EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013IR6183

Mnenje Odbora regij – Odpiranje izobraževanja

OJ C 126, 26.4.2014, p. 20–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 126/20


Mnenje Odbora regij – Odpiranje izobraževanja

2014/C 126/06

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

Uvod

1.

izraža zadovoljstvo s sporočilom Komisije Odpiranje izobraževanja in meni, da je skrajni čas za spodbuditev visokokakovostnih in inovativnih načinov učenja ter poučevanja z uporabo novih tehnologij in digitalnih vsebin. Splošni cilj ukrepov, ki jih Komisija predlaga v sporočilu, so boljši rezultati in večja učinkovitost, med drugim s krepitvijo motivacije in učinkovitejšimi učnimi procesi;

2.

ugotavlja, da se prednostne naloge iz sporočila nanašajo predvsem na:

odprta učna okolja z novimi pogoji in oblikami učenja in poučevanja kot priprava na digitaliziran svet ter učitelji, ki se nanje dobro spoznajo;

prosto dostopne učne vire (open educational resources – OER), tj. izboljšan dostop do znanja, gradiva za učenje in poučevanje ter druge podpore na internetu;

spodbujanje mrežnega povezovanja in skupnih prizadevanj različnih udeležencev in zainteresiranih skupin za opredelitev dejanske situacije ter spodbuditev in podporo elementov delujočega trga informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

3.

se strinja s Komisijo, da „odprte tehnologije omogočajo učenje vsem posameznikom kjer koli, kadar koli, s katero koli napravo, s pomočjo kogar koli“. Vendar poudarja, da je treba, če želimo to uresničiti, že v začetni fazi tesno vključiti lokalno in regionalno raven;

4.

se strinja z naslednjimi ugotovitvami Komisije:

okvirni pogoji za izobraževalne ustanove se morajo spremeniti, da se omogočijo z IKT podprte oblike učenja in odprta učna okolja, npr. pri izpitih in ocenjevanju;

izobraževanje učiteljev mora slediti najnovejšemu razvoju ter zajemati digitalno podprte metode poučevanja (digitalno pedagogiko);

računalniška pismenost je več kot zgolj tehnično ravnanje z računalnikom. Predvsem je to sposobnost ustvarjalne in kritične uporabe;

prosti dostop do visokokakovostnih učnih virov je bistvenega pomena, pri čemer je treba pojasniti vprašanja intelektualne lastnine;

strateška izgradnja širokopasovnih povezav je pri tem ključnega pomena;

5.

ugotavlja, da je spodbujanje prostega dostopa do učnih virov (PDUV) velik izziv. (1) Ustrezni ukrepi se že sprejemajo, vendar pa je treba skrbno preveriti, kako je to mogoče sistematično uresničiti tako, da bodo vključeni vsi in ne le tisti, ki spontano izrazijo interes;

6.

meni, da je naslednja obsežna naloga v tem, da morajo ponudniki izobraževanja, učitelji in učenci pridobiti digitalne spretnosti in da se na tej podlagi razvijejo načini učenja in poučevanja. Takšen razvoj je treba podpreti, ga spodbuditi in pospešiti. Danes že obstajajo moduli učenja, ki so pripravljeni tako, da učiteljem in ravnateljem pomagajo pri e-učenju;

7.

ne dvomi o tem, da bo razvoj že sam po sebi vodil k nastanku številnih novih tehničnih možnosti; te bodo uporabljali državljani, ki se bodo sami spontano in naglo prilagajali novostim; meni, da mora evropska, nacionalna, regionalna in lokalna raven poskrbeti za trajnostne in varne sisteme, ki bodo postali del celotnega sistema izobraževanja in prispevali k čim boljšim rezultatom pri posameznem izobraževanju. Vsi niso enako sposobni uporabljati novih tehničnih možnosti, zato bi bilo treba razmisliti o posebnih ukrepih, da se ne bi povečal prepad med posameznimi skupinami;

8.

meni, da morajo biti ta prizadevanja sistematična in strukturirana, da bodo koristila vsem, ne glede na dejavnike, kot so šola, vrsta šole, izobrazba, spol, starost, socialno okolje, etnična pripadnost ali kraj bivanja. Pri uporabi tehnologij je treba poleg tega spoštovati osebno integriteto in skupne vrednote. Uvajanje novih tehnologij za namene izobraževanja in razvoj inovativnih načinov poučevanja in učenja morata biti povezana z varstvom integritete posameznika in varstvom podatkov, ki jih uporabljajo učitelji;

9.

se strinja s Komisijo, da računalniška pismenost ni zgolj tehnična uporaba računalnika, temveč med drugim pomeni kritično in premišljeno ravnanje z informacijami ter odgovorno rabo interaktivnih medijev. To sposobnost krepi tudi interes posameznika, da sodeluje v različnih skupinah in omrežjih v kulturne, socialne in/ali poklicne namene;

10.

ugotavlja, da med glavne cilje pobude Komisije sodijo spodbuditev široke razprave o prostem dostopu do učnih virov v Evropi, razvoj novih inovativnih in učinkovitejših načinov poučevanja in učenja z uporabo novih tehnologij ter izkoristek tako nastalih novih možnosti za vzpostavitev in koriščenje stikov in mrež, povezanih z novimi načini poučevanja in učenja;

11.

podpira te cilje in meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri razširjanju in izvajanju različnih ukrepov za izgradnjo infrastrukture ter v razpravah in razmisleku o teh ukrepih. Zato je treba v ukrepe vključiti vse ravni upravljanja (evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno);

12.

opozarja, da vprašanja v zvezi s tem razvojem močno vplivajo na lokalne in regionalne oblasti, tako v njihovi vlogi družbenih akterjev kot tudi ponudnikov izobraževanja. Državljani morajo biti dobro izobraženi ter imeti ustrezne spretnosti in znanje za sodelovanje na trgu dela, življenje v družbi, nadaljevanje svojega razvoja in zagotavljanje socialne kohezije;

13.

meni, da pri uporabi novih tehnologij ne smejo biti v središču zgolj digitalne spretnosti in pristopi posameznih učiteljev, temveč celotno ozadje, v katerem učitelji delajo. Več pozornosti bi bilo treba nameniti ravni upravljanja, ki je odgovorna za šolstvo, saj lahko ta z učnimi načrti in smernicami spodbuja uporabo IT pri poučevanju;

Inovativni načini poučevanja in učenja

14.

ugotavlja, da Komisija v sporočilu opozarja na zaostanek EU v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami, zaradi česar EU tvega, da ne bo več mogla slediti razvoju. Zato je po mnenju Odbora več kot nujno natančneje preučiti, kako na primer ZDA ali nekaterim azijskim državam uspeva vlagati v strategije, ki temeljijo na IKT, in tako preoblikovati izobraževalne sisteme;

15.

se tako strinja s predlogom Komisije, da se z novima izobraževalnima programoma ERASMUS+ in Obzorje 2020 podprejo izobraževalne ustanove pri razvoju novih poslovnih in izobraževalnih modelov ter izvedejo ukrepi za testiranje inovativnih pedagoških pristopov, razvoj učnih načrtov in oceno znanja;

16.

meni, da je za uspeh novih inovativnih načinov poučevanja in učenja odločilnega pomena priprava meril za oceno rezultatov izobraževanja, ki bodo v skladu z novimi načini in pogoji poučevanja ter učenja. To temo je Komisija že obravnavala; (2)

17.

opozarja, da je izobraževanje – kot so pokazale znanstvene raziskave – zavedno ali nezavedno usmerjeno v vsebine, ki se bodo preverjale, torej v „poučevanje za test“. Če se bodo ohranile sedanje oblike testov in izpitov v posameznih državah, nove spretnosti ne bodo imele posebnega učinka. V mnogih preveč tradicionalnih izobraževalnih okoljih uporaba IKT orodij in pametnih telefonov velja za goljufijo;

18.

meni, da je treba pri novih načinih ocenjevanja rezultatov opustiti tradicionalne razmejitve glede na šolske predmete. Namesto tega je treba upoštevati cilje, zastavljene na podlagi zahtev za razvoj ključnih spretnosti;

19.

meni, da se mora razvoj odvrniti od običajnega sumaričnega ocenjevanja, ki se po možnosti izvaja z računalnikom, ter usmeriti v neprekinjeno ocenjevanje med celotnim učnim procesom, ki lahko pokaže dinamične spremembe in nenehno daje povratne informacije o napačno razumljenih stvareh ali napakah. Če učenci delujejo v digitalnem okolju, je mogoče razviti orodja, ki omogočajo stalno zbiranje teh informacij in učinkovite povratne informacije. Bolj strukturirano in preglednejše spremljanje pedagoškim delavcem omogoča, da lažje sledijo vsakemu posameznemu šolarju in po potrebi pravočasno ukrepajo, na kar v sporočilu opozarja tudi Komisija;

20.

meni, da je s tem povezan tudi predlog Komisije, da v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi in državami članicami razišče in testira okvire digitalnih spretnosti in orodja za samoocenjevanje za učence, učitelje in organizacije. Tudi tukaj se zdi Odboru regij pomembno, da se lokalne in regionalne oblasti – ki so dejansko dejavne na kraju samem – pravočasno pritegnejo k sodelovanju ter da so odločilno udeležene v procesih razvoja in sprememb;

21.

meni, da mora biti ena od pomembnih nalog Komisije v tem, da na različne načine podpira učenje preko državnih in jezikovnih meja in z uporabo novih tehnoloških rešitev ter ustvarjalnih in inovativnih oblik učenja. To bo v mnogih primerih spodbudilo in podprlo učenje tujih jezikov, vendar mora zajeti tudi družboslovne predmete, kulturo, estetiko in naravoslovje;

22.

meni, da med pomembne naloge držav članic in izobraževalnih ustanov sodi spodbujanje inovativnega okolja za poučevanje in učenje, med drugim s sredstvi strukturnih in investicijskih skladov EU. Hkrati je treba pogosto na nacionalni – ali ustrezni zakonodajni – ravni preveriti, katere zahteve pri šolskem pouku ovirajo učenje in posredovanje znanja v drugačnih oblikah od tradicionalnega učenja v razredu, kar pomeni, da bo morebiti potrebna reorganizacija izobraževalnih sistemov (in učnih načrtov), da se spodbudi uporaba sodobne tehnične opreme pri učenju, poučevanju, preverjanju znanja in ocenjevanju;

23.

poudarja, da si je treba z vidika regionalnega razvoja prizadevati za to, da digitalnega razkoraka pri dostopu do opreme IKT, ki se postopoma zmanjšuje, ne bo zamenjal podoben razkorak pri načinu uporabe te opreme. Zato so potrebni dodatni programi, zlasti na podeželju ali za prikrajšane skupine, da se prepreči „drugi digitalni razkorak“, oziroma se ga zmanjša, če že obstaja;

24.

opozarja, da v visokošolskem in univerzitetnem izobraževanju obstaja mnogo oblik učenja, ki temeljijo na IKT. Na tej stopnji študenti pogosto že razvijejo sposobnost samostojnega učenja ter iskanja in obdelave informacij. Danes je mogoče popolnoma brezplačno študirati na univerzah Stanford, MIT ali Harvard ter dobiti diplomo, ne da bi bilo treba upoštevati obsežna pravila glede upravičenosti do študija, izobrazbe ali meril za izbor. Pritok milijonov študentov bo korenito spremenil običajen model univerze;

25.

odpira po njegovem mnenju pomembno vprašanje, ali bodo nekatere zelo ugledne univerze – pogosto iz anglosaksonskega jezikovnega območja – čez 15 let prevladovale v visokošolskem izobraževanju in povzročile, da bodo mnoge nacionalne ali regionalne visoke šole veljale za manj privlačne, ali pa bo ta pojav le obrobnega pomena;

26.

predvideva, da bo vse ostrejša mednarodna konkurenca v različni meri vplivala na različne strokovne discipline. Predmeti ali študiji z močno nacionalno razsežnostjo, kot sta pravo ali pedagoški študij, katerih vsebine in učbeniki so pretežno prilagojeni posameznim državam, bodo verjetno pod manjšim vplivom kot pa študijske smeri, ki so po naravi mednarodne, na primer mnoga tehnična in naravoslovna področja, medicina in moderni jeziki;

27.

poudarja, da imajo mala in srednje velika podjetja vse pomembnejšo vlogo za rast v Evropi ter za rast na regionalni in lokalni ravni. Svetovna konkurenca in nove tehnične možnosti spreminjajo zahteve glede znanja in spretnosti;

28.

opozarja, da se morajo tako organizacije kot posamezniki vse pogosteje prilagajati: naučiti se morajo novih stvari in se učiti več, če želijo v prihodnosti slediti razvoju. Zato so podjetja in regije vse bolj zainteresirane za iskanje novih načinov za pokritje potreb po kvalifikacijah v prihodnje. Pri tem za največjo oviro velja pomanjkanje ustreznega znanja in spretnosti. Odbor regij meni, da je lahko razširitev prostega dostopa do izobraževanja, npr. do spletnih tečajev, pomemben način za odpravo takšnih ovir;

29.

meni, da so potrebna posebna prizadevanja za sistematično in obsežno podporo razvoja mlajših šolarjev. Raziskave kažejo, da se lahko otroci že zelo zgodaj naučijo ravnanja z elektronskimi bralniki. Zato je treba zbrati izkušnje o tem, kako pri pouku in posredovanju znanja s sodobno digitalno tehniko podpreti mlajše učence;

30.

meni, da mora biti glavni cilj spodbuditi razvoj pravih in med seboj povezanih spretnosti, na primer naučiti otroke samoiniciative, usmerjanja lastnega učnega procesa in samoocenjevanja. V zvezi s tem že obstajajo dobre pobude, vendar Odbor regij poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, ki bodo zagotovila koristi vsem šolarjem;

31.

ugotavlja, da se Evropa na splošno sooča z močnim odseljevanjem prebivalstva z že tako redko poseljenih območij, podeželja ter iz malih in srednje velikih mest v velika mesta. Po mnenju Odbora je treba podrobneje raziskati, kako z novimi tehnologijami posebej podpreti učenje, pridobivanje informacij, komunikacijo in vzpostavljanje mrež na redkeje poseljenih območjih, na katerih število učencev upada, šole se po možnosti zapirajo, šolarji pa morajo zaradi tega vsak dan prepotovati dolgo pot do šole. Nove tehnologije bodo težko nadomestile izobražene pedagoge v učilnici, vendar bi bilo treba razmisliti in seznanjati s tem, kako je mogoče z IKT in s pomočjo ustrezno opremljenih učiteljev ohranjati primerno in široko ponudbo izobraževanja na visoki ravni;

32.

opozarja tudi na pogoje za izobraževanje odraslih, ki ga je treba s tega vidika krepiti in nadalje razvijati. Po njegovem mnenju nove tehnologije in nove pedagoške metode prinašajo nove možnosti za prožnejše oblike učenja odraslih, tako da lahko ti kombinirajo študij na različnih izobraževalnih ravneh ter hitreje in neodvisno od kraja bivanja pridobijo spretnosti, ki jih potrebujejo na trgu dela;

33.

meni, da je to mogoče podpreti tako, da se na lokalni in/ali regionalni ravni ponudijo možnosti za pomoč posameznikom pri načrtovanju študija, odgovori na vprašanja o potrjevanju spretnosti in usmerjanje; poleg tega mora biti možno priznavanje spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja oz. v tujini, npr. s potrjevanjem. Pri tem je treba preveriti, ali je treba odpraviti morebitne ovire v nacionalnih zakonodajah ter posamezne akterje – npr. univerze – spodbuditi k sodelovanju oz. udeležbi;

34.

meni tudi, da je treba preučiti vprašanje, kako je mogoče priznavanje spretnosti, ki so bile pridobljene z digitalnimi tehnologijami ali preko spleta, dokumentirati v skladu z instrumenti, pripravljenimi na nacionalni in evropski ravni. Zato je izjemno pomembno oblikovanje resničnega evropskega območja spretnosti in kvalifikacij. Odbor poziva Evropsko komisijo, naj nemudoma predstavi konkreten predlog na tem področju;

35.

poudarja, da uspešno učenje z uporabo IKT zagotavlja pogoje za to, da bodo učenci bolje pripravljeni na izpolnjevanje današnjih in prihodnjih potreb delovnega trga. To vprašanje je na lokalni in regionalni ravni izredno pomembno;

36.

ugotavlja, da nove oblike učenja ustvarjajo tudi nove in različne profile usposobljenosti, ki pogosto ne ustrezajo običajnim modelom izobraževanja, spričeval in izpitov. To pomeni, da je treba v svetu dela razviti in spodbujati vnaprejšnje razumevanje tega dejstva. Lokalne in regionalne oblasti bi lahko aktivno podprle delodajalce in lokalne oziroma regionalne predstavnike poklicnega življenja pri teh zadevah;

Dostop do znanja: kako uporabiti prosto dostopno znanje?

37.

poudarja, da so brezplačni in kakovostni učni viri temelj uspešnega izobraževanja. Komisija v sporočilu poudarja pomen prostega dostopa do znanja, kar pomeni, da se to znanje posreduje z orodji, ki so vsem dostopna;

38.

tako kot Komisija poudarja, da pri tem ne gre zgolj za tradicionalno obliko učenja na daljavo, temveč za združevanje učnih virov z bolj običajnim učnim gradivom, kar omogoča kombinacijo učenja v živo in spletnega učenja. Med javnim posvetovanjem je bilo ugotovljeno, da se tovrstno izobraževanje še vedno organizira preveč neredno in sporadično;

39.

meni, da je eden od pogojev za to dostop učencev in učiteljev do nujno potrebne sodobne opreme ter da je dostop do širokopasovne povezave pomemben element za zagotovitev udeležbe vseh. Kot je bilo med drugim poudarjeno v poročilih OECD, je bolj kot računalnik pomemben dostop do interneta. (3) Razmere na tem področju se močno razlikujejo tako med državami članicami kot tudi znotraj posameznih držav;

40.

meni, da je treba podpreti regije, ki zaostajajo v razvoju, da bodo vsi učenci imeli enake pogoje za uporabo tehnologij. Pri tem je ključnega pomena strateška izgradnja širokopasovnih povezav. V manj razvitih regijah in območjih so mladi prikrajšani za nove možnosti za učenje in demokratično vzgojo, drugod pa so na voljo temelji, na katerih je mogoče graditi; (4)

41.

se popolnoma strinja s Komisijo, da bi bilo treba v vseh šolah in v idealnem primeru v vseh učilnicah zagotoviti širokopasovno povezavo in prosti dostop do podatkovnih baz, pri čemer naj se uporabijo sredstva strukturnih in investicijskih skladov. Odbor opozarja na ugotovitev iz prejšnjega mnenja, da lahko razširjena uporaba rešitev IKT v visokošolskem izobraževanju prispeva k povečanju števila študentov na redko poseljenih območjih, otokih, gorskih območjih in v najbolj oddaljenih regijah; (5)

42.

vendar poudarja, da ni dovolj zgolj uporabiti sodobno tehnologijo iz leta 2013, če je ne spremlja tudi sodobni pedagoški pristop iz leta 2013. V skladu s tradicionalnim razumevanjem izobraževanja velja, da se bo znanje povečevalo, če bo le na voljo več informacij. Odgovornost za znanje je tako prenesena na učence. Toda takšen pristop ni preveč učinkovit; razlikovati je treba med dostopom do informacij in njihovo pretvorbo v znanje, kar je vedno individualen proces;

43.

ugotavlja, da je ta proces pretvorbe močno odvisen od situacije posameznika, predznanja, interesa in motivacije. S tega vidika je treba obravnavati možnosti za digitalno pridobivanje spretnosti in temu prilagojene pedagoške ukrepe. Tako je mogoče z novimi tehnologijami ponuditi različne oblike učenja, prilagojene stilu učenja posameznika, vse stile učenja pa je mogoče z digitalnimi tehnologijami veliko bolje podpreti kot prej;

Odprta pravna vprašanja

44.

opozarja, da se računalništvo v oblaku vse bolj uporablja na različnih področjih, tudi pri neposrednem shranjevanju podatkov. Ponudniki podjetjem in organizacijam zagotavljajo določene zmogljivosti shranjevanja, do katerih ti dostopajo preko interneta. Že približno deset let obstaja več različnih vrst interneta. Kot temeljno načelo pri tem velja, da uporabnik ne sme opaziti razlike med datoteko, ki je shranjena na lokalnem strežniku, in datoteko na strežniku, ki je na tisoče kilometrov stran;

45.

kljub temu izraža pomisleke glede shranjevanja osebnih podatkov in podatkov učencev pri zasebnem ponudniku, ki se pogosto nahaja v drugem delu sveta. Eno od vprašanj je, ali je podjetje pripravljeno skleniti pogodbe o uporabi s številnimi lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi oblastmi v različnih državah. Odbor bi si pri tem želel bolj usklajenega pristopa Komisije;

46.

v zvezi s tem odpira tudi vprašanje, kdo ima pravice do gradiva, ki ga ustvarijo učenci in učitelji v okviru šolskega dela ali zunaj njega. Vse več jih – poleg gradiva, ki ga pripravijo drugi in ga je mogoče spremeniti – pripravlja lastne učne vire. Količina lastnoročno pripravljenega gradiva se povečuje iz več razlogov, med drugim zato, ker so naprave, ki to omogočajo, kot so računalniki ter video- in digitalne kamere, vse cenejši;

47.

ugotavlja, da so te naprave tudi vse enostavnejše za uporabo, uporabniki pa se nanje vse bolje spoznajo. Avtorji novega gradiva lahko na podlagi licenčnih postopkov izberejo, katere pravice želijo obdržati in katere odstopiti. To lahko vključuje pojasnitev pravic v zvezi z digitalnimi vsebinami, npr. spletnimi stranmi, učnimi viri, glasbo, filmi, fotografijami in blogi. Včasih so potrebne licence, ki so prilagojene ustreznim predpisom v več državah. Po mnenju Odbora bi morala Komisija prispevati k opredelitvi tehničnih rešitev in trdnih okvirnih pogojev na tem področju;

48.

poudarja, da je zlasti za lokalne in regionalne oblasti pomembno tudi vprašanje, kako dolgo morajo biti spričevala posameznika in podobni dokumenti javno dostopni;

49.

želi pri tem opozoriti na še eno vprašanje, namreč na vprašanje podatkovnega rudarjenja (data mining), tj. kako ukrepati, če podjetja obdelujejo podatke o učencih in učiteljih za namene prodaje drugim;

Sodelovanje na področju izobraževanja in mreže

50.

kot je že navedel, meni, da je sodelovanje med različnimi deli Evrope možno le, če bo prikrajšanim območjem namenjena posebna pozornost, da bodo lahko države članice in regije, ki v primerjavi s preostalo Evropo zaostajajo v razvoju, ob podpori iz strukturnih in investicijskih skladov vzpostavile lokalno strukturo IKT, sodelovale pri skupnih projektih z drugimi šolami v Evropi ter ponudile prosti dostop do učnih virov;

51.

opozarja, da večina ljudi osvoji več znanja, če ima možnost sodelovanja, razvoja novih zamisli, postavljanja vprašanj in kritičnega razmišljanja. Tovrstne spretnosti so na današnjem in prihodnjem trgu dela in v družbi vse bolj pomembne. Po mnenju Odbora bi bilo treba vzorce in strukture, ki se danes razvijajo v socialnih medijih, z računalniškimi in videoigricami ter preko vse večjega medsebojnega delovanja v medijski družbi vključiti v današnje učenje kot njegov sestavni del;

52.

poudarja, da prej omenjena študija OECD (6) prikazuje tudi najpogostejše dejavnosti IT: učitelji pripravljajo naloge za učence in brskajo po internetu za pripravo na lekcije in predstavitve. Digitalna komunikacija med učitelji in starši za oceno razvoja šolarja ali digitalnih učnih virov je bistveno redkejši pojav. Po mnenju Odbora to kaže na pomen razširitve in nadaljnjega razvoja pedagoških dejavnosti, ki vključujejo IKT, tudi z možnostmi za komuniciranje z drugimi šolami ter njihovimi učitelji in učenci;

Skupna prizadevanja

53.

meni, da je treba vzpostaviti skupno evropsko platformo, dostopno za različne zainteresirane strani, da se razvijejo merila in kazalniki za ocenjevanje napredka na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri različnih ponudnikih izobraževanja, v šolah in drugih učnih okoljih;

Posebna priporočila Odbora regij

54.

poudarja, da se potrebe po razvoju, na katere v sporočilu opozarja Komisija, tj. potrebe po spodbujanju visokokakovostnih in inovativnih načinov poučevanja in učenja z uporabo novih tehnologij in digitalnih vsebin, zelo in na različne načine nanašajo na lokalno in regionalno raven, tako na njeno vlogo organa kot ponudnika storitev ter pogosto ponudnika in uporabnika izobraževanja, ki ima interes in potrebe po dobro izobraženih delavcih ter dobro pripravljenih državljanih. Kljub temu sporočilo le malo omenja lokalno in regionalno raven;

55.

poziva k večjemu vključevanju in priznavanju lokalne in regionalne ravni v nadaljnjem delu; ta raven je lahko forum za razprave in ukrepe pri uporabi novih tehničnih rešitev za učenje z digitalnimi tehnologijami, razvoj inovativnih in ustrezno prilagojenih pedagoških pristopov, prosti dostop do učnih virov ter v podporo pri vzpostavljanju mrež in stikov za tovrstno učenje.

V Bruslju, 31. januarja 2014

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  UNESCO je leta 2012 podal naslednjo definicijo prosto dostopnih učnih virov (OER): prosto dostopni učni viri so „gradiva za poučevanje, učenje in raziskave, ki so v javni rabi ali objavljena z licenco intelektualne lastnine, ki dovoljuje prosto uporabo, adaptacijo in distribucijo“. Odprto izobraževanje (OI) je širši pojem, ki se nanaša na postopke in organizacije, katerih cilj je odprava ovir za dostop do izobraževanja. OER so del odprtega izobraževanja, ki ga je uporaba IKT močno spodbudila.

(2)  COM(2012) 669 final.

(3)  OECD (2012): Connected minds. Technolology and Today’s learners (Paris).

(4)  CdR 3597/2013 in CdR 2414/2012.

(5)  CdR 2392/2012.

(6)  OECD (2012): Connected minds. Technolology and Today’s learners (Paris).


Top