This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52009AE0620
Opinion of the European Economic and Social Committee on the Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on labelling of tyres with respect to fuel efficiency and other essential parameters
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre
UL C 228, 22.9.2009, pp. 81–83
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
22.9.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 228/81 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre
COM(2008) 779 konč. – 2008/0221 (COD)
2009/C 228/15
Svet Evropske unije je 17. decembra 2008 sklenil, da v skladu s členom 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:
„Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre“
Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena pa pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 12. marca 2009. Poročevalec je bil g. RANOCCHIARI.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 452. plenarnem zasedanju 25. marca 2009 s 130 glasovi za, nobenim glasom proti in 5 vzdržanimi glasovi.
1. Sklepi in priporočila
|
1.1 |
EESO soglaša z odločitvijo Evropske komisije, ki po predložitvi uredbe o splošni varnosti vozil (zdaj v postopku sprejemanja) predvideva sistem za homologacijo vrednosti, ki bodo v uredbi določene za tri bistvene parametre pnevmatik: porabo goriva, varnost in kotalni hrup. |
|
1.2 |
EESO pozitivno ocenjuje tudi to, da bi z označevanjem potrošnikom neposredno omogočili boljšo obveščenost. Tako bodo lahko bolj ozaveščeno kupovali nadomestne pnevmatike, ki bodo izdelane po sprejetju tega predloga. Te pnevmatike zajemajo 78 % evropskega trga. |
|
1.3 |
Glede pnevmatik, ki jih proizvajalci avtomobilov nameščajo na nova vozila, je pobuda po mnenju EESO odveč, saj veljavna zakonodaja proizvajalce že obvezuje, da morajo ustrezne podatke posredovati ob homologaciji vozila, zatem pa še v oglaševalski tehnični dokumentaciji in v navodilih za uporabo vozil. |
|
1.4 |
Glede načina, ki ga Komisija predlaga za obveščanje potrošnikov, torej samolepilne nalepke, ki se nalepi na pnevmatiko, EESO predlaga, naj se predvidi še druga možnost za primer (zelo verjetne) izgube ali poškodbe nalepke. |
|
1.5 |
Na koncu EESO izraža željo, da bi – enako kot za splošno varnost vozil – tudi v tem primeru na koncu sprejeli uredbo namesto direktive ter tako v vseh državah članicah zagotovili enotne roke in način nadzora. |
2. Uvod
|
2.1 |
Kot je znano, je cilj akcijskega načrta za energetsko učinkovitost, da bi do leta 2020 prihranili 20 % energije z več ukrepi, ki z zmanjšanjem energetske intenzivnosti prispevajo k zmanjšanju porabe in s tem onesnaževanja okolja. |
|
2.2 |
V tem okviru je posebna in stalna pozornost namenjena cestnemu prometu, ki povzroča dobrih 20 % emisij CO2. |
|
2.3 |
Poleg številnih ukrepov v zvezi z motornimi vozili, ki so že uveljavljeni ali pa v postopku sprejemanja, je evropski zakonodajalec sklenil ukrepati tudi na področju lastnosti pnevmatik, ki morajo zato, ker so edini stični element med vozilom in cestiščem, prispevati predvsem k varnosti avtomobilistov, pa tudi k zmanjševanju porabe goriva. |
|
2.4 |
V ta namen naj bi predlog Evropske komisije za uredbo o splošni varnosti vozil, ki je zdaj v razpravi v Evropskem parlamentu (1), med drugim določil nove, strožje parametre za homologacijo pnevmatik, tako glede porabe goriva kot varnosti in hrupa. |
|
2.5 |
Pri porabi energije velja opozoriti, da pnevmatike lahko vplivajo na porabo goriva v deležu, ki lahko dosega 20 %, in sicer zaradi kotalnega upora, torej zaradi izgube energije pri uporu ob gibanju, ki jo povzročata segrevanje in deformiranje koles med kotaljenjem. Dodati je treba tudi, da tako na kotalni upor kot tudi na hrup pnevmatik odločilno vplivajo razmere na cestišču, kar lahko v nekaterih primerih izniči tehnične izboljšave pnevmatik. |
3. Predlog Komisije
|
3.1 |
Ta predlog direktive ima za cilj zagotavljanje standardiziranih informacij uporabnikom, predvsem o porabi goriva, ki jo povzroča drugačen kotalni upor, a tudi o drugačnem oprijemu na mokri podlagi in kotalnem hrupu. To so trije izmed parametrov, ki jih obravnava že navedeni predlog direktive COM (2008) 316. |
|
3.2 |
Namen Komisije je, da bi se potrošnik lahko ne samo seznanil z minimalnimi zahtevami v zvezi s kotalnim uporom, temveč bi predvsem lahko izbiral pnevmatike s še manjšim kotalnim uporom, s čimer bi se zmanjšala poraba goriva. Pri avtomobilih bo namreč razlika med pnevmatikami z različnim kotalnim uporom lahko po zaslugi novih tehnologij znašala do 10 %. |
|
3.3 |
Navedeno je zlasti pomembno za trg nadomestnih delov, ki zajema 78 % celotnega trga. Proizvajalci avtomobilov namreč podatke o porabi pnevmatik, ki jih nameščajo na nova vozila (22 % trga), ustrezno objavljajo ob nakupu avtomobila in v navodilih za uporabo vozil. Nasprotno pa potrošniki na trgu nadomestnih delov nimajo na voljo informacij, na podlagi katerih bi lahko primerjali ceno pnevmatik in njihov vpliv na porabo goriva. |
|
3.4 |
Ker so poleg tega lastnosti pnevmatik odvisne druga od druge in si tudi nasprotujejo (kotalni upor v primerjavi z oprijemom na mokri podlagi, slednji pa v primerjavi s kotalnim hrupom), bo iz informacije lahko razvidna optimizacija, ki jo je možno doseči ob upoštevanju vseh treh glavnih parametrov. To bo potrošniku omogočilo ozaveščeno izbiro. |
|
3.5 |
Predlog Komisije torej predvideva „energetsko samolepilno nalepko“, ki bi jo nameščali na pnevmatike, z lestvico razvrščanja od razreda A do razreda G za kotalni upor in oprijem na mokri podlagi po zgledu že uvedenih lestvic za označevanje gospodinjskih aparatov z dodatkom navedbe hrupa, izraženega v decibelih. |
|
3.6 |
Predlog zaupa državam članicam sprejemanje predpisov, ki se bodo nanašali na označevanje, kot tudi določanje kazni za kršitve. |
4. Splošne ugotovitve
4.1 EESO podpira pobudo Komisije, s katero naj bi zagotovili bolj trajnosten model porabe, obenem pa potrošnikom boljšo obveščenost, ki bo omogočala bolj ozaveščen nakup nadomestnih pnevmatik, ne samo z vidika porabe, temveč tudi drugih parametrov, kot sta oprijem na mokri podlagi in hrup. Potrošnik bo torej zmožen presojati, ali je višja cena neke pnevmatike v primerjavi z drugimi upravičena zaradi koristi, ki jih ponujajo boljše lastnosti. Bolje obveščen potrošnik bo prispeval h krepitvi konkurence med proizvajalci, ki bodo prisiljeni izpopolnjevati svoje izdelke.
4.2 Dejansko se je prvotni predlog Evropske komisije omejeval na informacije o porabi goriva. Odločitev, da dodajo še ostala dva parametra, je izšla iz izidov javne obravnave te tematike. EESO končno odločitev sicer odobrava, vendar izraža bojazen, da bo ta odločitev otežkočila vodenje podatkov in ustrezni nadzor.
4.3 EESO je nekoliko negotov glede načina, predlaganega za obveščanje potrošnikov o ustreznih podatkih. S tem, da je predvidena zgolj samolepilna nalepka, namreč obstaja tveganje, da pričakovani rezultat ne bo vedno dosežen.
4.3.1 Kupec običajno nadomestnih pnevmatik ne vidi, dokler jih ne prinesejo iz skladišča trgovine in namestijo na vozilo. Poleg tega se lahko zgodi, da se nalepka v skladišču ali trgovini odlepi, izgubi ali po pomoti znova nalepi na drugo pnevmatiko. Še verjetnejša je možnost, da se nalepke izgubijo med prevozom ali skladiščenjem, zlasti če gre za pnevmatike s silikonskim premazom, ki otežkoča lepljenje. Izkušnje z nalepkami, ki jih proizvajalci že zdaj lepijo na pnevmatike, kažejo, da se zagotovo nezanemarljiv delež teh nalepk med prevozom in premikanjem pnevmatik izgubi ali močno poškoduje. Opozoriti velja, da pnevmatike niso embalirane posamič, seveda zaradi stroškov (2).
4.3.2 EESO meni, da je zato treba predvideti tudi alternativno rešitev za primer manjkajoče samolepilne nalepke. V takšnem primeru bi morali prodajalcu dovoliti, da skupaj z računom izda nalepko oz. dokument, ki bi natančno navajal podatke, predvidene za samolepilno nalepko in ki jih je tudi sicer dobil od proizvajalca.
4.4 Lepljenje nalepk na pnevmatike, nameščene na nova vozila, se zdi nepotreben strošek. Veljavna zakonodaja že določa, kako morajo proizvajalci avtomobilov po homologaciji vozila obveščati kupce o porabi in emisijah CO2. Podobno velja za oprijem na mokri podlagi in hrup: kot priznava tudi Komisija sama v poročilu, ki spremlja predlog, sta oba že urejena v okviru homologacije vozil.
Poleg tega so proizvajalci sami zainteresirani, da vedno uporabljajo pnevmatike „najnovejše generacije“, da zmanjšajo emisije CO2 s predvidenih 130 na 120 g/km, kar je dosegljivo s tehnologijami, ki ne zajemajo motorja, to pa vključuje tudi pnevmatike.
4.4.1 V tem primeru bi lahko od trgovca, ki je pogosto tudi prodajalec pnevmatik, zahtevali, naj kupcu vozila izroči dodaten dokument, v katerem bi bili navedeni z zakonom zahtevani parametri, ki jih izpolnjujejo pnevmatike, nameščene na vozilu, ki se prodaja. Kjer bi bilo mogoče, pa bi navajal tudi alternativno izbiro. Takšna pobuda bi tudi podpirala kampanje za obveščanje in ozaveščanje, ki jih bodo morale izvajati države članice.
4.5 EESO je seznanjen z zahtevo tega sektorja industrije (3), da se sedanji predlog direktive spremeni v predlog uredbe. Navedeni razlogi se zdijo sprejemljivi, saj bi uredba zagotovila roke in standarde za način nadzora, ki bi bili v vseh državah članicah enotni, kakor je predvideno za že navedeno uredbo o splošni varnosti vozil, na podlagi katere je nastal ta predlog.
4.5.1 EESO zato upa, da bo mogoče z razpravo med Komisijo, Parlamentom in Svetom doseči ustrezen sporazum, kot že v drugih primerih v zvezi s tako občutljivima temama, kakršna sta varnost in okolje.
4.5.2 Po mnenju EESO je temeljnega pomena, da države članice dobijo zanesljiva in enotna pravila za natančen nadzor izpolnjevanja zahtev za pnevmatike, ki je še zlasti pomemben na trgu, na katerega prihaja precej izdelkov izven EU.
5. Posebne ugotovitve
|
5.1 |
EESO ceni, da je Komisija s področja veljave predlaganih predpisov izključila obnovljene pnevmatike in terenske pnevmatike za profesionalno rabo, kar je EESO svetoval v svojem že navedenem mnenju o splošni varnosti vozil, seveda z izjemo predvidenih zahtev glede varnosti. |
|
5.2 |
Na koncu EESO v skladu s svojim mnenjem o splošni varnosti vozil priporoča naslednje:
|
V Bruslju, 25. marca 2009
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Mario SEPI
(1) COM(2008) 316 konč., o katerem je EESO že podal svoje mnenje na plenarnem zasedanju 14. januarja 2009 (glej mnenje EESO 37/2009).
(2) Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev pnevmatik in gume (European Tyre and Rubber Manufacturer Association, ETRMA) se med prevozom in premikanjem pnevmatik izgubi 10 do 15 % nalepk.
(3) Evropsko združenje proizvajalcev pnevmatik in gume (European Tyre and Rubber Manufacturer Association, ETRMA).