EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013IR8129

Mnenje Odbora regij – Izvrševanje proračuna EU

OJ C 271, 19.8.2014, p. 53–57 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

19.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 271/53


Mnenje Odbora regij – Izvrševanje proračuna EU

2014/C 271/10

Poročevalec

Adam STRUZIK (PL/EPP), maršal Mazovijskega vojvodstva

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

poudarja, da prvič pripravlja mnenje o izvrševanju proračuna EU, da bi predstavil stališča lokalnih in regionalnih oblasti glede sedanje finančne perspektive in za obdobje 2014–2020;

2.

obvešča, da je bila za večjo kakovost mnenja o izvrševanju proračuna izvedena anketa (1) med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki je naletela na zelo velik odziv, kar odraža zainteresiranost za to problematiko in kaže na pripravljenost za sodelovanje pri iskanju rešitev za probleme in prebuditev potenciala teritorialnega pristopa;

3.

opozarja, da je proračun EU zelo pomemben instrument za doseganje ciljev Evropske unije. Njegovo vlogo je treba posebej poudariti zdaj, v času krize javnih financ, ki se v številnih državah nadaljuje, in potrebe po podpiranju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ustvarjanja delovnih mest in spodbujanja skupnih evropskih vrednot;

4.

ugotavlja, da so sredstva proračuna EU namenjena doseganju ciljev Evropske unije, kot so določeni v Pogodbah in o katerih je bilo doseženo soglasje na najvišjih političnih ravneh (med Svetom, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo), hkrati pa je proračun nujen instrument podpore doseganju ciljev javnih politik, ki se izvajajo na ravni držav članic, in ukrepov, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti. V tem okviru meni, da bo večja usmerjenost v rezultate prispevala k boljšemu izboru ciljev in instrumentov, ki bodo upoštevali razlike med različnimi lokalnimi in regionalnimi skupnosti EU, kar bo okrepilo učinkovitost in uspešnost proračuna EU;

5.

ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti pri izvrševanju proračuna EU sodelujejo kot neposredni upravičenci in kot upravljavci evropskih sredstev, vendar je odgovornost za izvrševanje proračuna na lokalni in regionalni ravni deljena z državami članicami, Evropsko komisijo in drugimi evropskimi institucijami;

6.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila v skladu s pravnimi predpisi, ki se nanašajo na programsko obdobje 2014–2020, okrepljena vloga teritorialne razsežnosti pri izvrševanju evropskih politik, zato se bo vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri izvrševanju proračuna EU še povečala;

7.

v tem mnenju pozornost namenja skladom, ki imajo največji pomen za lokalne in regionalne oblasti, predvsem evropskim strukturnim in investicijskim skladom (skladi ESI): Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPM), vendar opozarja na pomen tudi drugih skladov, kot je Obzorje 2020, za doseganje razvojnih ciljev, zastavljenih na evropski, nacionalni ter regionalni in lokalni ravni;

Hitrost pri izvrševanju proračuna

8.

ugotavlja, da bi bilo ob upoštevanju sedanjega socialnoekonomskega položaja, poznega sprejetja pravnega okvira za sklade EU za obdobje 2007–2013 in dejstva, da je bilo veliko evropskih politik vzpostavljenih z namenom doseganja dolgoročnih strukturnih ciljev, ne pa spodbujanja kratkotrajnih učinkov na povpraševanje, treba hitrost izvrševanja proračuna EU ocenjevati kot zadovoljivo;

9.

s skrbjo ugotavlja, da kljub splošno zadovoljivi hitrosti izvrševanja proračuna EU med državami članicami in posameznimi skladi prihaja do znatnih razlik pri hitrosti izvrševanju proračuna;

10.

poudarja, da na razlike med državami pri hitrosti izvrševanja proračuna EU vpliva veliko dejavnikov in samo nekateri od njih so neposredno povezani s plačevanjem izdatkov na ravni lokalnih in regionalnih oblasti. Med dejavniki, ki vplivajo na hitrost izvrševanja proračuna EU, velja omeniti:

učinkovitost sistema upravljanja v posameznih državah članicah,

razlike med notranjimi predpisi posameznih skladov in stopnjami njihove zapletenosti,

kakovost nacionalnih pravnih okvirov,

dostopnost finančnih sredstev za sofinanciranje,

upravna zmogljivost,

učinkovitost sistemov usklajevanja, upravljanja na več ravneh in partnerstev;

11.

ugotavlja, da imajo po mnenju lokalnih in regionalnih oblasti največji vpliv na hitrost izvrševanja proračuna EU na evropski ravni države članice, na hitrost izvrševanja projektov, sofinanciranih iz proračuna EU, pa najbolj vpliva upravna zmogljivost lokalnih in regionalnih oblasti, zatem pa tudi dostopnost (javnih in nacionalnih) sredstev za sofinanciranje in stopnja zapletenosti predpisov za posamezne sklade;

12.

v tem okviru ugotavlja, da so pritožbe glede počasnega izvrševanja projektov, sofinanciranih iz proračuna EU, zaradi majhne upravne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti samo deloma utemeljene. Lokalne in regionalne oblasti se zavedajo, da njihova upravna zmogljivost pogosto ni zadostna, vendar na hitrost uporabe sredstev na lokalni in regionalni ravni vplivajo tudi vprašanja, ki so v pristojnosti držav članic in Evropske komisije;

13.

v zvezi s tem poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje in usklajevanje ukrepov z lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri pripravi operativnih programov in podrobnih rešitev glede izvrševanja, da bi zagotovili čim večjo hitrost in kakovost izvrševanja skladov EU, pa tudi zmanjšali obremenitve upravičencev;

14.

poziva Evropsko komisijo in države članice k okrepitvi dejavnosti na področju nove finančne perspektive, med drugim k izvrševanju informativno-izobraževalnih programov za lokalne in regionalne oblasti, katerih cilj sta večja hitrost in kakovost izvrševanja proračuna EU;

15.

opozarja, da hitrost izvrševanja proračuna lahko vpliva tudi na Komisijino podajanje primerov najboljše prakse za projekte, zlasti na tistih področjih, ki zahtevajo integrirani pristop, v katerega so vključeni številni skladi, programi in mnogi partnerji, tudi tisti, ki se izvajajo v okviru novih instrumentov, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

16.

opozarja tudi na druge možnosti povečanja hitrosti izvajanja projektov, ki jih na lokalni in regionalni ravni sofinancira EU:

večja pozornost naj se nameni poenostavitvi postopkov za upravičence,

države članice naj pravočasno izpolnijo predhodne pogoje, ki v večini primerov niso v pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti,

širša uporaba poenostavljenih stroškov,

uporaba najvišjih stopenj sofinanciranja EU,

poenostavljeni dostop do drugih nacionalnih in zasebnih finančnih instrumentov ter instrumentov EIB,

Komisija naj upošteva opustitev zahteve po vključitvi sofinanciranja projektov EU v izračun primanjkljaja v javnofinančnem sektorju;

17.

izraža prepričanje, da bodo novi predpisi, ki se nanašajo na sklade ESI, pozitivno vplivali na hitrost izvajanja projektov, ki so sofinancirani iz proračuna EU na ravni lokalni in regionalnih oblasti. Vendar pa na trenutni stopnji priprav izvrševanja perspektive 2014–2020 ni mogoče oceniti, na koliko in katerih področjih bo prišlo do hitrejšega izvrševanja;

18.

pozitivno ocenjuje dejstvo, da je Evropska komisija objavila Končni pregled stanja pri izvajanju programa poenostavitve za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; (2)

19.

poziva, naj se v naslednjem programskem obdobju (po letu 2020) izboljšata kakovost in učinkovitost dialoga med evropskimi institucijami in državami članicami, da se predložijo osnutki predpisov, izpeljejo pogajanja in zaključijo vse razprave o zakonodajnih predlogih dovolj zgodaj, da bo mogoče začeti izvajati proračun EU v začetku leta 2021;

20.

ugotavlja, da nima na voljo popolnih statističnih podatkov glede deleža lokalnih in regionalnih oblasti pri izvrševanju proračuna EU. V zvezi s tem poziva Evropsko komisijo in države članice k rednemu objavljanju podatkov glede tega vprašanja (tudi v letnih poročilih o izvrševanju in občasnih kohezijskih poročilih) ter k izvajanju rednih ocen o tej temi, ki bi morala biti predmet razprave, v kateri bi sodeloval Odbor regij;

Obseg napak in druga vprašanja, povezana z upravljanjem

21.

navaja, da sta po podatkih Evropske komisije in Evropskega računskega sodišča glavni področji napak naslednji:

neupravičenost izdatkov,

nespoštovanje pravil javnega naročanja;

22.

ugotavlja, da je stroške nadzora revizije odhodkov za kohezijo mogoče oceniti na okrog 860 milijonov EUR ali 0,2 % skupnega proračuna za ESRR, Kohezijski sklad in ESS; (3)

23.

pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče po letu 2009 ugotovilo, da je stopnja nepravilnosti v zvezi z izdatki za kohezijo, ki so nastali v programskem obdobju 2007–2013, očitno nižja od stopnje nepravilnosti, ugotovljene za obdobje 2000–2006; (4)

24.

ugotavlja, da obseg napak na teh področjih ne odseva zlorab pri uporabi sredstev (goljufij), marveč zmožnost skupin upravičencev, kot so lokalne in regionalne oblasti, za spoštovanje predpisov ter kakovost nacionalnih in evropskih sistemov usklajevanja, nadzora in sistemov upravljanja;

25.

v tem okviru ocenjuje, da je zmanjšanje števila napak na teh dveh področjih odvisno od sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, držav članic ter Evropske komisije in drugih evropskih institucij; zato poziva h krepitvi sodelovanja ne le pri izvajanju programov in projektov, ki jih sofinancira EU, marveč tudi pri pripravi pravnih predpisov in smernic; opozarja, da morajo službe Komisije oceno skladnosti nacionalnih sistemov z evropsko zakonodajo na področju izpolnjevanja pogojev in javnih naročil izvesti tudi pred začetkom izvajanja programov in projektov in ne samo med njihovim izvajanjem;

26.

poudarja, da se ob razkritju nepravilnosti izvede finančni popravek, kar vpliva ne le na hitrost uporabe sredstev iz skladov EU, marveč ima tudi negativne posledice za možnost doseganja pričakovanih rezultatov;

27.

izraža zadovoljstvo, da se bodo načela upravičenosti izdatkov v novem programskem obdobju uporabljala bolj prožno; pri tem je treba zlasti pozitivno oceniti predloge v okviru ESS, ki omogočajo širšo uporabo pavšalnih plačil in fiksnih stopenj namesto vračanja dejanskih stroškov. To naj bi imelo pozitiven vpliv na upravno obremenitev upravičencev, če bo Komisija pozorno spremljala razmere ter tako obotavljajoče se države članice spodbudila k uporabi predlaganih poenostavljenih mehanizmov;

28.

poziva, naj glede na to, da se poenostavljeni stroški ne uporabljajo za projekte, ki se izvajajo v okviru javnih naročil, Komisija prouči možnosti uvedbe podobnih poenostavitev za projekte, ki se financirajo iz drugih skladov, kot je ESS;

29.

ceni dosedanje korake v smeri prilagajanja predpisov, načel in postopkov za vse sklade ESI, vendar meni, da med lokalnimi in regionalnimi oblastmi vlada velika negotovost glede vpliva novih predpisov na lažje izvajanje ter povečanje možnosti usklajevanja med skladi ESI in drugimi notranjimi skladi, kot je OBZORJE 2020. To kaže na potrebo po tem, da Evropska komisija, Evropsko računsko sodišče in države članice sprejmejo ukrepe obveščanja in usposabljanja, vključno z usposabljanjem za spodbujanje uporabe poenostavljenih stroškovnih modelov; (5)

30.

poudarja, da naj bi na zmanjšanje obsega nepravilnosti pozitivno vplivala vzpostavitev skupnih temeljnih načel za vse evropske strukturne in investicijske sklade ter dovoljenje državam članicam, da pripravijo nacionalne predpise o upravičenosti izdatkov, ki bi temeljili na specifičnih lokalnih potrebah;

31.

predlaga, da se pri nadzoru sistemov več pozornosti nameni zagotovitvi usklajevanja nadzora, ki ga organizirajo različne upravne in revizorske institucije: nacionalne in regionalne institucije ter Komisija in Računsko sodišče. Opozarja, da mora nadzor opraviti svojo vlogo – izboljšanje kakovosti transakcij. V tem okviru opozarja, da se finančni popravki po mnenju lokalnih in regionalnih oblasti pogosto uporabljajo nesorazmerno, tako da so že nepravični;

32.

izraža zaskrbljenost, da revizijski organi zaradi pomanjkanja upravnih zmogljivosti in virov izvajanje revizije vedno pogosteje naročajo pri zunanjih zasebnih revizijskih podjetjih (48 %), kar pomeni zviševanje globalnih javnih stroškov revizij in izgubljanje nadzora nad načrtovanjem projektov;

Problemi glede likvidnosti in finančnega načrtovanja

33.

meni, da ima proračun EU vsako leto čedalje večje težave z zagotavljanjem stabilnega toka prihodkov od držav članic. To je posledica vedno večjega števila primerov neplačanih terjatev na koncu vsakega proračunskega leta;

34.

opozarja, da ta problem lahko znatno vpliva na dejavnosti lokalnih in regionalnih oblasti, saj se podaljšuje obdobje čakanja na povrnitev stroškov, kar je zlasti zaskrbljujoče za države, ki jih je kriza najbolj prizadela;

35.

meni, da so razlogi za rast neplačanih terjatev na ravni EU:

težave držav članic z natančnim načrtovanjem letnih izdatkov in zelo mehanično načrtovanje Evropske komisije v zvezi s sredstvi za plačila;

spori glede prispevkov posameznih držav članic za financiranje letnih izdatkov iz proračuna EU;

36.

izraža zaskrbljenost, da to lahko privede do položaja, ko se bo vsota neporavnanih obveznosti (RAL) povečevala. (6) Ta problem zlasti velja za kohezijsko politiko in razvoj podeželja. Ob domnevi, da države članice zaradi uporabe pravila o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti ne bodo utrpele večjih izgub dodeljenih sredstev, to potencialno lahko vodi v potrebo po znatnem povečanju proračuna EU v letih 2014 in 2015;

37.

meni, da podaljšanje načela o samodejnem prenehanju obveznosti do leta N+3 utegne povzročiti še večji obseg neporavnanih obveznosti, vendar tega ne gre jemati kot spodbudo Komisiji, naj še pogosteje poseže po prenehanju prevzetih obveznosti, ampak prej kot opozorilo na potrebo po izboljšanju kakovosti finančnega načrtovanja na vseh ravneh – lokalni, nacionalni in evropski;

38.

ugotavlja, da bi na izboljšanje kakovosti finančnega načrtovanja na ravni lokalnih in regionalnih oblasti pozitivno vplivali večja jasnost glede uporabe predplačil pri upravičencih (ki jih državam članicam daje na voljo Komisija) in uvedba 90-dnevnega roka za dodelitev plačila upravičencem v novih uredbah na področju kohezijske politike;

Usmerjenost v rezultate

39.

ugotavlja, da so rezultati, doseženi z izdatki iz skladov EU, vidnejši v lokalnem in regionalnem okviru kot na makroekonomski ravni. Vendar pa glede na nezadovoljivo kakovost analiz in posvečanje pozornosti hitrosti izdatkov namesto doseganju pričakovanih rezultatov zelo pogosto ni mogoče ustrezno prikazati učinka proračuna EU na razvoj Evrope, posameznih držav in regij;

40.

v tem okviru izraža zadovoljstvo, da bodo v okviru perspektive 2014–2020 vsi skladi EU, tudi ESI, bolj usmerjeni v rezultate. Po rezultatih ankete bo tako s tematsko in teritorialno usmerjenimi posegi mogoče povečati učinkovitost uporabe skladov EU, pa tudi doseganja ciljev EU;

41.

meni, da naj bi večjo usmerjenost v rezultate dosegli s pomočjo zagotavljanja logičnih povezav med opredeljenimi cilji, vrednostjo kazalnikov, okvirom izvrševanja ter sistemom spremljanja in ocenjevanja;

42.

vendar opozarja, da bo zasnova večje usmerjenosti v rezultate pravilno izkoriščena šele tedaj, ko bo proces opredeljevanja ciljev, kazalnikov in njihove vrednosti na ravni operativnih programov zares kakovosten in bo odražal ne le evropske, pač pa tudi specifične cilje s teritorialnimi različicami;

43.

glede na pomen pa tudi novost vprašanja o večji usmerjenosti v rezultate pri proračunu EU poziva Evropsko komisijo k izvajanju informativno-izobraževalnih programov na področju opredeljevanja ciljev, kazalnikov in njihovih vrednosti ter priprave okvirov izvrševanja; poudarja, da bi bilo treba še naprej izboljševati sisteme spremljanja in ocenjevanja v državah članicah ter pri tem upoštevati vlogo in potrebe lokalnih in regionalnih oblasti;

44.

meni, da bi kakovost izvedbe pogajanj o operativnih programih, ki jih Komisija in države članice morajo jemati kot proces vzajemnega učenja, imela velik pomen za uspeh koncepta večje usmerjenosti v rezultate;

45.

znova izraža pomislek, da rezerva za uspešnost, ki v okviru cilja o naložbah za znanje in delovna mesta znaša 6 % proračuna za kohezijo, enako pa tudi za razvoj podeželja, ni primerno orodje za uresničevanje teh zahtev;

Vključitev lokalnih in regionalnih oblasti v strateške razprave

46.

meni, da je večjo učinkovitost in uspešnost skladov EU mogoče doseči le ob aktivni udeležbi vseh zainteresiranih strani – zlasti tistih, ki so odgovorne za večino izdatkov in ki s tem tudi v največji meri prispevajo k doseganju ciljev evropskih politik;

47.

izjavlja, da v skladu z rezultati ankete želi aktivno sodelovati pri najpomembnejših razpravah na evropski ravni ter biti verodostojen partner držav članic in evropskih institucij v pripravi na izvrševanje proračuna EU. V ta namen OR želi bolj sodelovati pri dejavnostih drugih institucij EU ter pripravljati lastna mnenja (kakršno je pričujoče), analize in poročila o vprašanjih, ki so za državljane EU najpomembnejša.

V Bruslju, 26. junija 2014

Predsednik Odbora regij

Michel LEBRUN


(1)  Rezultati spletnega vprašalnika/posvetovanje o izvrševanju proračuna EU, Odbor regij; enota E2 – mreža za nadzor subsidiarnosti/platforma za spremljanje strategije Evropa 2020/konvencija županov/EZTS. Enota platforme za spremljanje strategije Evropa 2020.

(2)  COM(2014) 114, 3.3.2014.

(3)  Prav tam, str. 43 in 45.

(4)  Glej Martin Weber, Chrysoula Latopoulou in Jorge Guevara López: The Cost of Control‘ of Auditing Cohesion Expenditure, EStIF 1/2014, str. 39.

(5)  Glej letno poročilo Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2012, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2013.331.01.0001.01.ENG.

(6)  RAL: „reste à liquider“ (francoski izraz, ki se uporablja tudi v drugih jezikih) pomeni neporavnane obveznosti. Razlika med prevzetimi obveznostmi in z njimi povezanimi plačili predstavlja dodatne neporavnane obveznosti za določeno leto.


Top