvalifikacijam in izkušnjam moških.

6.3

Uvedli bi lahko prilagojene programe in ustanove za varstvo otrok. Te bi lahko uporabili v razpisih delovnih mest za pritegnitev kandidatov. Ponudba možnosti, da se po starševskem dopustu doda obdobje štipendiranja, je tudi učinkovit način za pritegnitev več kandidatov obeh spolov.

6.4

Več evropskih držav je uvedlo ločene zbirke podatkov znanstvenic in strokovnjakinj. Te zbirke podatkov so še posebej koristne, kadar se išče določena znanstvenica ali oseba z določenim znanjem oziroma spretnostmi za delo v raziskovalni ekipi ali institucionalnem organu, v katerih so ženske nezadostno zastopane.

6.5

Treba je spodbujati pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola, da se zagotovi spolno specifično ocenjevanje proračunov in porazdelitev sredstev. To pomeni vključevanje vidika spola v vse ravni proračunskega procesa, da se omogoči spremljanje in ocenjevanje enakosti ter po potrebi ciljno usmerjeno ukrepanje.

6.6

Lahko bi se oblikovali posebni nacionalni in/ali institucionalni skladi za nudenje finančne pomoči raziskovalkam v disciplinah z nizkim deležem žensk. Poleg tega bi lahko z različnimi programi spodbud nagrajevali ustanove in/ali oddelke, ki si aktivno prizadevajo za enakost spolov in dosegajo dobre rezultate.

6.7

Uravnotežena zastopanost spolov med zaposlenimi in v odborih se lahko izboljša, tako da se oddelki spodbujajo, naj vabijo znanstvenice iz tretjih držav kot gostujoče profesorice in članice odborov.

6.8

Delodajalci v oglasih za štipendije za raziskovalne sodelavce in podoktorske raziskovalne sodelavce, če je mogoče, ne bi smeli zahtevati visoke stopnje specializacije, saj bi tako pritegnili več kandidatov in preprečili prezgodnje izločevanje kandidatov.

6.9

V vseh odborih za imenovanja bi morale biti tudi ženske, spola v njih pa bi morala biti uravnoteženo zastopana. To bi lahko prispevalo k prijavljanju in zaposlovanju kandidatk.

6.10

Osveščenost o spolno specifičnih vprašanjih in razumevanje enakosti spolov bi bilo treba vključiti v usposabljanje za vodstveno osebje. Usposobljenost na področju enakosti spolov je lahko eno od meril pri imenovanju na vodstvene položaje in ocenjevanju vodstvenih delavcev (14).

6.11

Enakost spolov je treba nujno spremljati z ustreznimi kazalniki človeških virov in dodeljevanja finančnih virov. Pri temu namenjenem zbiranju podatkov je torej treba vedno poskrbeti za razvrščanje podatkov na podlagi spola.

6.12

Raziskovalne skupine stimulativno vplivajo na raziskovalno okolje. Študije dokazujejo, da imajo skupine ljudi z različnim ozadjem večje možnosti, da razvijejo širši raziskovalni vidik. Poleg tega študije kažejo, da ustanavljanje mešanih raziskovalnih skupin izboljša pogoje za ustvarjalnost in inovativnost ter poveča število objav publikacij (15).

6.13

Zagonski paketi (ki obsegajo sredstva za izvajanje projektov, nakup opreme in izplačilo plač raziskovalnim asistentom) lahko novo imenovanim ženskam pomagajo, da se uveljavijo kot raziskovalke. Izkušnje kažejo, da se ženske o raziskovalnih pogojih ne pogajajo enako dobro kot moški. Zagonski paketi bi lahko pri tem pomagali, zato je treba resno razmisliti o njih.

V Bruslju, 15. oktobra 2014

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Henri MALOSSE


(1)  P. Zagamé, L. Soete, (2010) The cost of a non-innovative Europe.

(2)  Pregled sedanjega stanja je v drugem delu dokumenta.

(3)  Vir statističnih podatkov v 2. delu: „She Figures 2012: Gender in Research and Innovation“, Evropska komisija, 2013.

(4)  V anglosaksonskem sistemu se akademske stopnje v ustanovah imenujejo A (najvišja), B (srednja) in C (najnižja).

(5)  P. Zagamé, L. Soete (2010) The cost of a non-innovative Europe.

(6)  Women in science, Norveška, 2010.

(7)  Campbell L.G., Mehtani S., Dozier M.E., Rinehart J. (2013) Gender-Heterogeneous Working Groups Produce Higher Quality Science.

(8)  http://www.genderinscience.org.uk/index.php/consensus-seminars/recommendations-report

(9)  Poročilo strokovne skupine „Innovation through gender“, Evropska komisija, 2013.

(10)  Poročilo strokovne skupine „Innovation through Gender“, Evropska komisija, 2013.

(11)  EUROSTAT, 2012.

(12)  http://www.loreal.com/Foundation/Article.aspx?topcode=Foundation_AccessibleScience_WomenExcellence

(13)  http://www.athenaswan.org.uk

(14)  IDAS – nacionalni razvojni program za vodstvene delavce, katerega cilj je povečati število žensk na visokih akademskih položajih na švedskih univerzah in v visokošolskih ustanovah.

(15)  „The Scientist“, 7. november 2005, in „Science“, št. 309, 2005.


Top