EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008XC0530(07)

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti

UL C 133, 30.5.2008, p. 1–402 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.5.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/1


POJASNJEVALNE OPOMBE KOMBINIRANE NOMENKLATURE EVROPSKIH SKUPNOSTI

(2008/C 133/01)

Pojasnjevalne opombe, sprejete v skladu s postopkom iz člena 9(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi  (1)

VSEBINA

Predgovor

A.

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature

C.

Splošna pravila, ki se nanašajo tako na uporabo nomenklature kot dajatev

Oddelek I

Žive živali; proizvodi živalskega izvora

1

Žive živali

2

Meso in užitni klavnični odpadki

3

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

4

Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

5

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Oddelek II

Rastlinski proizvodi

6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje

7

Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji

8

Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon in lubenic

9

Kava, pravi čaj, mate čaj in začimbe

10

Žita

11

Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten

12

Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma

13

Šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti

14

Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Oddelek III

Masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora

15

Masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora

Oddelek IV

Proizvodi živilske industrije; pijače, alkoholne tekočine in kis; tobak in tobačni nadomestki

16

Proizvodi iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

17

Sladkorji in sladkorni proizvodi

18

Kakav in kakavovi izdelki

19

Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki

20

Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov in drugih delov rastlin

21

Razna živila

22

Pijače, alkoholne tekočine in kis

23

Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali

24

Tobak in izdelani tobačni nadomestki

Oddelek V

Mineralni proizvodi

25

Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement

26

Rude, žlindre in pepeli

27

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski

Oddelek VI

Proizvodi kemične ali podobnih industrij

28

Anorganski kemični proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov in izotopov

29

Organski kemijski proizvodi

30

Farmacevtski izdelki

31

Gnojila

32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila

33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki

34

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje, „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre

35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi

36

Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati

37

Proizvodi za fotografske in kinematografske namene

38

Razni kemijski proizvodi

Oddelek VII

Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume

39

Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas

40

Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume

Oddelek VIII

Surove kože z dlako ali brez dlake, usnje, krzna in krzneni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz sviloprejkine niti)

41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje

42

Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev

43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki

Oddelek IX

Les in lesni izdelki; oglje; pluta in plutasti izdelki; izdelki iz slame, esparta ali iz drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

44

Les in lesni izdelki; lesno oglje

45

Pluta in plutasti izdelki

46

Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

Oddelek X

Celuloza, lesna ali iz drugih celuloznih materialov; papirni in kartonski odpadki in ostanki; papir in karton; papirni izdelki in kartonski izdelki

47

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papirni ali kartonski odpadki in ostanki

48

Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona

49

Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti

Oddelek XI

Tekstil in tekstilni izdelki

50

Svila

51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime

52

Bombaž

53

Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje

54

Sintetični ali umetni filamenti; trakovi in podobno iz sintetičnih ali umetnih tekstilnih materialov

55

Umetna ali sintetična rezana vlakna

56

Vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter proizvodi iz njih

57

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala

58

Specialne tkanine; taftirani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamanterija; vezenine

59

Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani; tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene

60

Pleteni in kvačkani materiali

61

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani

62

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani

63

Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe

Oddelek XII

Obutev, pokrivala, dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli; preparirano perje in izdelki iz perja; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

64

Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov

65

Pokrivala in njihovi deli

66

Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli

67

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

Oddelek XIII

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov; keramični izdelki; steklo in stekleni izdelki

68

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov

69

Keramični izdelki

70

Steklo in stekleni izdelki

Oddelek XIV

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami in izdelki iz njih; imitacije nakita; kovanci

71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami in izdelki iz njih; imitacije nakita; kovanci

Oddelek XV

Navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin

72

Železo in jeklo

73

Izdelki iz železa in jekla

74

Baker in bakreni izdelki

75

Nikelj in nikljevi izdelki

76

Aluminij in aluminijasti izdelki

77

Rezervirano za možnost bodoče uporabe v harmoniziranem sistemu

78

Svinec in svinčeni izdelki

81

Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki

82

Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin

83

Razni izdelki iz navadnih kovin

Oddelek XVI

Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode

84

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli

85

Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

Oddelek XVII

Vozila, zrakoplovi, plovila in spremljajoča transportna oprema

86

Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst

87

Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

88

Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli

89

Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije

Oddelek XVIII

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; ure; glasbila; njihovi deli in pribor

90

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor

91

Ure in njihovi deli

92

Glasbila; njihovi deli in pribor

Oddelek XIX

Orožje in strelivo; njuni deli in pribor

93

Orožje in strelivo; njuni deli in pribor

Oddelek XX

Razni izdelki

94

Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe

95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor

96

Razni izdelki

Oddelek XXI

Umetniški izdelki, zbirke in starine

97

Umetniški izdelki, zbirke in starine

PREDGOVOR

Z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2) je bila uvedena nomenklatura, ki je znana kot „kombinirana nomenklatura“ oziroma „KN“; temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (3), ki je znana kot „harmonizirani sistem“ oziroma „HS“.

HS je bil dopolnjen s pojasnjevalnimi opombami (POHS). Te opombe v angleškem in francoskem jeziku izdaja in posodablja:

SVETOVNA CARINSKA ORGANIZACIJA (WCO)

Svet za carinsko sodelovanje (CCC)

30, rue du Marché

B-1210 Brussels

Na podlagi druge alinee točke (a) člena 9(1) in člena 10 Uredbe (EGS) št. 2658/87 Komisija sprejme pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi (POKN), potem ko jih preuči Sekcija za tarifno in statistično nomenklaturo Odbora za carinski zakonik. Čeprav se lahko POKN sklicujejo na POHS, slednjih ne nadomeščajo, ampak jih je treba obravnavati kot dopolnilo in uporabljati v povezavi z njimi.

Ta inačica POKN zajema in po potrebi zamenjuje tiste, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, serija C, do 11. aprila 2008 (4). POKN, ki so bile objavljene v Uradnem listu, serija C, po tem datumu, ostajajo veljavne in bodo vključene v POKN ob reviziji.

Pri številkah in podštevilkah KN, ki se navajajo, so upoštevane tiste oznake kombinirane nomenklature za leto 2008, ki so bile določene v Uredbi Komisije (ES) št. 1214/2007 (5).

A. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature

Splošno pravilo 5(b)

Embalaža, ki se običajno uporablja za pakiranje pijač, marmelad, gorčic, začimb itd., se uvršča z blagom, ki je pakirano v njej, čeprav je nedvoumno razvidno, da se lahko uporabi večkrat.


C. Splošna pravila, ki se nanašajo tako na uporabo nomenklature kot dajatev

Splošno pravilo 3

1.

V členu 18(1) in (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (6), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 82/97 Evropskega parlamenta in Sveta (7), so vsi dnevi „delovni dnevi“, razen državnih praznikov objavljenih v službah Evropske komisije v Bruslju, sobote in nedelje.

2.

Kadar tečaj ni objavljen v Uradnem listu Evropske unjie na predzadnji dan v mesecu ali predzadnji dan pred petnajstim v mesecu, je tečaj, ki se nanaša na člen 18(1) gornje uredbe, ki se uporablja za pretvorbo eura v nacionalne valute, zadnji tečaj objavljen pred predzadnjim delovnim dnevom v mesecu ali pred petnajstim.

ODDELEK I

ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

POGLAVJE 1

ŽIVE ŽIVALI

0101

Živi konji, osli, mezge in mule

0101 90 11 in 0101 90 19

Konji

V ti tarifni podštevilki se uvrščajo divji konji, kot so npr. przewalski konj ali tarpan (mongolski konj). Vendar pa se zebre (Equus zebra, Equus Grevyi, Equus burchelli, Equus quagga itd.) uvrščajo v tarifno podštevilko 0106 19 90, čeprav tudi one pripadajo družini konj.

Križanci med kobilami in samci zeber se uvrščajo v tarifno podštevilko 0106 19 90.

0101 90 30

Osli

V to tarifno podštevilko se uvrščajo tako domače kot vse druge vrste oslov. Med slednje spadajo mongolski dižetaj, tibetski kiang, onager in hemion ali polosel (Equus hemionus).

Križanci med osli in zebrami (zebrass) se uvrščajo v tarifno podštevilko 0106 19 90.

0101 90 90

Mezge in mule

Ta tarifna podštevilka zajema živali opisane v zadnjem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 0101.

0102

Živo govedo

0102 90 05 do 0102 90 79

Domačih pasem

Te tarifne podštevilke zajemajo vse živali domačih vrst goveda (vključno bivole) iz rodu Bos in Bubalus, in sicer ne glede na namen njihove uporabe (kot živina, za vzrejo, za pitanje, za razplod, za zakol itd.). Vendar ne zajemajo čistokrvnih živali za razplod (tarifne podštevilke 0102 10 10 do 0102 10 90).

Te tarifne podštevilke zajemajo živali opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0102, prvi odstavek, (1), (2) in (7).

0102 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema vse vrste divjega goveda (vključno bivole). Ta tarifna podštevilka zajema živali opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0102, prvi odstavek, (3), (4), (5), (6), in moškatno govedo (Ovibos moschatus).

Jaki in bizoni imajo po 14 parov reber, medtem ko vse druge vrste goveda (vključno pravi bivoli) imajo le po 13 parov reber.

0103

Živi prašiči

0103 91 90

Drugi

Med žive prašiče divjih vrst spadajo:

1.

divji prašič (Sus scrofa);

2.

svinja bradavičarka (Phacochoerus aethiopicus), rečna svinja (Potamochoerus porcus) in črna gozdna svinja;

3.

babirusa (Babyroussa babyrussa);

4.

pekari (Dicotyles tajacu).

0103 92 90

Drugi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0103 91 90.

0104

Žive ovce in koze

0104 10 10 do 0104 10 80

Ovce

Te tarifne podštevilke zajemajo domače živali vrste ovac (Ovis aries), različne vrste muflonov, kot je npr. evropski muflon (Ovis musimon), kanadski muflon ali „debeloroga ovca“ (Ovis canadensis), azijski ali šapurski urial (Ovis orientalis), pamirski muflon argali (Ovis ammon), kot tudi aoudadska ali barbarska ovca (Ammotragus lervia), ki je poznana kot „grivasta ovca“, čeprav je bolj podobna kozi kot ovci.

0104 20 10 in 0104 20 90

Koze

Ti tarifni podštevilki zajemata domače živali vrste koz, kozoroge (Capra ibex) in bezoarske ali perzijske koze (Capra aegagrus ali Capra hircus).

Iz teh tarifnih podštevilk so izključene naslednje živali, ki se uvrščajo v tarifno podštevilko 0106 19 90: pižmar (Moshus moschiferus), afriški povodni ševrotan (Hyemoschus) in azijski ševrotan (Tragulus), ker ne spadajo v vrsto koz. Prav tako so iz teh tarifnih podštevilk izključene tako imenovane kozje antilope (himalajske koze, gamsi, itd).

0105

Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke

Ta tarifna številka zajema samo živo domačo perutnino, vrste navedene v poimenovanju tarifne številke (kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, vključno piščanci in kapuni), gojene bodisi za valjenje, zaradi mesa, zaradi perja ali za kateri koli drug namen (npr. za bivanje v ptičnicah, parkih ali jezerih).

Divja perutnina (npr. divji purani (Meleagris gallopavo)) se uvršča v tarifno podštevilko 0106 39 90, čeprav je vzrejena in zaklana na podoben način kot domača perutnina, navedena v tarifni podštevilki.

Golobi domačih vrst se uvrščajo v tarifno podštevilko 0106 39 10.

0106

Druge žive živali

0106 19 10

Domači kunci

Ta tarifna podštevilka zajema samo kunce domačih vrst, vzrejene bodisi zaradi njihovega mesa, krzna (npr. angorski kunec) bodisi za kateri koli drug namen.

0106 19 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema vse žive sesalce, razen domačih in divjih konj, oslov, mul in mezgov (tarifna številka 0101), goveda (tarifna številka 0102), prašičev (tarifna številka 0103), ovac in koz (tarifna številka 0104), primatov (tarifna podštevilka 0106 11 00), kitov, delfinov, pliskavic, morskih krav in dugongov (tarifna podštevilka 0106 12 00) in domačih kuncev (tarifna podštevilka 0106 19 10).

Primeri sesalcev, ki so zajeti v te tarifne podštevilke:

1.

divji kunci (Oryctolagus cuniculus) in zajci;

2.

jeleni, damjaki, srnjad, gamsi (Rupicapra rupicapra), navadni ali ameriški losi (Alces alces), volovske antilope (Taurotragus), kozje antilope (gorali (Naemorhedus), himalajske koze) in prave antilope;

3.

levi, tigri, medvedi, nosorogi, povodni konji, sloni, žirafe, okapiji, kenguruji, zebre itd.;

4.

kamele, dromedarji in druge živali iz družine kamel (lame, alpake, gvanake, vikunje);

5.

veverice, lisice, vizoni (ameriške kune zlatice), svizci, bobri, pižmovke, vidre, morski prašički;

6.

severni jeleni;

7.

psi in mačke.

0106 20 00

Plazilci (vključno kače in želve)

Ta tarifna podštevilka zajema vse plazilce, kuščarje in želve (kopenske, morske in sladkovodne).

0106 39 10

Golobi

Ta tarifna podštevilka zajema vse ptiče iz družine golobov, najsi bodo divji ali domači, pri čemer namen uporabe domačih golobov ni pomemben (dvoriščni golobi, okrasni golobi, golobi – pismonoše).

Med divje vrste golobov spadajo gozdni golob ali grivar (Columba palambus), golob duplar (Columba oenas), skalni golob (Columba livia), avstralski bronasti golob, divja grlica in grlica smejačica (Streptopelia turtur, Streptopelia ristoria).

Vendar pa so iz te tarifne podštevilke izključene nekatere vrste ptičev, ki so zelo blizu vrstam kur, kot so ogrličar (Coloenas nicobaria), dukula, kronasti golob in stepska kokoš. Ti ptiči se uvrščajo v tarifno podštevilko 0106 39 90.

0106 39 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema vse žive ptice, razen kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, rac, gosi, puranov in pegatk (tarifna številka 0105), ujed (tarifna podštevilka 0106 31 00), papig (tarifna podštevilka 0106 32 00), ter domačih in divjih golobov (tarifna podštevilka 0106 39 10).

Primeri ptic, ki so zajete v to tarifno podštevilko:

1.

siva gos (Anser anser), arktična divja gos (Branta bernicla), votlinska gos (Tadorna tadorna), mlakarica (Anas platyrhynchos), konopnica (Anas strepera), navadna žvižgavka(Anas penelope), dolgorepka (Anas acuta), raca žličarka (Anas clypeata), kreheljc, reglja (Anas quaderquedula, Anas crecca) in gaga;

2.

labodi in pavi;

3.

jerebice, fazani, prepelice, kljunači, močvirski kljunači, ruševci, gozdni jerebi, divji petelini, divje race, divje gosi, strnadi, kosi in škrjanci;

4.

ščinkavci, sinice, kanarčki, kolibriji, itd.

0106 90 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

vse druge vrste živih živali, razen rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev (poglavje 3) ter kultur mikroorganizmov (tarifna številka 3002);

2.

čebele (ne glede na to ali so v panjih ali ne);

3.

sviloprejke, metulji, hrošči in drugi insekti;

4.

žabe.

POGLAVJE 2

MESO IN UŽITNI KLAVNIČNI ODPADKI

Splošno

1.

Meso in odpadki, primerni za človeško prehrano, se uvrščajo v to poglavje tudi, če so pripravljeni za proizvodnjo hrane za živali.

2.

V smislu tega poglavja se pomen izrazov „meso“ in „odpadki“ uporablja, kot je opisano v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno.

3.

Navodila v primeru različnih stanj, v katerih utegnejo nastopati meso in odpadki iz tega poglavja (sveže, ohlajeno, zamrznjeno, nasoljeno ali v slanici, sušeno ali dimljeno), so podana v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno. Poudariti je treba, da se globoko zamrznjeno meso in delno ali popolnoma odmrznjeno meso uvrščata na enak način kot zamrznjeno meso. Prav tako izraz „zamrznjeno“ ne zajema samo mesa, ki je bilo zamrznjeno sveže, ampak tudi meso, ki je bilo sprva rahlo sušeno in nato zamrznjeno pod pogojem, da je njegova dejanska in trajna konzervacija odvisna od zamrzovanja.

4.

V pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju so podana tudi navodila glede razlikovanja med mesom in odpadki iz tega poglavja ter mesom in odpadki iz poglavja 16. To poglavje zajema surovo, zmleto ali drobno sesekljano, vendar ne nadalje pripravljeno meso in odpadke, zavito v plastične materiale (tudi v obliki klobas) izključno zaradi lažjega rokovanja in transporta.

5.

V smislu razlikovanja med kosi mesa s kostmi in kosi mesa brez njih, se hrustanec in kite ne štejejo za kosti.

Dodatna opomba 2 (C)

Za potrebe dodatne opombe 2 (C) k temu poglavju, ki se nanaša na dve različni tehniki rezov ter delov „podbradek“, „spodnja čeljust“ in „spodnja čeljust in podbradek skupaj“, je prikazano na skici v nadaljevanju:

 

Image

 

Image

Dodatna opomba 6 (a)

V smislu te dodatne opombe se sol ne šteje kot začimba.

Glej tudi dodatno opombo 7 k temu poglavju.


0201

Meso goveje, sveže ali ohlajeno

Ta tarifna številka zajema le sveže ali ohlajeno meso živali iz tarifne številke 0102.

Pri definiranju sprednje in zadnje četrti živali se uporabljajo naslednje ugotovitve:

(a)

kot vrat se šteje mišični del vratu s sedmimi vratnimi polvretenci;

(b)

kot pleča se šteje sprednja noga, ki obsega lopatico, nadlahtnico, koželjnico in podlahtnico skupaj s pripadajočo mišičnino;

(c)

kot nizki hrbet se štejejo file in ledja; križ lahko vključuje del potrebušine.

0201 10 00

Trupi in polovice

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju. Prvih osem ali devet hrbtnih vretenc je lahko na levi ali desni strani polovice trupa.

0201 20 20

„Kompenzirane četrti“

Izraz „kompenzirane četrti“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0201 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti

Izraza „nerazkosane sprednje četrti“ in „razkosane sprednje četrti“ sta opredeljena v točkah (d) in (e) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju. Iz te dodatne opombe je razvidno, da so iz te tarifne podštevilke izključeni npr.: sprednji deli polovice trupa, ki skupaj z vsemi pripadajočimi kostmi vključujejo manj kot štiri rebra, in jim manjkata vrat ali pleča, ali takšni, iz katerih je odstranjeno prvo vratno vretence t. i. „atlas“. Takšni deli trupov se uvrščajo v tarifno podštevilko 0201 20 90.

0201 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti

Izraza „nerazkosane zadnje četrti“ in „razkosane zadnje četrti“ sta opredeljena v točkah (f) in (g) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju. Iz te dodatne opombe je razvidno, da so iz te tarifne podštevilke izključeni zadnji deli polovice trupa, ki skupaj z vsemi pripadajočimi kostmi vključujejo manj kot tri rebra, ali pa so brez nizkega hrbta, vključno s filejem. Takšni deli se uvrščajo v tarifno podštevilko 0201 20 90. Vendar pa v tej tarifni podštevilki ostanejo uvrščene zadnje četrti brez ledvic ali ledvene maščobe, s potrebušino ali brez nje.

0201 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. pleča, stegno in nizki hrbet, s kostmi. Sem spadajo tudi sprednji in zadnji deli polovice trupa (s kostmi), ki ne ustrezajo opredelitvi „kompenzirane“ četrti, sprednje četrti ali zadnje četrti.

0201 30 00

Brez kosti

Ta tarifna podštevilka zajema vse kose govejega mesa, svežega ali ohlajenega, iz katerega so bile odstranjene vse kosti, npr. file in potrebušina brez kosti.

0202

Meso goveje, zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo zamrznjeno meso živali iz tarifne številke 0102.

0202 10 00

Trupi in polovice

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 10

„Kompenzirane četrti“

Izraz „kompenzirana četrt“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti

Izraza „nerazkosane sprednje četrti“ in „razkosane sprednje četrti“ sta opredeljena v točkah (d) in (e) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti

Izraza „nerazkosane zadnje četrti“ in „razkosane zadnje četrti“ sta opredeljena v točkah (f) in (g) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 90

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0201 20 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0202 30 50

Vrat, pleče, plečna bržola in prsi s spodnjim delom plečeta

Izrazi „vrat“, „plečna bržola“ in „prsa s spodnjim delom plečeta“ so opredeljeni v točki (h) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 30 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema vse zmrznjene kose govejega mesa, ki je popolnoma brez kosti. Izjema so zamrznjeni bloki, omenjeni v tarifni podštevilki 0202 30 10 in kosi iz tarifne podštevilke 0202 30 50.

0203

Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo meso živali iz tarifne številke 0103.

Prašičje meso, za katero avstralske oblasti potrjujejo, da gre za meso avstralskih divjih prašičev, se ne šteje za meso domačih prašičev.

0203 11 10 do 0203 19 90

Sveže ali ohlajeno

Te tarifne podštevilke zajemajo samo sveže ali ohlajeno meso živali iz tarifne številke 0103.

0203 11 10

Domačih prašičev

Izraz „trupi ali polovice“ je opredeljen v točki (a) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0203 12 11

Šunke in njihovi kosi

Izraz „šunke“ je opredeljen v točki (b) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zadnje krače s kostmi.

0203 12 19

Plečeta in njihovi kosi,

Izraz „plečeta“ je opredeljen v točki (d) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema rebra, imenovana tudi „rebrca“, in tudi prednje krače s kostmi.

0203 19 11

Prednji deli in njihovi kosi

Izraz „prednji del“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka ne zajema prednjih krač s kostmi, pa tudi rebra, imenovana tudi „rebrca“, ne (tarifna podštevilka 0203 12 19).

0203 19 13

Hrbet in njegovi kosi, s kostmi

Izraz „hrbet“ je opredeljen v točki (e) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zarebrnico.

0203 19 15

Prsi s potrebušino in njihovi kosi

Izraza „prsi s potrebušino“ in „kosi“ sta opredeljena v točki (f) dodatne opombe 2 (A) in v dodatni opombi 2 (B) k temu poglavju.

Kose ta tarifna podštevilka ne zajema, razen če imajo kožo in podkožno maščobo.

Ta tarifna podštevilka ne zajema reber brez kože in podkožne maščobe (tarifna podštevilka 0203 19 59).

0203 19 59

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema tudi rebra brez kože podkožne maščobe.

0203 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema samo meso živali iz tarifnih podštevilk 0103 91 90 ali 0103 92 90, še posebej meso divjih prašičev, razen celih trupov, polovic, nog, plečet, delov nog in delov plečet.

0203 21 10 do 0203 29 90

Zamrznjeno

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0203 11 10 do 0203 19 90 in k njihovim pododdelkom se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0204

Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso živali iz tarifne številke 0104 – bodisi domačih ali divjih, še posebej pa meso ovčjih vrst (domačih ali divjih ovac) kot tudi meso kozorogov.

0204 10 00

Trupi in polovice, jagnečji, sveži ali ohlajeni

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

Definicija jagnjetine je podana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifnima podštevilkama 0204 10 in 0204 30.

0204 21 00

Trupi in polovice

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 10

Skrajšane sprednje četrti

Izraz „skrajšane sprednje četrti“ je opredeljen v točkah (c) in (d) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 30

Zarebrnice in/ali fileji

Izraz „zarebrnice in/ali fileji“ je opredeljen v točkah (e) in (f) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 50

Noge

Izraz „noge“ je opredeljen v točkah (g) in (h) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 30 00

Trupi in polovice, jagnječji, zamrznjeni

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0204 10 00 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0204 41 00 do 0204 43 90

Drugo meso, ovčje, zamrznjeno

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0204 21 00, 0204 22 10, 0204 22 30 in 0204 22 50 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za tarifne podštevilke 0204 41 00, 0204 42 10, 0204 42 30 in 0204 42 50.

0204 50 11 do 0204 50 79

Meso, kozje

Izrazi „trupi“ in „polovice“ (tarifni podštevilki 0204 50 11 in 0204 50 51), „skrajšane sprednje četrti“ (tarifni podštevilki 0204 50 13 in 0204 50 53), „zarebrnice in/ali fileji“ (tarifni podštevilki 0204 50 15 in 0204 50 55), in „noge“ (tarifni podštevilki 0204 50 19 in 0204 50 59) so definirani v dodatni opombi 3 (A) k temu poglavju, v točkah (a) in (b), (c) in (d), (e) in (f) in (g) in (h).

0206

Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovac, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

Ta tarifna številka zajema užitne klavnične odpadke živali iz tarifnih številk 0101 do 0104. Iz te tarifne številke so izključeni užitni klavnični odpadki, namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, razen če ne ustrezajo pogojem, ki jih določijo pristojni organi.

Nadaljnja navodila so podana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0206.

0206 10 10 do 0206 10 98

Od goved, sveži ali ohlajeni

Te tarifne podštevilke zajemajo samo sveže ali ohlajene odpadke živali iz tarifne številke 0102.

0206 10 95

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone

Mišični in rebrni del sta mišična dela prepone.

0206 21 00 do 0206 29 99

Od goved, zamrznjeni

Te tarifne podštevilke zajemajo samo zamrznjene klavnične odpadke živali iz tarifne številke 0102.

0206 30 00

Od prašičev, sveži ali ohlajeni

Ta tarifna podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene klavnične odpadke živali iz tarifne številke 0103.

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0206 49 00, prvi odstavek, se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi nogice, repe, jetra, ledvice, srca, jezike, pljuča, užitno kožo, možgane in pečo.

0206 41 00 in 0206 49 00

Od prašičev, zamrznjeni

Ti tarifni podštevilki zajemata samo zamrznjene klavnične odpadke živali iz tarifne številke 0103.

0206 49 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema glave ali polovice glav z možgani, ličnicami ali jeziki ali brez njih, kot tudi dele glave (dodatna opomba 2 (C) k temu poglavju). Izraz „deli glav“ je opredeljen v tretjem odstavku navedene dodatne opombe.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi nogice, repe, ledvice, srca, jezike, pljuča, užitno kožo, možgane in pečo.

Ta tarifna podštevilka zajema užitne klavnične odpadke divjih prašičev.

0206 80 91

Konj, oslov, mul in mezgov

Ta tarifna podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene klavnične odpadke živali iz tarifne številke 0101.

0206 80 99

Ovac in koz

Ta tarifna podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene klavnične odpadke živali iz tarifne številke 0104.

0206 90 91

Konj, oslov, mul in mezgov

Ta tarifna podštevilka zajema samo zamrznjene klavnične odpadke živali iz tarifne številke 0101.

0206 90 99

Ovac in koz

Ta tarifna podštevilka zajema samo zamrznjene klavnične odpadke živali iz tarifne številke 0104.

0207

Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0207 11 10

Oskubljene in očiščene z glavami in nogami, znane kot „83 % piščanci“

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene kokoši in peteline z glavami in nogami, iz katerih je bilo odstranjeno črevesje, vendar pa imajo druge notranje dele (predvsem pljuča, jetra, želodec, srce in jajčnike).

0207 11 30

Oskubljene in očiščene brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % piščanci“

Ta tarifna podštevilka zajema piščance pripravljene za peko, npr. oskubljene piščance brez glav in nog, vendar z vratovi, popolnoma očiščene, ter imajo srca, jetra in želodčke ponovno položene v trupe.

0207 11 90

Oskubljene in očiščene brez glav, nog in vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „65 % piščanci“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema piščance pripravljene za peko, npr. oskubljene piščance brez glav in nog, ki so popolnoma očiščeni. Ta tarifna podštevilka zajema tudi kokoši in peteline, ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 11 10 in 0207 11 30, npr. neoskubljeni in neočiščeni piščanci z glavami in nogami.

0207 12 10 in 0207 12 90

Nerazrezane na kose, zamrznjene

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0207 11 30 in 0207 11 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0207 13 10

Brez kosti

Ta tarifna podštevilka zajema meso kokoši in petelinov brez kosti, ne glede na del telesa, iz katerega izhaja.

0207 13 20

Polovice ali četrtine

Izraz „polovice“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (b) k temu poglavju.

Izraz „četrtine“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (c) k temu poglavju. Ta tarifna podštevilka zajema zadnje četrtine, sestavljene iz krače (golenica in mečnica), noge (stegnenica), zadnjega dela hrbtišča ter škofije. Prav tako ta tarifna podštevilka zajema sprednjo četrt, ki je v glavnem sestavljena iz polovice prsi s pripadajočimi krili.

0207 13 30

Cela krila z ali brez vršičkov

Izraz „celo krilo, z ali brez vršičkov“, je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 13 40

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Glej dodatno opombo 4 (a) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema „hrbtišča z vratovi“, ki so sestavljena iz vratu, hrbtišča in eventuelno tudi škofije; hrbtišča; vratovi; škofije; vršički kril.

0207 13 50

Prsa in kosi prs

Izraz „prsa“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 13 60

Noge in kosi nog

Izraz „noga“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (f) k temu poglavju.

Rez, ki ločuje nogo od hrbta, mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na spodnji skici:

 

Image

0207 13 91

Jetra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 13 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema užitne klavnične odpadke, predvsem srca, grebene in goltance, razen jeter.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi stopala kokoši in petelinov.

0207 14 10 do 0207 14 99

Kosi in odapdki, zamrznjeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 13 10 do 0207 13 99 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 24 10

Oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene purane brez glav in nog, vendar z vratovi, popolnoma očiščene, ter imajo vrat, srce, jetra in želodec ponovno položene v trupe.

0207 24 90

Oskubljeni in očiščeni brez glav, nog ter vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znani kot „73 % purani“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene purane, pripravljene za peko, brez glav, vratov in nog in so popolnoma očiščeni. Zajema tudi purane, ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 24 10 in 0207 24 90.

0207 25 10 in 0207 25 90

Nerazrezani na kose, zamrznjeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0207 24 10 in 0207 24 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0207 26 10

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 26 20

Polovice ali četrtine

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0207 13 20 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 26 30

Cela krila z ali brez vršičkov

Izraz „cela krila z ali brez vršičkov“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 26 40

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 40 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 26 50

Prsa in kosi prs

Izraz „prsi“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 26 60

Krače in kosi krač

Izraz „krača“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

Rez, ki ločuje kračo od stegnenice, mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na spodnji skici:

 

Image

0207 26 70

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema kose, opisane v dodatni opombi 4 (a) in (h) k temu poglavju.

Rez, ki ločuje stegnenico (včasih komercialno znano kot bedro) ali celo nogo od hrbta, mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na skici v pojasnjevalni opombi k tarifni podštevilki 0207 13 60.

Rez, ki ločuje stegnenico od krače, mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na skici v pojasnjevalni opombi k tarifni podštevilki 0207 26 60.

0207 26 91

Jetra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 26 99

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 27 10 do 0207 27 99

Kosi in odpadki, zamrznjeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 26 10 do 0207 26 99 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 32 15

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene race, brez glav in nog, vendar z vratovi, popolnoma očiščene, ter imajo srca, jetra in želodčke ponovno položene v trupe.

0207 32 19

Oskubljene in očiščene brez glav, nog, ter brez vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene race, pripravljene za peko, brez glav, vratov in nog in so popolnoma očiščene. Zajema tudi race ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 32 11, 0207 32 15 in 0207 32 19.

0207 32 59

Oskubljene in očiščene brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene gosi brez glav in nog, popolnoma očiščene, ter imajo srca in želodčke ponovno položene v trupe. Zajema tudi oskubljene in očiščene gosi pripravljene za peko. Prav tako zajema tudi gosi, ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 32 51 in 0207 32 59 – npr. zaklane gosi, ki so bile izkrvavljene in oskubljene, vendar niso bile očiščene, in so brez glav in nog.

0207 33 11

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 32 15 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 33 19

Oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter brez vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 32 19 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 33 59

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 32 59 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 34 10 in 0207 34 90

Mastna jetra, sveža ali ohlajena

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 35 11 in 0207 35 15

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0207 35 21 do 0207 35 25

Polovice ali četrti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 20 se uporablja mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 35 31

Cela krila, z ali brez vršičkov

Izraz „cela krila, z ali brez vršičkov“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 35 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 40 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 35 51 in 0207 35 53

Prsa in kosi prs

Izraz „prsi“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 35 61 in 0207 35 63

Noge in kosi nog

Izraz „noge“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (f) k temu poglavju.

0207 35 71

Gosji ali račji paletoji

Izraz „gosji ali račji paletoji“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (ij) k temu poglavju.

0207 35 91

Jetra, razen mastnih jeter

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 35 99

Drugo

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 36 11 in 0207 36 15

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0207 36 21 do 0207 36 79

S kostmi

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 13 20 do 0207 13 60 in 0207 35 71 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 36 81 do 0207 36 89

Jetra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 36 90

Drugo

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0208

Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso in užitne klavnične odpadke živali, iz tarifne številke 0106.

0208 10 10

Domačih kuncev

Ta tarifna podštevilka zajema meso in užitne klavnične odpadke živali, iz tarifne podštevilke 0106 19 10.

0208 90 10

Domačih golobov

Ta tarifna podštevilka zajema meso in užitne klavnične odpadke domačih golobov (dvoriščnih, okrasnih in golobov pismonoš). Iz te tarifne podštevilke so izključeni meso in užitni klavnični odpadki golobov, ki so opisani v pojasnjevalnih opombah k tarifni podštevilki 0106 39 10 kot „divji“; le-ti se uvrščajo v tarifno podštevilko 0208 90 30.

0208 90 30

Divjačine, razen zajcev ali kuncev

Ta tarifna podštevilka zajema meso in užitne klavnične odpadke od:

1.

dlakaste divjadi: jeleni, damjaki, srnjad, gamsi ali kozorogi (Rupicapra rupicapra), losi, kozje antilope, antilope, gazele, medvedi in kenguruji;

2.

pernate divjadi: divji golobi, divje gosi, divje race, jerebice, fazani, kljunači (npr. močvirski kljunači), ruševci, vrtni strnadi in noji.

Meso in užitni klavnični odpadki predvsem lovnih živali (fazanov, damjakov, nojev itd.) ostanejo uvrščeni kot meso in užitni klavnični odpadki divjadi, tudi če so te živali vzrejene v ujetništvu.

Meso in užitnih klavničnih odpadkov severnih jelenov ta tarifna podštevilka ne zajema (tarifna podštevilka 0208 90 60). Vendar pa se meso in užitni klavnični odpadki nekaterih vrst severnega jelena (npr. karibuja) uvrščata v to tarifno podštevilko, če obstaja dokaz, da gre za meso in užitne klavnične odpadke živali, ki je živela v divjini in je bila ulovljena.

Ta tarifna podštevilka ne zajema mesa in užitnih klavničnih odpadkov divjih kuncev (Oryctolagus cuniculus) ali zajcev, ki se uvrščajo v tarifno podštevilko 0208 10 90.

0208 90 60

Severnih jelenov

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0208 90 30, tretji odstavek.

0209 00

Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa, in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

0209 00 11 in 0209 00 19

Podkožna prašičja maščoba

Izraz „podkožna prašičja maščoba“ je opredeljen v dodatni opombi 2 (D) k temu poglavju.

0209 00 30

Prašičja maščoba, razen tiste iz tarifne podštevilke 0209 00 11 ali 0209 00 19

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0209, druga točka.

0209 00 90

Perutninska maščoba

Glej pojasnjevalno opombo HS k tarifni številki 0209, tretja točka.

0210

Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov

Razen podkožne in druge maščobe iz tarifne številke 0209 00 zajema ta tarifna številka meso in užitne klavnične odpadke, ki so nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni od vseh živali iz tarifnih številk 0101 do 0106.

Glede izrazov „sušeni ali dimljeni“ in „nasoljeni, v slanici“ glej dodatni opombi 2 (E) in 7 k temu poglavju.

0210 11 11 do 0210 11 90

Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

Za opredelitev pojma „s kostmi“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0210 11.

0210 11 11 do 0210 11 39

Domačih prašičev

Izraza „šunke“ in „plečeta“ sta opredeljena v dodatni opombi 2 (A), (b) in (d) k temu poglavju.

0210 11 11 in 0210 11 19

Nasoljena ali v slanici

Ti tarifni podštevilki zajemata samo šunke, plečata in njihove kose s kostmi domačih prašičev, ki so bili predhodno globinsko suho nasoljeni ali namočeni v slanici. Lahko so bili nadalje tudi izpostavljeni rahlemu sušenju ali dimljenju, vendar ne v tolikšni meri, da bi jih bilo mogoče šteti za sušene ali dimljene v smislu tarifnih podštevilk 0210 11 31 in 0210 11 39 (kot je opredeljeno v dodatni opombi 2 (E) k temu poglavju).

0210 11 31 in 0210 11 39

Sušena ali dimljena

Ti tarifni podštevilki zajemata šunke, plečata in njihove kose s kostmi domačih prašičev, ki so bili konzervirani s sušenjem ali dimljenjem tudi, če so te metode konzerviranja kombinirane s predhodnim soljenjem ali namakanjem v slanici. Takšen primer so predvsem šunke, ki so bile nasoljene pred delno dehidracijo bodisi na svežem zraku (npr. parmski pršut ali bajonska šunka) bodisi v dimu (ardenska šunka).

Šunke, plečeta in njihovi kosi, ki so bili predhodno delno dehidrirani, nato pa konzervirani z zamrzovanjem ali globokim zamrzovanjem, se uvrščajo v tarifno podštevilko 0203 22 11 ali 0203 22 19.

0210 12 11 in 0210 12 19

Domačih prašičev

Izraza „prsi s potrebušino“ in „kosi“ sta opredeljena v točki (f) dodatne opombe 2 (A) in v dodatni opombi 2 (B) k temu poglavju.

0210 12 11

Nasoljene ali v slanici

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0210 11 11 in 0210 11 19 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0210 12 19

Sušene ali dimljene

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0210 11 31 in 0210 11 39 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0210 19 10

Prašičje polovice („bacon sides“) ali njihovi kosi („spencers“)

Izraza „prašičje polovice – bacon sides“ in „kosi prašiča – spencers“ sta opredeljena v točkah (g) in (h) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 20

Skrajšane polovice (tričetrtinske stranice) ali srednji deli („middles“)

Izraza „skrajšane polovice“ in „srednji del – middles“ sta opredeljena v točkah (ij) in (k) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 30

Prednji deli in njihovi kosi

Izraz „prednji del“ je opredeljenv točki (c) dodate opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 40

Hrbet in njegovi kosi

Izraz „hrbet“ je opredeljen v točki (e) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 60

Prednji deli in njihovi kosi

Izraz „prednji del“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 20 10 in 0210 20 90

Meso, goveje

Ti tarifni podštevilki zajemata samo meso živali iz tarifne številke 0102, ki je soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno. Goveja drobovina se uvršča v tarifno podštevilko 0210 99 51 ali 0210 99 59.

0210 99 10

Konjsko, nasoljeno, v slanici ali sušeno

Ta tarifna podštevilka zajema samo meso živali iz tarifnih podštevilk 0101 10 10, 0101 90 11 in 0101 90 19, ki je nasoljeno, v slanici ali sušeno. Dimljeno konjsko meso se uvršča v tarifno podštevilko 0210 99 39, konjski odpadki pa v tarifno podštevilko 0210 99 80.

0210 99 21 in 0210 99 29

Ovčje in kozje

Ti tarifni podštevilki zajemata samo meso živali iz tarifne številke 0104, ki je nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno. Odpadki teh živalskih vrst se uvrščajo v tarifno podštevilko 0210 99 60.

0210 99 31

Severnih jelenov

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0208 90 30, tretji odstavek.

0210 99 49

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema glave ali polovice glav domačih prašičev, z možgani, ličnicami ali jeziki ali brez njih, vključno njihove dele (glej dodatno opombo 2 (C) k temu poglavju). Deli glave so opredeljeni v tretjem odstavku zgoraj navedene dodatne opombe.

Za definicijo odpadkov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0206.

0210 99 90

Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov

Ta tarifna podštevilka zajema tudi pelete iz teh mok in zdrobov.

POGLAVJE 3

RIBE, RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI

Splošno

1.

Globoko zamrznjene ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji se uvrščajo na enak način kot zamrznjene ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji.

2.

Preprosto poparjenje (blanširanje), to je rahla toplotna obdelava brez pravega kuhanja, ne vpliva na uvrščanje. Blanširanje se pogosto uporablja pred zamrzovanjem, predvsem za tunino ter meso rakov in mehkužcev.

3.

Iz poglavja 3 so izključeni:

(a)

posušeni in nasoljeni ribji mehurji, primerni ali neprimerni za človeško prehrano (tarifna podštevilka 0511 91 10);

(b)

rahlo nasoljene, posušene ali dimljene ribe, ki so zaradi začasne konzervacije vložene v rastlinskem olju – proizvodi, znani kot „polkonzerva“ – (tarifna številka 1604);

(c)

ribe, samo vložene v olju ali kisu, nadalje pripravljene ali ne (tarifna številka 1604);

(d)

mehkužci, ki so bili izpostavljeni toplotni obdelavi, ki je zadoščala za koagulacijo njihovih beljakovin (tarifna številka 1605).

0301

Ribe, žive

0301 10 10 in 0301 10 90

Okrasne ribe

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0301 10.

0301 10 10

Sladkovodne ribe

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

Hemigrammus oceliffer;

2.

zlato ribico (Carassius auratus) in zlatega krapa;

3.

vrsto mehkužnic, vključno črno mehkužnico (Mollienisia latipina in velifera), zelene mečke in njene rdeče in albinske različice (Xiphophorus helleri), rdeče, zlate, črne in bele platije (Platypoecilus maculatus) ter križance med mečkami in platiji (Xiphophorus in Okatoiecukys), predvsem črne in berlinske mečke;

4.

siamske bojne ribice (Betta splendes), rajske ribice (Macropodus opercularis ali viridi-auratus), nitkarje in pritlikave nitkarje (Trichogaster trichopterus in Colisa lalia in fasciata);

5.

ribe vrste Pterophyllum scalare in eimckei.

0301 10 90

Morske ribe

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

Chaetodontidae;

2.

Labridae;

3.

Scaridae (papagajevke in scarichthys).

0302

Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304

0302 11 10 do 0302 11 80

Postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster)

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

morske postrvi (Salmo trutta trutta);

2.

potočne postrvi (Salmo trutta fario);

3.

jezerske postrvi (Salmo trutta lacustris);

4.

šarenke ali ameriška postrv (Oncorhynchus mykiss);

5.

kratkovrate postrvi (Oncorhynchus clarki);

6.

zlate postrvi (Oncorhynchus aguabonita);

7.

postrv gila (Oncorhynchus gilae);

8.

postrvi vrste Oncorhynchus apache;

9.

postrvi vrste Oncorhynchus chrysogaster.

0302 12 00

Pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha, Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus rhodurus), atlantski lososi (Salmo salar) in donavski lososi (Hucho hucho)

Poleg atlantskega in donavskega lososa ta tarifna podštevilka zajema naslednje vrste pacifiškega lososa:

1.

rdeči losos ali „sockeye salmon“, ali aljaški rdeči losos (Oncorhynchus nerka);

2.

rožnati losos ali grbavi losos (Oncorhynchus gorbuscha);

3.

prijazni ali pasji ali „chum salmon“ (Oncorhynchus keta);

4.

kraljevi losos ali losos „chinook salmon“ ali kalifornijski losos ali „spring salmon“ (Oncorhynchus tschawytscha);

5.

srebrni losos ali „coho salmon“ (Oncorhynchus kisutch);

6.

japonski losos ali „japanese cherry salmon“ (Oncorhynchus masou);

7.

losos vrste Oncorhynchus rhodurus.

0302 19 00

Drugi

Med drugimi sladkovodnimi salmonidami, ki so zajete v tej tarifni podštevilki, so:

1.

ozimice (Coregonus clupeaformis, Coregonus fera, Coregonus albula, Coregonus lavaretus);

2.

nosate ozimice (Coregonus oxyrhynchus);

3.

jezerske zlatovčice (Salvelinus alpinus), ameriške potočne zlatovčice (Salvelinus fontinalis), ameriške jezerske postrvi (Salvelinus namaycush ali Christivomer namaycush).

0302 21 10 do 0302 29 90

Bokoplute ribe (Pleunorectidae, Bothidae, Cynoglossidae, Soleidae, Scophthalmidae in Citharidae), razen jeter in iker

Bokoplute ribe niso sploščene vertikalno kot skati, ampak horizontalno in imajo dve očesi na zgornji strani.

0302 29 90

Druge

V to tarifno podštevilko so zajeti: veliki robec (Scophthalmus maximus ali Psetta maxima), gladki robec (Scophthalamus rhombus), limanda (Pleuronectes limanda ali Limanda limanda), rdeči jezik (Pleuronectes microcephalus ali Microstomus kitt) in navadna plošča(Platichthys flesus ali Flesus flesus).

0302 31 10 in 0302 31 90

Beli tun ali dolgoplavuti tun (Thunnus alalunga)

Beli ali dolgoplavuti tuni so prepoznavni po dolgih prsnih plavutih, ki segajo do zadnjične odprtine, ter po temno modrem hrbtu in modro sivih bokih in modro sivem trebuhu.

0302 32 10 in 0302 32 90

Rumenoplavutni tun (Thunnus albacares)

Rumenoplavute tune je mogoče zlahka prepoznati po srpasti obliki podrepne in druge hrbtne plavuti.

0302 33 10 in 0302 33 90

Progasti tun

Značilno za progaste tune (Euthynnus Katsuwonus pelamis) je, da imajo štiri do sedem temnih vzdolžnih prog na trebuhu. Njihov temno modri hrbet je poudarjen z jasno ločenim zelenim območjem nad prsno plavutjo, ki izgineva proti sredini telesa. Imajo srebrnkaste bočne strani in trebuh, ter kratke plavuti.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata palamid (Sarda sarda), ki imajo vzdolžne proge na hrbtih. Te ribe, sveže ali ohlajene, se uvrščajo v tarifno podštevilko 0302 69 99.

0302 40 00

Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter in iker

V smislu teh tarifnih podštevilk izraz „sled“ zajema le Clupeide vrste Clupea harengus (nordijski sled) in vrste Clupea pallasii (pacifiški sled). Riba, imenovana „indijski sled“ (Chirocentrus dorab) se uvršča v tarifno podštevilko 0302 69 99, če se uvaža sveža ali ohlajena.

0302 50 10 in 0302 50 90

Trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus), razen jeter in iker

Trska lahko doseže dolžino do 1,5 metra. Hrbte imajo olivno zelene barve s temnimi lisami in svetle trebuhe z belo pobočnico. Imajo tri hrbtne plavuti, kratko trebušno plavut in ribji brk na bradi.

0302 61 10

Sardele vrste Sardina pilchardus

Ta tarifna podštevilka zajema tudi odrasle sardele (dolžine do 25 cm), imenovane „pilchards“.

0302 61 80

Papaline (Sprattus sprattus)

V smislu te tarifne podštevilke izraz „papaline“ zajema le Clupeidae vrste Sprattus sprattus. Te ribe so v bližnjem sorodu s sledi, vendar so mnogo manjše in jih pogosto napačno imenujejo „norveške sardele“.

0302 63 00

Saj (Pollachius virens)

Ta riba je običajno znana pod imenom morski losos.

0302 65 20

Trneži vrste Squalus acanthias

Trneži imajo en trn na hrbtu ter bočne škržne reže, ki se nahjajo nad prsno plavutjo; telo je zaobljeno in gladko; hrbte imajo sive, trebuhe pa bele. Lahko zrastejo do 1 metra dolžine.

0302 65 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema antlantskega morskega psa (Lamna nasus ali Lamna cornubica) in vrsto morskega psa galeus (Galeorhinus galeus ali Galeus canis).

0302 66 00

Jegulje (Anguilla spp.)

V smislu te tarifne podštevilke izraz „jegulje“ pomeni samo jegulje, ki se tako pravilno imenujejo (Anguilla spp.), vključno evropsko jeguljo (Anguilla anguilla) v dveh oblikah (debeloglava jegulja in nosata ali dolgonosa jegulja), ameriško jeguljo (Anguilla rostrata), japonsko jeguljo (Anguilla japonica) in avstralsko jeguljo (Anguilla australis).

Iz tega sledi, da so iz te tarifne podštevilke izključene ribe, ki jih napačno imenujejo morske jegulje (Conger conger), morene (Muraena helena) in peščenke ali velike peščenke (Ammodytes spp.) Te ribe se uvrščajo v tarifno podštevilko 0302 69 99.

0302 69 19

Druge

Med sladkovodne ribe, ki se uvrščajo v to tarifno podštevilko, spadajo:

1.

linji (Tinca tinca);

2.

mrene (Barbus spp.);

3.

ostriži: rečni ostriži (Perca fluviatilis), postrvnik ali črni ostriž (Micropterus spp.), sončni ostriž (Lepomis gibbosus) ter okuni (Gymnocephalus cernuus ali Acerina carnua);

4.

ploščiči (Abramis brama) in androge (Blicca bjoerkna);

5.

ščuke (Esox spp.) in kljunati ščukci (Lepistosteus spp.);

6.

belice (Alburnus alburnus), navadni globočki (Gobio gobio), donavski globočki (Gobio uranoscopus), glavači (Cottus gobio) in menki (Lota lota);

7.

rečni piškurji (Lampetra fluviatilis) in potočni piškurji (Lampetra planeri);

8.

bele ribe iz rodu Leuciscus spp., Rutilus spp. in Idus spp., npr. črnooka, rdečeoka, jez, kleni itd.;

9.

lipan (Thymallis spp.);

10.

smuč (Stizostedion lucioperca).

0302 69 99

Drugo

Med morske ribe, ki se uvrščajo v to tarifno podštevilko, spadajo:

1.

francoski molič (Trisopterus luscus in Trisopterus esmarki);

2.

morski ostriž (Dicentrarchus punctatus), kirnja (Serranus spp.) in ostrižnik (Epinephelus spp.);

3.

bradač (Mullus barbatus) in progasti bradač (Mullus surmuletus);

4.

krulec (Trigla, Eutrigla, Aspitrigla, Lepoditrigla in Trigloporus spp.);

5.

škarpina (Scorpeana spp.);

6.

morski piškur (Petromyzon marinus);

7.

morska igla (Belone belone) in morski pajek (Trachinus spp.);

8.

raža in skat (Raja ali Raia spp.);

9.

snetec (Osmerus eperlanus);

10.

kapelin (Mallotus villosus);

11.

ribe vrste Kathetostoma giganteum.

0302 70 00

Jetra in ikre

Sveža ali ohlajena ribja jetra in ikre, ki so iz katerega koli razloga primerne za človeško prehrano, ostanejo uvrščene v tej tarifni podštevilki tudi, če so namenjene za industrijsko rabo.

0303

Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304

Določila pojasnjevalnih opomb k tarifnim podštevilkam tarifne številke 0302 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

0304

Ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0304 11 10

Fileti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0304, (1).

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi filete narezane na kose, če je le-te mogoče prepoznati kot kose, nastale iz filetov.

0304 12 10

Fileti

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0304 11 10.

0304 19 13 do 0304 19 39

Fileti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0304, (1).

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi filete narezane na kose, če je le-te mogoče prepoznati kot kose, nastale iz filetov. Vrste, ki se najpogosteje uporabljajo za filetiranje, so: postrv, losos, trska, vahnja, rdeči okun, ugotica, oslič, zlata orada, morski list, navadna plošča, romb, tuna, skuša, sled in sardela.

0304 19 39

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema filete morskega lista, navadne plošče in sleda.

0304 21 00 do 0304 29 99

Zamrznjeni fileti

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0304 19 13 do 0304 19 39.

Te tarifne podštevilke zajemajo globoko zamrznjene bloke iz filetov ali kosov filetov (običajno iz trske) – ne glede na to, ali so pomešani ali ne z majhno količino (ne več kot 20 mas. %) dodatnih koščkov rib iste vrste, katerih namen je zapolniti prazne prostore v blokih ali kosih. Bloki in kosi so namenjeni za razrez na manjše kose (porcije, palčke itd.), ki se nato pakirajo za prodajo na drobno.

0304 99 10

Surimi

Surimi je vmesni proizvod, ki se prodaja v zamrznjenem stanju. Sestavljen je iz belkaste paste, ki je tako rekoč brez vonja in okusa in je izdelana iz drobno zmletega, opranega in presejanega ribjega mesa. Zapovrstna spiranja odstranijo večji del maščob in vodotopnih beljakovin. Za izboljšanje konsistence in za stabilizacijo proizvoda v zamrznjenem stanju se dodajajo majhne količine aditivov (npr. sladkor, sol, D-glucitol (sorbitol) in di- ali trifosfat).

Ta tarifna podštevilka ne zajema jedi na osnovi surimija (tarifna podštevilka 1604 20 05).

0305

Ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; prekajene ribe, termično obdelane ali ne pred ali med procesom prekajevanja; ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

0305 10 00

Ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

Ribja moka in zdrob običajno postane užitna s procesom razoljevanja in odišavljenja in jo lahko včasih imenujejo kot „ribji koncentrat“.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvod, znan kot „instant ribji prah“, dobljen iz svežega ribjega mesa, ki ga zamrznejo, narežejo na majhne koščke, zmeljejo ter posušijo.

0305 30 11 do 0305 30 90

Ribji fileti, sušeni, nasoljeni ali v slanici, toda neprekajeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0304 19 13 do 0304 19 39 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke. Prekajeni ribji fileti se uvrščajo v tarifne podštevilke 0305 41 00 do 0305 49 80.

0305 41 00 do 0305 49 80

Prekajene ribe, vključno s fileti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0305, tretji odstavek.

0305 63 00

Sardoni (Engraulis spp.)

Ta tarifna podštevilka zajema samo sardone v slanici, ki niso bili izpostavljeni nobeni drugi predelavi. Pakirani so v majhne sodčke ali steklene kozarce, pogosto pa v nepredušno zaprte pločevinke, ki po zaprtju niso bile izpostavljene nobeni toplotni obdelavi.

0306

Raki v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; raki v oklepu, kuhani v sopari ali v vreli vodi, ohlajeni ali neohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano

Raki v oklepu ali brez njega, ki so bili dimljeni, in raki, ki so bili izluščeni in kuhani (npr. kuhani in izluščeni repi kozic, običajno zmrznjeni), se uvrščajo pod tarifno številko 1605.

Delno izluščeni deli rakov (npr. klešče), ki so bili kuhani v sopari ali v vreli vodi in so primerni za takojšnje uživanje brez nadaljnjega izluščevanja, se prav tako uvrščajo pod tarifno številko 1605.

0306 11 10 in 0306 11 90

Rarogi (Palinarus spp., Palinarus spp. in Jasus spp.)

V nasprotju s pravimi jastogi so rarogi rdeči in imajo le zelo majhne klešče, zato pa močno razvite tipalke. Poleg tega imajo grčast in bodičast oklep.

0306 11 10

Repi rarogov

Ta tarifna podštevilka zajema repe rarogov v oklepu, cele ali razdeljene na dva dela, kot tudi repe brez oklepa.

0306 11 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema raroge v oklepu, cele ali vzdolžno razdeljene, kot tudi meso rarogov.

0306 12 10 in 0306 12 90

Jastogi (Homarus spp.)

Jastogi so raki z velikimi kleščami. Živi jastogi so temno modre barve, ter belo ali rumenkasto marmorirani; rdeči postanejo šele s kuhanjem.

Jastogi se pripravljajo na enak način kot rarogi in drugi morski raki.

0306 13 10 do 0306 13 80

Kozice

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

kozice, ki jih je nekaj vrst, med katerimi so nekatere (globoko morske kozice) znane kot „rožnate kozice“ (čeprav pri kuhanju ne postanejo rožnate). So iz družine Pandalidae;

2.

rjave ali sive kozice iz rodu Crangon;

3.

kozice iz družin Palaemonidae in Paneidae. Med njimi je navadna kozica (Palaemon serratus) in kraljevska kozica (Penaeus caramota ali Penaeus kerathurus).

0306 14 10 do 0306 14 90

Rakovice

Izraz „rakovice“ obsega široko paleto rakov z oklepi zelo različnih velikosti, ter se razlikujejo od rarogov, jastogov, kozic in drugih dolgorepih rakov po tem, da nimajo oblikovanega mesnatega repa.

0306 14 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema poleg evropskih morskih rakov, kot sta npr. plavajoča rakovica (Portunus puber) in veliki morski pajek (Maia squinado), še številne druge vrste (predvsem Cancer, Carcinus, Portunus, Neptunus, Charybdis, Scylla, Erimacrus, Limulus, Maia in Menippi spp.), tudi sladkovodnega raka, znanega kot „kitajska rakovica“ (Eriocheir sinensis).

0306 19 10

Sladkovodni raki

To so raki tekočih voda. Najpomembnejše vrste med njimi so iz rodu Astacus, Cambarus, Orconectes in Pacifastacus.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi repe sladkovodnih rakov.

0306 19 30

Škamp (Nephros norvegicus)

Škampi so znani tudi kot kozice Dublinskega zaliva, so prepoznavni po dolgih, ozkih in prizmatičnih kleščah.

0306 21 00

Rarogi (Palinarus spp., Palinarus spp. in Jasus spp.)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0306 11 10 in 0306 11 90.

0306 22 10 do 0306 22 99

Jastogi (Homarus spp.)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0306 12 10 in 0306 12 90.

0306 23 10 do 0306 23 90

Kozice

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0306 13 10 do 0306 13 80.

0306 24 30 in 0306 24 80

Rakovice

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0306 14 10 do 0306 14 90.

0306 24 80

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema poleg evropskih morskih rakov, kot sta npr. plavajoča rakovica (Portunus puber) in veliki morski pajek (Maia squinado), še številne druge vrste (predvsem Paralithodes chamchaticus, Callinectes sapidus, Chionoecetes spp., Cancer, Carcinus, Portunus, Neptunus, Charybdis, Scylla, Erimacrus, Limulus, Maia in Menippi spp.), tudi sladkovodnega raka, znanega kot „kitajska rakovica“ (Eriocheir sinensis).

0306 29 10

Sladkovodni raki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0306 19 10.

0306 29 30

Škamp (Nephros norvegicus)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0306 19 30.

0307

Mehkužci, v lupini ali brez lupine, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; vodni nevretenčarji, razen rakov in mehkužcev, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti, vodnih nevretenčarjev razen rakov, primerni za človeško prehrano

0307 10 10 in 0307 10 90

Ostrige

Ti tarifni podštevilki zajemata samo dvolupinske školjke iz rodov Ostrea, Crassostrea (imenovanega tudi Gryphea) in Pycnodonta.

Običajno razlikujemo med ploščatimi ostrigami (iz rodu Ostrea) in tistimi, ki so nepravilnih oblik, kot so portugalska ostriga (Crassostrea angulata) in tako imenovana ameriška ostriga (Crassostrea virginica).

0307 10 10

Ploščate ostrige (iz rodu Ostrea), žive, z maso (vključno z lupino) največ 40 g po kosu

V to tarifno podštevilko se uvrščajo samo ostrige iz rodu Ostrea, z maso največ 40 gramov (vključno z lupino). Ploščate ostrige, ki se nabirajo v Evropi, so večinoma vrste Ostrea edulis. Obstajajo pa tudi druge vrste, predvsem Ostrea lurida s pacifiških obal Severne Amerike in Ostrea chilensis iz Čila.

0307 10 90

Druge

V to tarifno podštevilko se uvrščajo ostrige iz rodu Ostrea, z maso več kot 40 gramov, pa tudi vse ostale ostrige, mlade ali odrasle iz rodu Crassostrea (imenovane tudi Gryphea) in iz rodu Pycnodonta.

Rod Crassostrea vključuje tudi portugalske ostrige (Crassostrea angulata), japonske ostrige (Crassostrea gigas) ter ameriške ostrige (Crassostrea virginica).

0307 91 00 do 0307 99 90

Drugi, vključno z moko, zdrobom in peleti vodnih nevretenčarjev, razen rakov, primerni za človeško prehrano

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

morske polže, kot je npr. blatarka (Buccinum undatum);

2.

breženke (Littorina in Lunatia spp.);

3.

morsko uho (Haliotis tuberculata);

4.

popranke (Scorobicularia plana), koritnice (Mactra spp.) in srčanke (Cardium spp.);

5.

morske nožnice (Solen spp.), – še posebej britvičarke (Solen marginatus, Solen siliqua in Solen ensis) in venernice (Venus mercenaria in Venus varrucosa);

6.

vodne nevretenčarje, razen rakov in mehkužcev zajetih v tarifnih podštevilkah od 0307 10 10 do 0307 60 00, predvsem morske ježke, morske kumare (beches-de-mer), meduze in zamrznjene sipe vrste Sepia pharaonis.

POGLAVJE 4

MLEČNI PROIZVODI; PTIČJA JAJCA; NARAVNI MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

Če izdelki ne vsebujejo drugih dodatkov razen tistih, določenih v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno, to poglavje zajema:

1.

nepredelano polnomastno mleko ter delno ali popolnoma posneto mleko;

2.

pasterizirano mleko, npr. mleko, katerega obstojnost je bila podaljšana z delno odstranitvijo mikroorganizmov s postopkom toplotne obdelave;

3.

sterilizirano mleko, vključno UHT mleko, ki je dlje časa obstojno zaradi popolne odstranitve mikroorganizmov, ki je bilo doseženo s povečano toplotno obdelavo;

4.

homogenizirano mleko, v katerem so maščobne kroglice razbite – z mehanskim postopkom pri zelo visokem pritisku in v kombinaciji s toplotno obdelavo – na manjše kroglice, kar delno preprečuje nastajanje smetane;

5.

peptizirano mleko, npr. mleko, katerega prebavljivost je izboljšana z dodatkom pepsinov, ki pospešujejo razgradnjo beljakovin;

6.

smetana, npr. maščobna plast, ki se naravno tvori na površju stoječega mleka zaradi počasne aglomeracije maščobnih kroglic, ki tvorijo emulzijo. Po odstranitvi smetane iz mleka (ročno ali z ekstrakcijo s centrifugiranjem mleka v separatorju za smetano) predstavlja maščoba v primerjavi z drugimi mlečnimi sestavinami daleč največji delež (običajno več kot 10 mas. %). Nekateri postopki s centrifugiranjem proizvedejo smetano z vsebnostjo maščobe več kot 50 mas. %.

Znotraj tega poglavja se smetana šteje kot „nekoncentrirana“, ne glede na odstotek vsebnosti maščobe, če je dobljena izključno:

(a)

s posnemanjem s površine mleka;

(b)

s centrifugiranjem.

„Koncentrirana“ smetana, dobljena na razne načine, kot je npr. z evaporacijo vode med toplotno obdelavo, se uvršča pod tarifno številko 0402.

0402

Mleko in smetana, koncentrirana ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila

Ta tarifna številka zajema mleko v prahu, ki mu je bil ponovno dodan sterilizacijski centrifugat, pod pogojem, da se delež naravnih sestavin ne spremeni (sicer se uvršča pod tarifno številko 0404).

Natrijev kazeinat ni naravna sestavina mleka in se uporablja predvsem kot emulgator. Vendar pa so proizvodi, ki vsebujejo več kot 3 mas. % natrijevega kazeinata, iz te tarifne številke izključeni (predvsem tarifna številka 1901). Enako velja za proizvode, ki vsebujejo sojin lecitin (emulgator).

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0404, izključitev (d).

0403

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav ali ne

Proizvodi v pastozni obliki, ki se običajno uživajo z žlico, se ne uvrščajo kot proizvodi v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah.

Za potrebe te tarifne številke, izraz „pinjenec“ zajema tako sladek (to je nezakisan) kot tudi zakisan pinjenec.

0403 10 11 do 0403 10 99

Jogurt

Te tarifne podštevilke zajemajo le proizvode, ki so bili dobljeni izključno s fermentacijo mlečno kislinskih bakterij tipa Streptococcus thermophilius in Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo proizvodov, ki so bili po fermentaciji izpostavljeni toplotni obdelavi, ki je uničila jogurtove kulture (tarifna podštevilka 0403 90).

0403 90 11 do 0403 90 99

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 0403 10 11 do 0403 10 99.

Te tarifne številke ne zajemajo proizvodov tipa „cagliata“, opisanih v pojasnjevalnih opombah k tarifnim podštevilkam 0406 10 20 do 0406 10 80, tretji odstavek.

0404

Sirotka, koncentrirana ali ne ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 0402, prvi odstavek.

0404 90 21 do 0404 90 89

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 0402 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

Te tarifne podštevilke zajemajo koncentrirane mlečne beljakovine, dobljene z delno odstranitvijo laktoze in mineralnih soli iz posnetega mleka, ki vsebujejo 85 mas. % ali manj beljakovin v suhi snovi. Pri izračunu vsebnosti beljakovin se vsebnost dušika pomnoži s faktorjem 6,38.

Če vsebnost beljakovin v koncentriranih mlečnih beljakovinah presega 85 mas. % v suhi snovi, se proizvod uvršča pod tarifno številko 3504 (glej dodatno opombo 1 k poglavju 35).

0405

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi

0405 10 11 do 0405 10 90

Maslo

Izraz „maslo“ je opredeljen v opombi 2 (a) in v opombi 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0405, (A).

Maslo je vodna emulzija mlečne maščobe, pri čemer je voda disperzijska faza, maščoba pa disperzijski medij.

Na drugi strani pa je smetana iz tarifnih številk 0401 ali 0402 – v kateri je lahko vsebnost maščob včasih enaka kot v maslu – emulzija maščobnih korglic v vodi, pri čemer je voda disperzijski medij, maščoba pa disperzijska faza.

Iz te razlike v strukturi izhaja, da je mogoče z dodatkom ustrezne količine vode k smetani iz slednje dobiti mleko, česar pa ni možno storiti z maslom.

0405 20 10 do 0405 20 90

Mlečni namazi

Izraz „mlečni namazi“ je opredeljen v opombi 2, (b) k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0405, (B).

0405 90 10 in 0405 90 90

Drugo

Glej opombo 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0405, (C).

0406

Sir in skuta

Proizvodi, katerim je bila mlečna maščoba delno ali v celoti nadomeščena z drugimi (npr. z rastlinskimi maščobami), se ne štejejo za sire znotraj te tarifne številke (običajno tarifna številka 2106).

0406 10 20 in 0406 10 80

Sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno sir iz sirotke in skuta

Za sir iz sirotke glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0406, drugi odstavek.

Skuta ali „beli sir“ je proizvod, dobljen iz sesirjenega mleka, iz katerega je bila odvzeta večina sirotke (z odcejanjem ali stiskanjem). Skuta (razen skute v prahu), ki vsebuje do 30 mas. % dodanega sladkorja in sadja, se šteje za proizvod, ki ohranja značaj skute in ostane uvrščen v teh tarifnih podštevilkah.

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode tipa „cagliata“, to so proizvodi dobljeni s koagulacijo polnomastnega, delno posnetega ali popolnoma posnetega mleka, iz katerega je bila odvzeta večina sirotke. Koagulacija je povzročena z dodatkom sirišča, drugih encimov ali tretiranja s kislino. Ti proizvodi so pastozne oblike, gladki in z lahkoto razpadejo na zrna, z značilnim intenzivnim vonjem in z vsebnostjo natrijevega klorida do vključno 0,3 mas. % ali manj. So „vmesni“ proizvod, ki se uporablja za nadaljno predelavo, predvsem za izdelavo sirov.

0406 20 10 in 0406 20 90

Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

naribane sire, ki se običajno uporabljajo kot začimba ali za druge namene v industrijski predelavi hrane. Najpogosteje so dobljeni iz trdih sirov (npr. grana, parmigiano reggiano, ementalec, reggianito, sbrinz, asiago, pecorino itd.). Ti siri so lahko delno dehidrirani z namenom zagotoviti čim daljšo obstojnost.

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi sire, ki so bili po ribanju aglomerirani;

2.

sire v prahu, ki se običajno uporabljajo v prehrambeni industriji. Izdelani so iz vseh vrst sirov, ki so bili predhodno bodisi utekočinjeni in nato uprašeni bodisi predelani v kašo ter posušeni in zmleti v prah.

0406 30 10 do 0406 30 90

Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0406, prvi odstavek, (3).

0406 40 10 do 0406 40 90

Sir z modrimi ali podobnimi žlahtnimi plesnimi, nastalimi v jedru sira, proizveden s  Penicillium roqueforti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0406 40.

Glavna značilnost teh sirov je nepravilna pigmentacija, ki je posledica nastanka plesni v jedru sira.

0406 40 90

Drug

Ta tarifna podštevilka zajema tudi sire z jasno vidno belo/sivo nepravilno pigmentacijo v jedru sira, nastalo z uporabo brezbarvnega seva Penicillium roqueforti.

0407 00

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

Ta tarifna številka zajema tudi pokvarjena jajca v lupini, kot tudi jajca, v katerih se je že pričel proces inkubacije.

Obstojnost jajc se lahko doseže z obdelovanjem zunanjosti jajca z maščobo, voskom ali parafinskim voskom, z vlaganjem v raztopino apna ali silikata (soda ali kalijev karbonat) ali na druge načine.

0407 00 11 do 0407 00 30

Perutnine

Perutninska jajca so jajca ptičev iz tarifne številke 0105.

0407 00 11 in 0407 00 19

Valilna

Ti tarifni podštevilki zajemata samo perutninska jajca, ki ustrezajo pogojem, ki jih določijo pristojni organi.

0408

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih

0408 11 80

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema jajčne rumenjake, primerne za človeško prehrano, in jajčne rumenjake, neprimerne za človeško prehrano, razen tistih, ki se uvrščajo v tarifno podštevilko 0408 11 20.

Zajema tudi jajčne rumenjake v prahu, ki so bili konzervirani z dodatkom majhnih količin kemikalij in so namenjeni za izdelavo tort in peciva, testenin in podobnih izdelkov.

0408 19 81 in 0408 19 89

Drugi

Prvi stavek pojasnjevalnih opomb k tarifni podštevilki 0408 11 80 se uporablja mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0408 91 80

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0408 11 80 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0408 99 80

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0408 11 80 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Poleg celih, svežih jajc brez lupin zajema ta tarifna podštevilka konzervirana tekoča cela jajca, ki so bila konzervirana npr. z dodatkom soli ali kemičnih konzervansov, in zamrznjena cela jajca. Zajema tudi jajca, kuhana v pari ali v vreli vodi, in vlita jajca (t. i. „dolga“ jajca, cilindrične oblike, izdelana iz mešanice rumenjakov in beljakov iz več jajc).

POGLAVJE 5

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

0505

Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja

0505 10 10 in 0505 10 90

Vrsta perja, ki se uporablja za polnjenje; puh

Proizvodi iz teh tarifnih podštevilk so opredeljeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni podštevilki 0505 10.

0505 10 10

Surovo

Ta tarifna podštevilka zajema perje vrst, ki se uporabljajo za polnjenje, ter puh v stanju, kot je bilo oskubljeno s ptičjega telesa, četudi je šlo za skubljenje mokrega perja. Zajema tudi perje in puh, ki sta bila po skubljenju izpostavljena postopku odstranjevanja prahu, sta bila razkužena, ali pa izpostavljena zgolj konzervacijski obdelavi.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi rabljeno perje, ki se v takšnem stanju ne more ponovno uporabiti kot perje za polnjenje. Proizvodi iz te tarifne podštevilke so večinoma v obliki stisnjenih bal.

0505 10 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema perje tistih vrst, ki se uporabljajo za polnjenje, ter puh, ki je bil izpostavljen temeljitejšemu čiščenju kot pa puh opisan v pojasnjevalni opombi k tarifni podštevilki 0505 10 10, npr. opran v vodi ali v pari in nato posušen z vročim zrakom.

0505 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

kože in druge dele ptičev (glave, krila, vratove itd.) z njihovim perjem ali puhom, ki so namenjeni npr. za proizvodnjo okrasnih dodatkov za pokrivala;

2.

kože ptičev brez krovnih peres, še posebej del gosje kože, znan kot „labodja koža“, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo pomponov;

3.

dolga peresa iz kril ali repa ali drugih delov, ki niso uporabna za polnjenje zaradi mer in togosti peresnih tulcev;

4.

okrasni deli, ki so po obdelavi namenjeni za proizvodnjo okrasnih dodatkov za pokrivala, za izdelovanje umetnih rož itd. Takšni deli so npr. peresa noja, bele čaplje, čaplje, fazana, marabuja, ibisa, pava, rajske ptice, flamingov, šoje, kolibrija, srake, jastreba, galeba in štorklje;

5.

perje v glavnem enake dolžine, ki se uporablja za proizvodnjo perjastih metlic za prah in omel iz perja;

6.

nekateri jasno izoblikovani deli perja, kot sta peresni list in tulec prirezan ali ne (npr. za izdelavo ribiške opreme ali zobotrebcev), kosmača, odrezana s peresnega tulca ali priraščena s tankimi delci pristriženega ali nepristriženega tulca (puljeno perje). Če peresa zaradi kakršnega koli predelovalnega postopka izgubijo naravo perja za polnjenje, se uvrščajo v tarifno podštevilko 0505 10 10 ali 0505 10 90.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode, ki so v Nemčiji znani pod imenom „gerissene Hahnenhälse“. To so tulci peres, prirezani zaradi doseganja ostrine in proporcionalnosti. Na teh peresih je le majhna kosmača, ki je postopek prirezovanja ni mogel odstraniti;

7.

prah (ali zdrob) in odpadki perja ali delov peres.

0506

Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov

0506 10 00

Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0506, drugi odstavek, (3).

0506 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0506, drugi odstavek, (1), (2), (4) in (5).

0510 00 00

Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni ali kako drugače začasno konservirani

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0510, zajema ta tarifna številka ohlajeno ali zamrznjeno tkivo placente, v sterilnih ali nesterilnih posodah.

0511

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano

0511 91 10

Ribji odpadki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0511, (6), odstavki (i) do (iv).

0511 91 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

neužitna ribja jajca in ikre (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0511, (5), odstavka (i) in (ii);

2.

odpadki rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, npr. oklepi kozic, v prahu ali ne;

3.

mrtve živali iz poglavja 3, ki niso užitne, ali pa se štejejo kot neprimerne za človeško prehrano, npr. posušene vodne bolhe, in drugi posušeni dvoklopniki ali listonožci, ki se uporabljajo kot hrana za akvarijske ribe.

0511 99 31 in 0511 99 39

Spužve, naravne, živalskega izvora

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0511, (14).

0511 99 31

Surove

Poleg spužv, uvoženih iz države, v katere morju so bile nabrane, zajema ta tarifna podštevilka naravne spužve, s katerih je bila odstranjena njihova zunanja prevleka, nežna viskozna snov in nekatere snovi iz njihovega okolja (npr. apnenčaste snovi, pesek) z mlatenjem ali drobljenjem in pranjem v morski vodi.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi naravne spužve, katerim so bili z rezanjem odstranjeni njihovi neuporabni deli (npr. strohneli deli), ter nasploh spužve, ki niso bile izpostavljene kemični obdelavi.

0511 99 39

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema spužve, ki so bile nadalje obdelane zaradi popolne odstranitve njihove apnenčaste snovi, posvetlitve (z obdelavo z bromom ali z natrijevim tiosulfatom), razmastitve (z namakanjem v raztopini amonijaka), beljenja (z namakanjem v 2 % oksalni kislini), ali z drugimi kemičnimi postopki za dosego njihove uporabnosti.

0511 99 85

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0511, (2), (3), (4), (7), (8) in (13). Ta tarifna podštevilka zajema tudi mrtve živali iz poglavja 1, ki niso užitne, ali pa veljajo za neprimerne za človeško prehrano.

Ta tarifna podštevilka ne zajema živalske krvne plazme (npr. tarifna številka 3002).

ODDELEK II

RASTLINSKI PROIZVODI

POGLAVJE 6

ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN PODOBNO; REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE

0601

Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne številke 1212

0601 20 30

Orhideje, hijacinte, narcise in tulipani

Ta tarifna podštevilka zajema tudi druge orhideje zajedavke (npr. orhideje iz rodov Cattleya in Dendrobium).

0602

Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji

0602 10 10 in 0602 10 90

Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

žive dele rastlin brez korenin, ki so bili ločeni od matične rastline z namenom, da postanejo neodvisne rastline (potaknjenci);

2.

žive dele rastlin z brsti (očesi), ki so namenjeni za cepljenje na rastline (cepiči).

0602 40 00

Vrtnice, cepljene ali necepljene

Ta tarifna podštevilka zajema tako gojene kot tudi divje vrtnice ali šipek.

0602 90 10

Gobji micelij

Gobji micelij je izraz za mrežo nežnih vlaken (Thallus ali Mycellium), ki se pogosto nahaja v zemlji ter živi in raste na površju razpadajoče živalske ali rastlinske snovi v kopreni, ter se razvije v gobo.

Gobji micelij, namenjen za trgovanje, se prodaja v obliki plošč, ki vsebuje delčke napol razpadle slame, na katere so položene plasti micelija.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode, sestavljene iz nepopolno razvitega gobjega micelija, ki je v mikroskopskih količinah položen na plast žitnih zrn, pomešanih s steriliziranim konjskim kompostom (mešanica slame in konjskega gnoja).

0602 90 41

Gozdno drevje

Ta tarifna podštevilka zajema mladike iz semen iglavcev ali listavcev, ki se običajno uporabljajo za pogozdovanje. Večinoma se dobavljajo brez obdajajoče zemlje.

0602 90 45

Ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline

Ta tarifna podštevilka zajema mlade rastline, ki drugje niso navedene ali zajete, npr. rastline, ki zahtevajo nadaljnjo vzgojo, preden jih je mogoče posaditi. So enoletne ali dveletne sadike, pa tudi ukoreninjeni potaknjenci, ukoreninjeni lesnati potaknjenci, potaknjenci in sadike, ki večinoma niso starejše od dveh do treh let.

0602 90 49

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema drevesa in grme evropskih in eksotičnih vrst, ki drugje niso navedene ali zajete in se običajno ne uporabljajo za pogozdovanje. Večinoma jih dobavljajo skupaj z obdajajočo zemljo.

0602 90 50

Druge na prostem rastoče rastline

Ta tarifna podštevilka zajema rastline, ki so namenjene za trajno vsaditev, katerih neolesenela stebla v jeseni odmrejo, spomladi pa poženejo nove poganjke.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi praproti ter močvirske in vodne rastline (razen tistih iz tarifne številke 0601 ali tarifne podštevilke 0602 90 99).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zvitke in plošče trave za travnate površine.

0603

Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno

0603 11 00 do 0603 19 90

Sveže

Te tarifne podštevilke zajemajo cvetje in cvetlične šopke, katerih naravna barva je bila spremenjena ali izboljšana predvsem z absorpcijo barvnih raztopin pred ali po rezanju, ali pa z enostavnim potapljanjem v takšne raztopine, z namenom, da bi cvetje ostalo sveže.

0603 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema sončnice in resede. Vendar pa se stebla in listi teh dveh rastlin (brez cvetov) uvrščajo v tarifno podštevilko 1404 90 00.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi vrbove veje z brsti ali cvetovi. Vendar pa se vrbove veje brez brstov ali cvetov uvrščajo v tarifno podštevilko 1401 90 00.

0604

Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni

0604 10 10

Jelenovec

To je rastlina iz družine Cladoniceae (Cladonia rangiferina, Cladonia silvatica in Cladonia alpestris).

0604 91 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka ne zajema svežega klasja sladke koruze (Zea mays var. saccharata) (poglavje 7) ali klasja žitaric (poglavje 10).

0604 99 10

Preparirano zgolj s sušenjem

Ta tarifna podštevilka ne zajema suhih vej, ki so bile ukrivljene ali oblikovane v spirale, ne glede na to, ali so bile ukrivljene ali oblikovane v spirale pred sušenjem ali ne (tarifna podštevilka 0604 99 90).

Ta tarifna podštevilka ne zajema enostavno posušenega klasja sladke koruze (Zea mays var. saccharata) (poglavje 7) ali klasja žitaric (poglavje 10).

0604 99 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema tudi suho klasje žitaric (npr. koruze), ki je bilo predhodno beljeno, barvano, impregnirano ali kako drugače obdelano za okrasne namene. Ta tarifna podštevilka zajema tudi suhe veje, ki so bile ukrivljene ali oblikovane v spirale.

POGLAVJE 7

UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI

0701

Krompir, svež ali ohlajen

0701 90 50

Nov, od 1. januarja do 30. junija

Nov krompir je razpoznaven po bledi barvi (običajno beli ali rožnati) in tenki lupini, ki se krompirja ne drži trdno in jo je zato mogoče zlahka odstraniti s strganjem. Poleg tega ne kaže znakov kaljenja.

0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene

0703 10 11 do 0703 10 90

Čebula in šalotka

Te tarifne podštevilke zajemajo vse vrste čebule (Allium cepa) in šalotke (Allium ascalonicum).

0703 10 11

Za saditev

Ta tarifna podštevilka zajema eno leto stare čebulne gomolje, ki so zrasli iz semen in so namenjeni za sajenje zunaj. Njihov premer je običajno 1 do 2 centimetra.

0703 20 00

Česen

Ta tarifna podštevilka zajema vse vrste česna (Allium sativum), ki so primerne za človeško prehrano.

0703 90 00

Por in druge čebulnice

Ta tarifna podštevilka zajema navadni užitni por (Allium porrum), zimski luk (Allium fistulosum) in drobnjak (Allium achoenoprasum).

0704

Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene

0704 10 00

Cvetača in brokoli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0704, prvi odstavek, (1).

0704 90 10

Belo in rdeče zelje

Ta tarifna podštevilka zajema belo zelje (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba D. C.), vključno koničasto zelje (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. var. alba D. C. subvar, conica in subvar. piramidalis) ter rdeče zelje (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. rubra (L.) Thell).

0704 90 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema kodrasti ohrovt (Brassica oleracea L. var. bullata D. C. in var. sabauda L.), kitajsko zelje (npr. Brassica sinensis in Brassica pekinensis), kolerabice (Brassica oleracea var. gongylodes) in brokoli (Brassica oleracea L. convar. botrytis (L.) Alef var. italica Plenck).

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

užitnih korenov iz rodu Brassica (repa se uvršča pod tarifno številko 0706, koleraba (Brassica napus var. napobrassica) pa pod tarifno številko 1214);

(b)

krmnega ohrovta, kot sta npr. rdeči ali beli (Brassica oleracea var. medullosa) ter listnati ohrovt (Brassica oleracea var. viridis), ki se uvrščata pod tarifno številko 1214.

0706

Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene

0706 10 00

Korenje in repa

Ta tarifna podštevilka zajema samo repo in korenje (rdečega ali rožnatega) vrst, ki so primerne za človeško prehrano. Korenje za krmo, večinoma belo ali rumeno, krmna repa (Brassica campestritis var. rapa) in koleraba (Brassica napus var. nepobrassica) pa se uvrščajo v tarifno podštevilko 1214 90 10.

0706 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

rdečo peso (Beta vulgaris var. conditiva);

2.

travniško kozjo brado (Tragopogon porrifolius) in črni koren (Scorzonera hispanica);

3.

redkvice vseh vrst: bele, črne, rožnate itd. (Raphanus sativus var. sativus in niger);

4.

korenasti peteršilj (Petroselinum crispum var. tuberosum) in gomoljasto krebuljico (Chaerophyllum bulbosum);

5.

pastinak (Pastinaca sativa);

6.

gomoljasti čišljak (Stachys affinis ali Stachys sieboldii) – sestavljajo podolgovate korenike, ki večinoma lahko dosežejo dolžino mezinca. So rumenkasto bele barve in imajo številna zoženja.

Vendar pa se užitne korenovke in gomolji, z visoko vsebnostjo škroba ali inulina (kot npr. topinambur, sladki krompir, taro in jam) uvrščajo pod tarifno številko 0714.

0707 00

Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene

0707 00 90

Kumarice

Kumarice, ki se uvrščajo v to tarifno podštevilko, so vrsta majhnih kumar (85 ali več na kilogram).

0708

Stročnice, oluščene ali ne, sveže ali ohlajene

0708 10 00

Grah (Pisum sativum)

Ta tarifna podštevilka zajema vse vrste graha iz rodu Pisum sativum, vključno grah za krmo (Pisum sativum var. arvense).

Ne zajema kravjega graha (vključno vrste s črnimi očesci), ki je dejansko fižol – in se uvršča v tarifno podštevilko 0708 20 00 ter čičeriko iz rodu Cicer, ki se uvršča v tarifno podštevilko 0708 90 00.

0708 90 00

Druge stročnice

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 0708, prvi odstavek, (3), (4), (5) in (6).

0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene

0709 20 00

Beluši

Ta tarifna podštevilka zajema samo mlade ali poganjke belušev (Asparagus officinalis).

0709 40 00

Zelena, razen gomoljne zelene

Ta tarifna podštevilka zajema zelene vrst Apium graveolens L., var. dulce (Mill.) Pers. (belušna ali stebelna zelena) in Apium graveolens var. secalinum Alef (listna zelena).

0709 59 10

Lisičke

Ta tarifna podštevilka zajema samo lisičke vrst Cantharellus cibarius Fries in Cantharellus friesii Quelet in so večinoma barve jajčnega rumenjaka. Podobne užitne vrste, kot npr. neprava lisička (Clitocybe aurantiaca) in mrtvaška trobenta (Craterellus cornucopioides), ki se včasih uporablja kot nadomestek za gomoljike, se uvrščajo v tarifno podštevilko 0709 59 90.

0709 59 30

Jurčki

Ta tarifna podštevilka zajema samo gobe iz rodu boletus, predvsem jurčke (Boletus edulis).

0709 60 10 do 0709 60 99

Plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0709, prvi odstavek, (5).

0709 90 10

Solatna zelenjava, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.)

Ta tarifna podštevilka zajema vse vrste solatnih rastlin, razen vrtne solate (Lactuca sativa), radiča in endivije (Cichorium spp.). Sem spadata:

1.

motovilec;

2.

regrat (Taraxacum officinale).

0709 90 20

Blitva in kardij

Ta tarifna podštevilka zajema blitvo (Beta vulgaris subvar. cicla) in kardij (Cynara cardunculus).

0709 90 31 in 0709 90 39

Oljke

Oljke, iz katerih je bilo ekstrahirano olje, vendar je v njih ostalo več kot 8 % maščobe, ostanejo uvrščene v teh tarifnih podštevilkah.

0709 90 40

Kapre

Kapre so neodprti popki trnovega, trajnega grma (Capparis spinosa).

0709 90 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

okro ali bamijo (Hibiscus esculentus);

2.

vrtne ali jedilne buče (npr. Cucurbita maxima in Cucurbita pepo, razen Cucurbita pepo L. convar. citrullinia Greb. var. Styriaca in Cucurbita pepo L. var. oleifera Pietsch);

3.

rabarbaro;

4.

kislico (Rumex acetosa);

5.

užitno zajčjo deteljico (Oxalis crenata);

6.

sladko koščico (Sium sisarum);

7.

razne vrste kreše: vrtna kreša (Lepidium sativum), vodna kreša (Nasturtium officinale), zimska kreša (Barbarea verna), kapucinka ali indijska kreša (Tropaeolum majus) itd.;

8.

navadni portulak (Portulaca oleracea);

9.

listni peteršilj in krebuljico, razen korenastega peteršilja in gomoljaste krebuljice, ki se uvrščata v tarifno podštevilko 0706 90 90;

10.

pehtran (Artemisia dracunculus) in šetraj (Satureja hortensis in Satureja montana);

11.

majaron (Origanum majorana);

12.

čebulice iz družine Liliaceae vrste „Muscari comosum“ (običajna imena „lampasciolo“, „oignons sauvages“, „lilas de terre“, „feather hyacinth“).

Upoštevati je treba:

(a)

da se korenovke in gomolji z visoko vsebnostjo škroba ali inulina uvrščajo pod tarifno številko 0714;

(b)

da so nekatere vrste rastlin iz te tarifne podštevilke izključene, čeprav se uporabljajo za človeško prehrano; to se nanaša predvsem na naslednje vrste:

1.

timijan (tarifne podštevilke 0910 99 31 do 0910 99 39);

2.

lovorjev list (tarifna podštevilka 0910 99 50);

3.

navadni origano (Origanum vulgare), žajbelj (Salvia officinalis), bazilika (Ocimum basilicum), meta (vse vrste), sporiš (Verbena spp.), rutica (Ruta graveolens), ožepek (Hyssopus officinalis) in boraga (Borago officinalis), ki se uvrščajo pod tarifno številko 1211.

0711

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo

0711 20 10 in 0711 20 90

Oljke

Ti tarifni podštevilki zajemata oljke, običajno v slanici, ki še niso bile izpostavljene postopku odstranjevanja njihovega grenkega okusa. Oljke primerne za uživanje – četudi postanejo primerne zgolj s pomočjo preprostega podaljšanja namakanja v slanici – so iz teh tarifnih podštevilk izključene in se uvrščajo v tarifno podštevilko 2005 70 00.

0711 40 00

Kumare in kumarice

Ta tarifna podštevilka zajema kumare in kumarice, ki so zgolj vložene v velike posode s slanico, kateri je lahko dodan kis ali ocetna kislina, kar zagotavlja začasno konzerviranje med transportom in skladiščenjem; v takem stanju so neprimerne za takojšnje uživanje.

Te proizvode pred končno uporabo obdelajo na naslednji način, kar jim daje značilnosti proizvodov iz poglavja 20:

z delno odstranitvijo soli, čemur sledi začinjanje (običajno z dodajanjem aromatiziranega preliva na osnovi kisa);

s pasterizacijo manjših embalažnih enot (konzerve, stekleni kozarci), ki predstavlja dopolnitev delovanja soli in kisa na stabilizacijo proizvoda.

Vendar pa se kumare in kumarice, konzervirane v slanici ali ne, po končani popolni mlečni fermentaciji uvrščajo pod tarifno številko 2005. Te proizvode je mogoče prepoznati po tem, da je njihovo meso na celotnem prerezu steklasto (npr. prozorno).

0711 51 00

Gobe iz rodu Agaricus

Gobe iz te tarifne podštevilke so lahko konzervirane v močni slanici, kateri sta bila dodana kis ali ocetna kislina.

0711 90 70

Kapre

Kapre iz te tarifne podštevilke so običajno konzervirane v sodčkih skupaj s slanico.

0712

Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene

Ta tarifna številka ne zajema sušenih proizvodov, ki se ne uporabljajo kot zelenjava, ampak predvsem za proizvodnjo dišav ali v medicinske namene, za proizvodnjo insekticidov in fungicidov, ter za podobne namene (tarifna številka 1211).

0712 90 30

Paradižnik

Glede uvrščanja paradižnika v prahu glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 2002 90 11 do 2002 90 99.

0712 90 90

Druge

Iz te tarifne podštevilke so izključeni posušeni listi ali korenine regrata (Taraxacum officinale), posušena kislica (Rumex acetosa) in posušena kapucinka ali indijska kreša (Tropaeolum majus), ki se uporabljajo za medicinske namene (tarifna podštevilka 1211 90 85).

0713

Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene

Blago, ki se uvršča v to tarifno številko, je namenjeno za setev. To so vrtnarski proizvodi, ki jih je večinoma mogoče prepoznati po pakiranjih, v katerih se nahajajo (npr. v vrečkah z navodili za uporabo), pa tudi po njihovi visoki ceni.

0713 10 10 in 0713 10 90

Grah (Pisum sativum)

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0708 10 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0713 20 00

Čičerika (garbanzos)

Čičerika iz te tarifne podštevilke je iz rodu Cicer (večinoma Cicer arietinum) in je namenjena za setev, človeško prehrano ali za krmo živali.

0713 31 00

Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0713 31.

0713 32 00

Drobni rdeči (Adzuki) fižol (Phaesolus ali Vigna angularis)

Ta fižol se vselej trguje v suhem stanju. Preden rastlina adzuki dozori, so zrna zelena in vsebujejo visok delež vode. Z dozorelostjo postanejo zrna rdeča in suha.

0713 39 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka vključuje benečanski fižol (prej Dolichos sinensis spp. sesquipedalis), ki se šteje za fižol vrste Vigna. Imeni „Dolichos unguiculata“ oziroma „Dolichos sinensis“ nista več sopomenki za fižol vrste Vigna. Zato se benečanski fižol pravilno imenuje „Vigna unguiculata (L.) Walp. spp. sesquipedalis“.

0713 40 00

Leča

Ta tarifna podštevilka zajema samo lečo iz rodu Ervum ali Lens – npr. številne vrste navadne leče (Ervum lens ali Lens esculenta) in lečnato grašico (Ervum ervilia).

0713 90 00

Druge

Ta tarifna podštevilka vključuje, razen benečanskega fižola iz tarifne podštevilke 0713 39 00, dolihose iz rodu dolihosa, kot so lablab (Dolichos lablab), golobji grah (Cajanus cajan), kanavanin (Canavalia ensiformis), baržunasti fižol (Mucuna utilis) in semena guara (Cyamopsis tetragonoloba).

Iz te tarifne podštevilke so izključeni naslednji proizvodi: semena grašice vseh vrst, razen vrste Vicia faba in semena volčjega boba (Lupinus) (tarifna podštevilka 1209 29 10 ali 1209 29 50).

0714

Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

Izraz „peleti“ je opredeljen v opombi 1 k temu oddelku.

0714 10 91 in 0714 10 98

Manioka (cassava)

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

gomoljaste korene manioke, od katerih obstajata dve vrsti (Manihot utilissima in Manihot aipi); koreni so razporejeni podobno kot šbice pri kolesu; njihova masa ob pobiranju pa lahko variira med 500 g do 3 kg ali več;

2.

pelete izdelane iz aglomeriranih delcev maniokinih korenov, ali pa iz aglomerirane moke ali zdroba teh korenov (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0714, drugi odstavek).

0714 20 10 in 0714 20 90

Sladki krompir

Sladki krompir so gomolji z belim, rdečim ali rumenim mesom, kar je odvisno od vrste in porekla te rastline vzpenjavke (Ipomea batatas).

0714 90 11 in 0714 90 19

Maranta, salep in podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

korene marante, ki pripadajo različnim rastlinskim vrstam, kar je odvisno od njihovega porekla: npr. Maranta arundinacea, Maranta indica, Tacca pinnatifida in Canna edulis;

2.

korene salepa iz različnih vrst rastlin iz rodu Orchis;

3.

mrtve korene dalij in druge podobne mrtve gomolje rož;

4.

korenike rastline taro (Colocasia esculenta ali Colocasia antiquorum);

5.

užitni jam različnih vrst (Dioscorea batatas, D. trifida, D. alata, D. bulfibera itd.).

0714 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema različne vrste topinamburja (npr. Helianthus tuberosus, Helianthus strumosus in Helianthus decapetalus) ter škrobaste sredice imenovane „sago“, ki jih pridobivajo iz debel nekaterih različnih vrst palmovih dreves (Metroxylon, Rumphii, Raphia ruffia, Arenga itd.).

POGLAVJE 8

UŽITNO SADJE IN OREŠKI; LUPINE AGRUMOV ALI MELON IN LUBENIC

Splošno

To poglavje zajema tudi sadne drozge namenjene za destilacijo, tudi če se je naravni proces fermentacije že pričel.

0801

Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

0801 21 00 in 0801 22 00

Brazilski oreh

To so orehi s trdo lupino, ki po obliki in velikosti spominjajo na krhlje mandarine. Lupina oklepa veliko jedro, v rjavkasti vlaknati ovojnici, ki ima na prerezu obliko trikotnika.

0802

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni

0802 21 00 in 0802 22 00

Lešniki (Corylus spp.)

Ti tarifni podštevilki zajemata navadne lešnike (sadeži rastline Corylus avellana), turške lešnike (sadeži rastline Corylus colurna) in cevaste lešnike (sadeži rastline Corylus maxima).

0802 40 00

Kostanji (Castanea spp.)

Ta tarifna podštevilka zajema samo užitni sladki kostanj iz rodu Castanea. Ta tarifna podštevilka ne zajema vodnih oreškov (sadeži rastline Trapa natans), ki se uvrščajo v tarifno podštevilko 0802 90 85 in divjega kostanja (Aesculus hippocastanum), ki se uvršča pod tarifno številko 2308.

0802 50 00

Pistacije

Pistacije so sadež pistacijinega drevesa (Pistacia vera), ki ga gojijo predvsem na Siciliji, v Grčiji in na Srednjem Vzhodu.

Pistacija je velikosti majhne oljke, sestavljena iz mehke, tanke in običajno vlažne rdečerjave zunanje lupine, ki je rahlo aromatična in ima hrapavo površino, olesenele lupine svetle barve, sestavljene iz dveh polovic, ter oglatega jedra, ki je zelenkaste barve ter prijetnega okusa in ga obdaja rdečkasta povrhnjica.

0802 90 50

Pinjole

Ta tarifna podštevilka zajema jedra pinij (sadež drevesa Pinus pinea), v storžih ali posamezne.

0802 90 85

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema tudi jedra cemprina (sadež drevesa Pinus cembra), v storžih ali posamezne.

0803 00

Banane, vključno pisang (rajske smokve), sveže ali suhe

0803 00 11

Pisang (rajske smokve)

Pisang lahko doseže dolžino do 50 cm, je večji in na prerezu bolj oglate oblike kot banane iz tarifne podštevilke 0803 00 19. Škrob, ki ga vsebuje pisang, se od bananinega razlikuje po tem, da z dozorevanjem ne postaja sladek. Pisang nima izrazitega vonja in surov ni primeren za uživanje. Običajno se obirajo zeleni in uživajo termično obdelani.

0804

Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi

0804 40 00

Avokado

Avokado je sadež drevesa avokada (Persea americana Mill.). Avokado je koščičast, pogosto precej velik, sferične oblike hruške ali čutare z dolgim vratom (odvisno od vrste), včasih vsebuje precej veliko koščico. Lupina je temnozelene, vijolične, škrlatne ali rumene barve. Meso zrelega avokada je pod lupino zelenkasto bele barve in čvrsto, ob koščici pa svetlejši.

0804 50 00

Guave, mango in mangostin

Guava je sadež drevesa guava (Psidium guayava L.). Guave so jagode, katerih barva mesa variira v različnih barvah (belkasta, rožnata, kremna, rdečkasta ali zelena), in vsebujejo več drobnih semen.

Mango je sadež drevesa mango (Mangifera indica). Mangi so koščičasti plodovi s ploščato koščico, iz katere izhajajo vlakna. Obstaja več vrst mangov, ki se razlikujejo po masi (od 150 g do 1 kg), sladkobi in okusu (nekateri imajo rahel priokus po terpentinu).

Mangostin so sadeži drevesa (Garcinia mangostana). V zrelem stanju so jagodičasti sadeži rjavo škrlatne barve z debelim perikarpom, ki vsebuje več semen, ki so obdani z mesnato, belo, sladko ovojnico izjemno značilne arome.

0805

Agrumi, sveži ali suhi

0805 10 20

Sladke pomaranče, sveže

Ta tarifna podštevilka zajema samo pomaranče vrste Citrus sinensis.

Mednje spadajo rdeče in polrdeče pomaranče.

Rdeče pomaranče so tiste, katerih lupina (pogosto več kot polovica njene površine), meso in sok so pigmentirani zaradi prisotnosti karotina. Pri polrdečih je pigmentacija večinoma manj izrazita in je omejena le na meso in sok.

Rdeče pomaranče zajemajo „Blood ovals“, „sanguinas redondas“, „Navels sanguinas“, „Sanguinelli“, „Doubles fines“, „Washington sanguines“ ali „oplemenitene doubles fines“ ali „velike sanguines“ in „Portuguese“.

0805 10 80

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema grenke pomaranče, plodove vrste Citrus aurantium. Uporabljajo se pretežno za proizvodnjo marmelad.

0805 20 30

Monrealke in mandarine satsuma

Satsume (Citrus reticulata Blanco var. unshiu (Swing)) so zgodnja sorta mandarin. Sadež je velik, rumenooranžne barve, sočen, nima kislega okusa in je brez pečk.

0805 20 50

Mandarine in mandarine wilking

Mandarine (Citrus nobilis Lour. ali Citrus reticulata Blanco) je od navadnih pomaranč mogoče razlikovati po manjši, bolj sploščeni obliki, lažjem lupljenju, bolj jasni razdelitvi njihovih krhljev in slajšem in bolj aromatičnem okusu.

Mandarine wilking so križanec med mandarino (kultivar) Willow leaf in Temple mandarino (slednja je križanec med mandarino in grenko pomarančo). Spominjajo na mandarine, le da so večje in na enem koncu zašiljene.

0805 20 70

Tangerine

Ta tarifna podštevilka zajema tangerine (Citrus reticulata Blanco var. tangerina).

0805 20 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

tangelo – križanec med tangerino in grenivko;

2.

ortanique – križanec med pomarančo in tangerino;

3.

malaquina – križanec med pomarančo in mandarino;

4.

tangor – križanec med medeno mandarino, Perl-tangelo in Dancy-tangerino.

0805 40 00

Grenivke, vključno pomelo

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže vrste Citrus grandis in Citrus paradisi. Ti sadeži imajo svetlorumeno lupino in so večinoma večji od pomaranč. Imajo oblasto obliko, ki je lahko nekoliko sploščena. Meso je rumeno ali rožnato in kislega okusa.

0805 50 90

Limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia)

Ta tarifna podštevilka zajema vse različice vrste Citrus aurantifolia in Citrus latifolia.

Limete so majhni, skoraj okrogli ali ovalni plodovi s tenko, prižemajočo se zeleno ali zelenkasto rumeno lupino. Sočno meso je zeleno in zelo kislo.

0805 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

citrone (Citrus medica) – so kot velike limone z zelo debelo grčasto lupino; njihovo meso je kiselkasto in zelo prijetno diši, kandirano lupino pa pogosto uporabljajo za pecivo in v slaščičarstvu;

2.

kumkvat (Fortunella japonica F. hindsii in F. margarita) je sadež velikosti oljke. Je okrogel ali podolgovat brez sploščitev na koncu. Ima gladko, sladko lupino, ter majhno količino mesa rahlo kislega okusa; lahko se uživa surov ali v kompotih; včasih se uporablja tudi v slaščičarstvu;

3.

chinotto (Citrus aurantium var. myrtifolia);

4.

bergamtke (Citrus aurantium var. bergamia) so vrsta pomaranč, bledo rumene barve in hruškaste oblike, rahlo kislega okusa in se v glavnem uporabljajo za proizvodnjo eteričnega olja.

0806

Grozdje, sveže ali suho

0806 10 10

Namizno grozdje

Namizno grozdje se od vinskega razlikuje tako po zunanjosti kot po načinu pakiranja. Medtem ko se namizno grozdje najpogosteje pojavlja v škatlah, zabojčkih, platojih, košaricah za sadje, ali majhnih zaprtih košarah za transport, se vinsko grozdje pojavlja bodisi v velikih košarah, odprtih zabojih ali sodih, v katerih je grozdje pogosto tesno naloženo, tako da se zmečka ali na pol stisne.

0806 20 10

Korinte

Proizvodi iz te tarifne podštevilke so posušene jagode vinskega grozdja vrste Vitis corinthica. So majhne, okrogle, brez pecljev in takorekoč brez pečk. So temno škrlatne barve, ki se nagiba k črni, in zelo sladke.

0807

Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže

0807 11 00

Lubenice

Lubenice so sadež vrste Citrullus vulgaris Schrad. Lahko dosežejo maso tudi do 20 kg. Meso ni posebno sladko, je zelo vodeno in običajno svetlo rdeče barve in vsebuje črna semena.

0807 19 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže vrst Cucumis melo, med katerimi obstaja več vrst, predvsem dinje (var. reticulatus Naud.) z mrežastim vzorcem na lupini; melone vrste (var. saccharus Naud.), katere lupina ima prav tako mrežasti vzorec; melona (var. cantalupensis Naud.) z vzdolžnimi brazdami na lupini; zimska melona (var. inordorus Naud.) in melona z gladko lupino. Sadeži so običajno debeli, okrogli ali ovalni, bodisi z grobo ali gladko lupino. Meso je čvrsto in sočno, rumenkasto oranžne ali bele barve ter sladkega okusa. Osrednji del sadeža je votel in vlaknat, ter vsebuje veliko število ploščatih, ovalnih, bleščečih semen, rumenkasto bele barve.

0807 20 00

Papaja

Papaje (Carica papaya) so podolgovati ali okrogli sadeži, gladki ali nekoliko hrapavi, zreli so zelenkasto rumeni ali oranžni. Po masi lahko zelo variirajo od nekaj sto gramov do več kilogramov. Meso je po konsistenci podobno meloni, njegova barva je rumeno oranžna, je bolj ali manj sladko in aromatično. Sadež ima v sredini votlino s številnimi okroglimi črnimi semeni obdanih s pulpo.

0808

Jabolka, hruške in kutine, sveže

0808 10 10

Jabolka za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra

Ta tarifna podštevilka zajema jabolka, ki se lahko uporabljajo le za proizvodnjo fermentiranih ali nefermentiranih pijač (niso sortirana po njihovi velikosti in kvaliteti, večinoma so manjša od namiznih jabolk, kislega in manj prijetnega okusa, so manjvredna). Ta jabolka morajo biti med transportom v razsutem stanju (v železniških vagonih, velikih kontejnerjih, tovornjakih ali tovornih ladjah), brez vmesnega skladiščenja.

0808 20 10

Hruške za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0808 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0809

Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže

0809 20 05 in 0809 20 95

Češnje in višnje

Ti tarifni podštevilki zajemata vse vrste češenj, vključno divje češnje, predvsem pa navadne češnje (sadeži Prunus cerasus), višnje (sadeži Prunus cerasus var. austera), srčiek (sadeži Prunus avium var. juliana) in hrustavke (sadeži Prunus avium var. duracina) ter divje češnje (sadeži Prunus avium ali Cerasus avium).

0809 30 10 in 0809 30 90

Breskve, vključno z nektarinami

Za razliko od breskev imajo nektarine gladko lupino.

0809 40 90

Trnulje

Trnulje so sadeži divjega trna (Prunus spinosa).

0810

Drugo sadje, sveže

0810 20 10

Maline

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže rastlin Rubus idaeus, Rubus illecebrosus, Rubus occidentalis in Rubus strigosus. Nekatere vrste imajo rdeče, druge pa bele sadeže.

0810 40 10

Brusnice (sadeži vrste Vaccinum vitis idaea)

Sadeži so rdeče ali rožnate barve.

0810 40 30

Sadeži vrste Vaccinum myrtillus

Sadeži so modro črne barve.

0810 50 00

Kivi

Ta tarifna podštevilka zajema kivi vrste Actinidia chinensis Planch. ali Actinidia deliciosa.

To mesnato sadje je velikosti jajca, grenkosladkega okusa, njegova dlakava lupina pa je rjavkasto zelene barve.

0810 90 20

Tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambola in pitahaya

Tamarinde (sadež Tamarindus indica in Tamarindus officinalis) se v mednarodni trgovini običajno pojavljajo v strokih ali v obliki pulpe (brez dodanega sladkorja ali drugih snovi, niti drugače obdelane) in se uvrščajo v tarifno podštevilko 0813 40 65.

Kruhovec je sadež rastline Artocarpus heterophylla in Artocarpus integrifolia. Liči je sadež rastline Litichi chinesis. Sapodile so sadež rastline Achras sapota.

Ta tarifna podštevilka zajema pasijonke ali granadile (npr. „marakuja“), kot je npr. sadje naslednjih vrst: škrlatna granadila (Passiflora edulis), velika granadila (Passiflora quadrangularis) in granadila vrste Passiflora ligularis.

0810 90 50

Črni ribez

Ta tarifna podštevilka zajema okrogle sadeže rastline Ribes nigrum L.

0810 90 60

Rdeči ribez

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže rastline Ribes rubrum L.

0810 90 95

Drugo

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnevalnih opombah HS k tarifni številki 0810, drugi odstavek, (7) (razen ličijev in sliv sapodilo), se v to tarifno podštevilko uvršča:

1.

sadeže rastline arbutus (Arbutus unedo);

2.

češminove jagode (sadeži rastline Berberis vulgaris);

3.

sadeže rakitovca (sadeži rastline Hippophäe rhamnoides);

4.

skorš (sadeži rastline Sorbus domestica) in mokovec (sadeži rastline Sorbus aria);

5.

anona sadeže (sadeži rastline Annona cherimola (šerimoja) in Annona reticulata (bikovo srce));

6.

različne vrste sadežev rastline Physalis (sadeži rastline Physalis alkekengi (volčje jabolko) ali Physalis pubecens);

7.

sadeže madagaskarske slive (Flacourtia cataphracta in Idesia polycarpa);

8.

nešplje (sadeži rastline Mespilus germanica) in japonske nešplje (sadeži Eriobotrya japonica);

9.

sadeže različnih vrst Sapotaceae (sadeži rastline Lucuma mammosa), razen sapodile, ki se uvršča pod tarifno podštevilko 0810 90 20;

10.

užitne vrste Actinidia, razen kivija (Actinidia chinensis Planch. ali Actinidia deliciosa), ki se uvršča pod tarifno podštevilko 0810 50 00;

11.

sadeže različnih vrst Sapindaceae, npr. rambutan (sadeži rastline Nephelium lappaceum), in sadeži rastline Nephelium mutabile, razen ličija (sadeži Litchi sinensis), ki se uvršča pod tarifno podštevilko 0810 90 20.

0811

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne

Izraz „zamrznjen“ je opredeljen v besedilu pojasnjevalnih opomb HS k temu poglavju pod splošno, drugi odstavek.

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju, ki se nanaša na tarifne podštevilke, ki se navezujejo na vsebnost sladkorja.

0811 20 31

Maline

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0810 20 10.

0811 20 39

Črni ribez

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0810 90 50.

0811 20 51

Rdeči ribez

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0810 90 60.

POGLAVJE 9

KAVA, PRAVI ČAJ, MATE ČAJ IN ZAČIMBE

Splošno

Uvrščanje mešanic začimb oziroma začimb, katerim so bile dodane druge snovi, je določeno v opombi 1 k temu poglavju.

V skladu s to opombo so mešanice začimb z drugimi snovmi, ki nimajo lastnosti začimb, iz tega poglavja izključene. Če predstavljajo kombinirane začimbe ali kombinirane mešanice začimbnih sredstev, se uvrščajo pod tarifno številko 2103. Če so mešanice, ki se neposredno uporabljajo za aromatiziranje pijač ali pri pripravi ekstraktov namenjenih za proizvodnjo pijač, sestavljene iz začimb ali rastlin, delov rastlin, semen, sadežev ali oreškov (celih, narezanih, zdrobljenih ali v prahu) ali iz vrst, ki jih zajemajo druga poglavja (poglavja 7, 11, 12 itd.), glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, šesti in sedmi odstavek.

Ostanki in odpadki začimb, ki neizogibno nastajajo med nabiranjem in postopki, ki sledijo (npr. med sortiranjem, sušenjem), ali pa med skladiščenjem ali transportom, se uvrščajo kot „nezdrobljen in nezmlet“ – razen v primeru, ko je proizvod prepoznaven (npr. zaradi njegove homogene sestave) kot proizvod, ki je bil izpostavljen postopku drobljenja.

Izraz „zdrobljen ali zmlet“, ki se uporablja v različnih tarifnih številkah tega poglavja, ne zajema proizvodov, razrezanih na kose.

0901

Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave

0901 11 00 in 0901 12 00

Kava, nepražena

Ti tarifni podštevilki zajemata nepraženo kavo v vseh oblikah, dekofeinizirano ali ne (vključno cela zrna ali delce, ločene s sortiranjem ali presejevanjem), tudi v primeru, ko ni namenjena za človeško prehrano (npr. za ekstrakcijo kofeina).

0901 11 00

S kofeinom

Ta tarifna podštevilka zajema nepraženo kavo, ki ni bila izpostavljena postopku ekstrakcije kofeina.

0901 12 00

Brez kofeina

Ta tarifna podštevilka zajema nepraženo kavo, ki je bila izpostavljena postopku ekstrakcije kofeina. Tako obdelana kava običajno vsebuje največ 0,2 mas. % kofeina, preračunano na suho snov.

0901 21 00 in 0901 22 00

Kava, pražena

Ti tarifni podštevilki zajemata kavo, omenjeno v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 0901 11 00 in 0901 12 00, ki je bila pražena, tudi glazirana, zmleta ali stisnjena.

0901 21 00

S kofeinom

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0901 11 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0901 22 00

Brez kofeina

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0901 12 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0901 90 10

Lupinice in kožice kave

Lupinice so ovojnice znotraj sadeža (jagode), ki obdaja običajno dva zrna.

Kožice so notranja ali „pergaminska“ luska, ki obdaja vsako zrno in se med praženjem odstranijo.

0901 90 90

Kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0901, prvi odstavek, (5). Te mešanice so lahko zmlete ali ne zmlete, ali celo stisnjene.

0904

Poper iz rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

0904 11 00

Nezdrobljen in nezmlet

Ta tarifna številka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0904, (1). Poudariti je treba, da ostanejo v teh podštevilkah uvrščena zlomljena poprova zrna ali delci popra, če je razvidno, da to ni posledica načrtnega mletja ali drobljenja. To velja tudi za prah ali smeti iz začimbnih mlinov, ki so onesnaženi s poprom.

Ta tarifna podštevilka zajema zelena poprova zrna, konzervirana v raztopini kisa ali v slanici, tudi če je dodana majhna količina citronske kisline.

0904 20 10 do 0904 20 90

Plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, suhi, zdrobljeni ali zmleti

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0904, (2), če so suhi, zdrobljeni ali zmleti.

0904 20 10

Sladka paprika

Paprike iz te tarifne podštevilke (Capsicum annum var. grossum) so razmeroma velike in blagega okusa. Nabirajo se zelene ali rdeče. Ta tarifna podštevilka zajema le suhe paprike, cele ali v koščkih, vendar nezdrobljene in nezmlete.

0906

Cimet in cvetovi cimetovega drevesa

0906 11 00 in 0906 19 00

Nezrobljen in nezmlet

Ti tarifni podštevilki zajemata npr.:

1.

paličice, sestavljene iz trakov cimetove skorje, uvitih drug v drugega, in lahko dosežejo dolžino tudi do 110 centimetrov;

2.

odrezke, dobljene z rezanjem cimetovih paličic na določene dolžine (npr. 5 do 10 cm);

3.

cimetovo skorjo v koščkih različne velikosti in debeline, kot npr. „quillings“ (delci in odpadki, ki nastanejo pri rezanju cimetovih palic na standardne dolžine), „featherings“ ali „chips“ (majhni koščki cimetove skorje, dobljeni pri odstranjevanju te skorje, in se uporabljajo predvsem za proizvodnjo cimetove esence).

0906 11 00

Cimet (Cinnamomum zeylanicum Blume)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0906 11.

0907 00 00

Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

Ta tarifna številka zajema tudi zdrobljene ali zmlete klinčke.

0908

Muškatni orešček, macis in kardamom

0908 10 00

Muškatni orešček

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0908, odstavek (a).

Ta tarifna podštevilka zajema muškatni orešček, ki je plod drevesa (Myrstica fragans).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi cele muškatne oreščke za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj in smol, ki so pogosto obdelani z apneno vodo, ki predstavlja zaščito pred insekti, ter muškatne oreščke drugorazredne kvalitete, kot npr. tiste, ki so bili med obiranjem zmečkani ali zlomljeni, in nosijo oznake „waste“, „BWP“ (broken, wormy, punky) ali „defective“.

0908 20 00

Macis

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0908, odstavek (b).

0908 30 00

Kardamom

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0908, odstavek (c), (1) do (4).

0909

Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode

0909 20 00

Seme koriandra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0909, prvi in tretji odstavek.

Koriandrovo seme je okrogle oblike, svetle, rumenorjave barve, ter sladkastega in rahlo pekočega okusa.

0909 30 00

Seme orientalske kumine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0909, prvi in tretji odstavek.

Seme orientalske kumine je ovalne oblike in brazdasto.

0909 40 00

Seme navadne kumine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0909, prvi in tretji odstavek.

Seme kumine je ovalne oblike, podolgovato in brazdasto.

0910

Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe

0910 10 00

Ingver

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910 odstavek, (a).

Ta tarifna podštevilka zajema korenike ingverja (Amomum zingiber L.), ki se lahko pojavijo kot sveže, suhe ali zdrobljene. V to tarifno podštevilko se uvršča „sivi“ (znan kot „črni ingver“) ingver (neolupljen) in „beli“ ingver (olupljen).

0910 20 10 in 0910 20 90

Žafran

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910, (b).

0910 30 00

Kurkuma

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910, (c).

V trgovini se pojavlja okrogla kurkuma, ki izvira iz glavne, debele, hruškaste korenike, medtem ko podolgovata kurkuma izvira iz stranskih poganjkov te korenike, ki so ovalne ali valjaste oblike.

0910 91 10 in 0910 91 90

Mešanice, opredeljene v opombi 1 (b) k temu poglavju

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910, (g).

0910 99 31 do 0910 99 39

Timijan

Te tarifne podštevilke zajemajo veliko vrst timijana (Thymus vulgaris, Thymus zygis, Thymus serpyllum ali divji timijan), svežega ali suhega.

0910 99 31

Divji timijan – materina dušica (Thymus serpyllum)

Ta tarifna podštevilka zajema samo timijan vrste Thymus serpyllum.

0910 99 33

Drug

Ta tarifna podštevilka zajema osmukane in posušene liste in cvetove timijana, vrst Thymus vulgaris in Thymus zygis.

0910 99 50

Lovorjev list

Ta tarifna podštevilka zajema liste lovorja (Laurus nobilis), sveže ali posušene.

0910 99 60

Curry

Curryjev prah je opisan v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0910, (e). Dodatek majhnih količin drugih snovi (sol, gorčična semena, moka iz stročnic) ne vpliva na uvrščanje teh mešanic.

0910 99 91 in 0910 99 99

Druge

V ti tarifni podštevilki se uvrščajo semena kopra (Anethum graveolens), kani in „črni poper“, dobljen iz plodov rastline Xylopia aethiopica.

Vendar pa so kljub temu, da se običajno uporabljajo kot začimbe, iz teh tarifnih podštevilk izključeni:

(a)

gorčično seme (tarifna številka 1207);

(b)

korenike vseh vrst galangal (tarifna številka 1211);

(c)

proizvod, imenovan „rumenik“ ali „barvilni rumenik“, barva katerega je bolj rdeča od pravega žafrana in je sestavljena iz cvetov rumenika (Carthamus tinctorius ali Carthemus oxyacantha ali Carthamus palestinus) (tarifna številka 1404).

Številne začimbne rastline, ki niso začimbe v pravem pomenu besede, so prav tako izključene iz tega poglavja in se uvrščajo predvsem v poglavji 7 in 12 (glej pojasnjevalne opombe k tema poglavjema).

POGLAVJE 10

ŽITA

Splošno

Posušeno klasje žit (npr. koruze), ki so bila beljena, barvana, impregnirana ali kako drugače obdelana za okrasne namene, se uvrščajo v tarifno podštevilko 0604 99 90.

Žita ostanejo uvrščena v to poglavje, čeprav so zaradi konzerviranja toplotno obdelana, kar lahko povzroči, da se zrna delno želatinirajo in včasih počijo. Delna želatinizacija (predželatinizacija) se pojavi pri postopku sušenja in zadeva le majhno količino zrn. To preoblikovanje škroba ni namen toplotne obdelave, temveč le stranski učinek. Ta obdelava se ne šteje kot „drugače obdelana“ v smislu opombe 1 (B) k poglavju 10.

1001

Pšenica in soržica

1001 10 00

Trda pšenica

Glej opombo 1 k tarifni podštevilki k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1001, prvi odstavek, (2).

1001 90 91

Navadna pšenica in soržica, semenska

Semena so izbrana in jih je v splošnem mogoče prepoznati po njihovem pakiranju (npr. v vrečah z etiketami, ki označujejo njihov namen) in po njihovi višji ceni.

Ta zrna so lahko tudi obdelana, tako da so po setvi zaščitena pred mrčesom ali ptiči.

1003 00

Ječmen

1003 00 10

Semenski

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1001 90 91.

1006

Riž

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1008

Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita

1008 90 10

Tritikala

Tritikala je hibridno žito, dobljeno s križanjem pšenice in rži. Zrna so običajno večja in bolj podolgovata kot ržena in pšenična zrna; njihova zunanja plast je nagubana.

POGLAVJE 11

PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN; PŠENIČNI GLUTEN

1101 00

Pšenična moka ali moka iz soržice

Glej opombo 2 k temu poglavju.

Moke iz te tarifne številke lahko vsebujejo majhne količine soli (običajno ne več kot 0,5 %) kot tudi majhne količine amilaze, mletih kalčkov in praženega slada.

1102

Žitna moka, razen pšenične moke ali moke iz soržice

Glej opombo 2 k temu poglavju.

Moke iz te tarifne številke lahko vsebujejo majhne količine soli (običajno ne več kot 0,5 %) kot tudi majhne količine amilaze, mletih kalčkov in praženega slada.

1102 20 10 in 1102 20 90

Koruzna moka

Za določevanje vsebnosti maščobe je predpisana analitska metoda, ki je opisana v Prilogi I (metoda A) k Direktivi Komisije 84/4/EGS (UL L 15, 18.1.1984, str. 29), in v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1748/85 (UL L 167, 27.6.1985, str. 26).

Ti podštevilki vključujeta tudi koruzno moko, poimenovano „moka masa“, ki se pridobiva z nikstamalizacijo, za katero je značilno, da se koruzna zrna najprej kuhajo in namakajo v raztopini kalcijevega hidroksida, nato pa se posušijo in zdrobijo.

Kakršna koli dodatna obdelava, kot je na primer praženje, pomeni izključitev takšnega proizvoda iz tarifne številke 1102 (splošno, poglavje 19).

1103

Žitni drobljenci, zdrob in peleti

1103 11 10 do 1103 19 90

Drobljenec in zdrob

1.

Glej opombi 2 in 3 k temu poglavju;

2.

glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1103, prvih šest odstavkov;

3.

proizvodi, ki ne ustrezajo sejalnim kriterijem, navedenim v opombi 3 k temu poglavju, se uvrščajo pod tarifno številko 1104,

proizvodi, ki ustrezajo sejalnim kriterijem, navedenim v opombi 3 k temu poglavju, vendar so bili brušeni, in so v obliki okroglih zrnatih delcev, se uvrščajo v eno izmed tarifnih podštevilk tarifne številke 1104, ki zajema brušena (perlirana) zrna.

1103 13 10 in 1103 13 90

Koruzna

Za določanje vsebnosti maščobe glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 1102 20 10 in 1102 20 90.

Ti podštevilki vključujeta tudi drobljenec in zdrob iz koruzne moke, poimenovane „moka masa“, ki se pridobiva z nikstamalizacijo, za katero je značilno, da se koruzna zrna najprej kuhajo in namakajo v raztopini kalcijevega hidroksida, nato pa se posušijo in zdrobijo.

Kakršna koli dodatna obdelava, kot je na primer praženje, pomeni izključitev takšnega proizvoda iz tarifne številke 1103 (splošno, poglavje 19).

1103 20 10 do 1103 20 90

Peleti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1103, zadnji odstavek.

1104

Žitna zrna, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

Zrna v obliki kosmičev, ki se uvrščajo v tarifne podštevilke 1104 12 90, 1104 19 69 in 1104 19 91, so zrna, ki so bila oluščena in valjana.

1104 22 20 do 1104 29 89

Drugače obdelana zrna (npr. oluščena, perlirana, rezana ali drobljena)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1104, drugi odstavek, (2) do (5).

1104 22 50

Perlirana

Poleg perliranega zrnja, navedenega v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1104, drugi odstavek, (4), ta tarifna podštevilka zajema delce zrn, ki so zaradi brušenja v obliki okroglih zrnc.

1104 22 90

Obdelana le z drobljenjem

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, pridobljene z drobljenjem neoluščenih žitnih zrn, ki ne ustrezajo sejalnim kriterijem, navedenim v opombi 3 k temu poglavju.

1104 23 30

Perlirana

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 50.

1104 23 90

Samo drobljena

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 90.

Zdrobljena koruzna zrna, dobljena pri sejanju očiščenih neoluščenih koruznih zrn, in ki ustrezajo pogojem, določenim v opombi 2 (A) k temu poglavju, se uvrščajo v to tarifno podštevilko kot zrna „samo drobljena“.

1104 29 05

Perlirana

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 50.

1104 29 07

Obdelana le z drobljenjem

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 90.

1104 29 30

Perlirana

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 50.

1104 29 51 do 1104 29 59

Obdelana le z drobljenjem

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 90.

1104 30 10 in 1104 30 90

Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1104, drugi odstavek, (6).

1106

Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic, iz tarifne številke 0713, iz saga, ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 ali iz proizvodov iz poglavja 8

Izrazi „moka“, „zdrob“ in „prah“ so opredeljeni v dodatni opombi 2 k temu poglavju.

Proizvodi, pripravljeni v obliki paste, so iz te tarifne številke izključeni.

1107

Slad, pražen ali nepražen

1107 10 11 do 1107 10 99

Nepražen

Vsi sladi, v katerih je prisotna diastazna aktivnost, ki je v zrnih potrebna za pretvorbo škroba v sladkor, se uvrščajo v te tarifne podštevilke. Med takšnimi sladi so: zeleni slad, zračeni slad in sušeni slad. Slednjega v trgovini pogosto delijo na svetli slad (plzenski tip) in temni slad (muenchenski tip).

Za vse slade, ki se uvrščajo v te tarifne podštevilke, so značilna mokasta, bela in krhka zrna. Vendar pa pri temnem sladu (muenchenski tip) približno 10 % zrn variira po barvi od rumene do rjave. Zrna imajo suho, krhko konsistenco. Pri mletju sladnih zrn nastane gladka in mehka moka.

1107 20 00

Pražen

Ta tarifna podštevilka zajema vse slade, v katerih je diastazna aktivnost zmanjšana ali po praženju popolnoma izgine, in kateri posledično nastopajo le med varjenjem piva kot dodatek nepraženemu sladu, zato da pivo dobi posebno barvo in okus.

Barva zrn v teh sladih variira od umazano bele do črne, odvisno od vrste slada.

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

pražen slad, ki je bil pražen pred pretvorbo škroba v sladkor ali v primeru svetlega slada po delni pretvorbi škroba v sladkor glede na stopnjo vlažnosti uporabljenega sladu. Ta slad ima bleščečo zunanjo površino, njegov endosperm pa je črn in nesteklast;

2.

karameliziran slad, katerega sladkor, oblikovan s poprejšnjo pretvorbo škroba v sladkor, je karameliziran. Barva tega sladu je medlo rumene do bledo rjave barve. Endosperm najmanj 90 % zrn je steklast, njegova barva pa umazano bela do temnorjava. Diastazna aktivnost je v zelo svetlem karameliziranem sladu do določene stopnje še vedno prisotna. Takšen slad lahko vsebuje do 10 % nekarameliziranih zrn.

POGLAVJE 12

OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZNO ZRNJE, SEMENA IN PLODOVI; INDUSTRIJSKE ALI ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN KRMA

1201 00

Soja, cela ali lomljena

Sojina zrna (semena rastline Glycine max) variirajo po barvi od rjave, zelene in črne. Škroba takorekoč ne vsebujejo, so pa bogata z beljakovinami in oljem.

Posebna pazljivost je potrebna pri uvrščanju nekaterih semen, označenih kot „zelena soja“ ali „zelen fižol“. To pogosto ni soja, temveč fižol, ki se uvršča pod tarifno številko 0713.

1202

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno oluščeni ali lomljeni

Zemeljski orešek ali arašid je seme rastline Arachis hypogaea in vsebuje visoko stopnjo užitnega olja.

1205

Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno

1205 10 10 in 1205 10 90

Seme oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1205.

1206 00

Sončnično seme, celo ali lomljeno

1206 00 91

Oluščeno; v sivi in belo progasti lupini

Semena sončnic iz te tarifne podštevilke so običajno namenjena za proizvodnjo slaščic, kot krma za ptice ali za takojšnje uživanje. V splošnem je dolžina semena samo polovica dolžine luščine, ki lahko presega 2 cm. Ta semena vsebujejo običajno 30 do 35 mas. % olja.

1206 00 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema sončnična semena za proizvodnjo olja za človeško prehrano. Običajno se dobavljajo v luščinah, ki je črne barve. V splošnem je dolžina semena enaka dolžini luščine. Ta semena vsebujejo običajno 40 do 45 mas. % olja.

1207

Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno

1207 40 10 in 1207 40 90

Sezamovo seme

Ti tarifni podštevilki zajemata semena rastline Sesamum indicum.

1207 50 10 in 1207 50 90

Gorčično seme

Gorčična semena pridobivajo iz različnih vrst rastlin, npr. Sinapis alba, Brassica hirta, Brassica nigra in Brassica juncea.

1207 99 97

Drugo

Če niso vključena v predhodno tarifno številko tega poglavja, se v to tarifno podštevilko uvrščajo semena in plodovi, ki so navedeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1207, drugi odstavek.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zelena bučna semena z mehko lupino, pri katerih zunanja ovojnica zaradi genetskih pomanjkljivosti ni plutast (Cucurbita pepo L. convar. citrullinia Greb. var. styriaca in Cucurbita pepo L. var. oleifera Pietsch). Buče teh vrst gojijo največ zaradi njihovega olja in ne kot vrtnino, katerih semena se uvrščajo v tarifno podštevilko 1209 91 90.

Ta tarifna podštevilka ne zajema praženih bučnih semen (tarifna podštevilka 2008 19).

1208

Moka in zdrob iz oljnih semen in plodov, razen iz gorčice

Glej opombo 2 k temu poglavju.

1209

Seme, plodovi in trosi namenjeni za setev

1209 10 00

Seme sladkorne pese

Ta tarifna podštevilka zajema samo seme sladkorne pese (Beta vulgaris var. altissima).

Tu so zajeta tudi semena, imenovana enoklična semena, dobljena z genetskim postopkom, ali pa s segmentiranjem semenskega mešička (semena, imenovana segmentirana). Ta semena so lahko tudi obdana s prevleko na osnovi gline.

1209 29 60

Seme krmne pese (Beta vulgaris var. alba)

Ta tarifna podštevilka zajema tudi semena, imenovana enoklična semena, dobljena z genetskim postopkom, ali pa s segmentiranjem semenskega mešička (semena, imenovana segmentirana). Ta semena so lahko tudi obdana s prevleko na osnovi gline.

1209 30 00

Seme rastlin z neolesenelim steblom, ki se gojijo v glavnem zaradi cvetov

Ta tarifna podštevilka zajema semena rastlin, ki se gojijo predvsem ali izključno zaradi njihovih cvetov (cvetje za rezanje, okrasno cvetje itd.). Semena teh vrst se lahko pojavijo na podlagi, npr. iz celuloze ali šote. V to tarifno podštevilko spada tudi seme vrtne grašice (Lathyrus odoratus).

1209 91 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. semena buč, ki se gojijo kot vrtnine in so namenjena za setev, za takojšnje uživanje (npr. v solatah), za prehrambeno industrijo (npr. za pekarske proizvode) ali za medicinske namene.

Glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1207 99 97.

1209 99 10

Semena gozdnega drevja

Ta tarifna podštevilka zajema zrna in druga semena gozdnih dreves tudi v primeru, če so namenjena za vzgojo okrasnih dreves ali grmov v državi uvoznici.

V smislu te tarifne podštevilke izraz „drevesa“ pomeni vsa drevesa, grmovja ali grmičasta drevesa, katerih debla, stebla in veje so oleseneli.

Ta tarifna podštevilka zajema vsa semena in plodove vrst, ki se uporabljajo za setev:

1.

dreves, evropskih kot tudi eksotičnih vrst, namenjenih za pogozditev, zaradi proizvodnje lesa, kot tudi zaradi utrjevanja tal oz. kot zaščita proti eroziji prsti;

2.

dreves, ki se uporabljajo za okrasne namene v parkih, javnih ali zasebnih vrtovih, ali pa vzdolž javnih trgov, mestnih ulic, cest, kanalov itd.

Med drevesi iz druge skupine, ki večinoma pripadajo istim vrstam kot tista iz prve skupine, so drevesa, ki se ne uporabljajo le zaradi njihove oblike ali barve listov (npr. nekatere vrste topola, javorja in iglavcev), temveč tudi zaradi njihovih cvetov (npr. mimoza, tamariska, magnolija, španski bezeg, negnoj, japonska češnja, jadikovec, rožni grmi), ali pa zaradi svetlih barv njihovih plodov (npr. lovorikovec, kotoneaster, glog).

Vendar pa so iz te tarifne podštevilke izključena naslednja semena in plodovi tudi v primeru, če so namenjena za setev:

(a)

sadja ali orehov, ki se uvrščajo v poglavje 8 (predvsem oreškov npr. kostanjev, orehov, lešnikov, ameriških orehov, mandljev itd.);

(b)

semena in sadje, ki se uvrščajo v poglavje 9 (npr. brinove jagode);

(c)

oljna semena in oljni plodovi iz tarifnih številk 1201 00 do 1207 (npr. žir, palmova jedrca).

Iz te tarifne podštevilke so izključena še:

(a)

semena tamarinde (tarifna podštevilka 1209 99 99); in

(b)

želod in divji kostanj (tarifna podštevilka 2308 00 40).

1210

Hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v peletih, lupulin

1210 20 10

Hmelj, zdrobljen, zmlet ali v obliki peletov; z višjo vsebnostjo lupulina; lupulin

Poleg lupulina zajema ta tarifna podštevilka proizvode z višjo vsebnostjo lupulina, dobljene z mletjem hmeljevih storžkov potem, ko jim mehansko odstranijo liste, peclje in drugo.

1211

Rastline in njihovi deli (vključno semena in plodovi), sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti, vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene

1211 20 00

Korenina ginsenga

Ta tarifna podštevilka zajema korenine ginsenga (Panax quinquefolium in Panax ginseng). Korenina je cilindrično vretenaste oblike, na zgornji tretjini ima gube v obliki kolobarjev; pogosto so razdeljene na več vej. Barva površine variira od rumenobele do rjavorumene, notranjost pa je bela in mokasta (če se korenino skuha v vodi, je njena notranjost trda kot rog). V to tarifno podštevilko se uvrščajo tudi zdrobljene ali zmlete korenine ginsenga.

1211 90 30

Tonka fižol

Ta tarifna podštevilka zajema semena rastline Dipteryx odorata (iz družine Leguminosae). Imenujejo jih tudi tonga ali tonka fižol. Vsebujejo kumarin in se uporabljajo v proizvodnji parfumov in pri proizvodnji esenc za dietne pijače.

1211 90 85

Drugo

Če niso vključena v predhodno tarifno podštevilko te tarifne številke, se v to tarifno podštevilko uvrščajo rastline, deli rastlin, semena in plodovi, navedeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1211, enajsti odstavek, poleg njih pa še naslednji:

1.

deli konoplje, pomešani ali nepomešani z organskimi ali anorganskimi snovmi, ki služijo kot polnilo;

2.

„pomarančni grah“ ali „orangette“ – to so neužitne pomaranče, ki kmalu po cvetenju, nedozorele odpadejo z drevesa, in se nabirajo suhe, predvsem zaradi pridobivanja njihovega eteričnega olja (petit–grain);

3.

listi posušenega regrata (Taraxacum officinale);

4.

posušena kislica (Rumex acetosa);

5.

posušena indijska kreša (Tropaeolum majus).

Ta tarifna podštevilka ne zajema alg (tarifna številka 1212) in semena buč (tarifna številka 1207 ali 1209).

1212

Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

1212 20 00

Morske alge in druge alge

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1212, (A).

1212 91 20 in 1212 91 80

Sladkorna pesa

Ti tarifni podštevilki se nanašata samo na sladkorno peso, kateri ni bil odvzet sladkor, in ki v splošnem vsebuje več kot 60 mas. % saharoze, računano na suho snov. Sladkorna pesa iz katere je bil delno ali v celoti odvzet sladkor, se uvršča v tarifno podštevilko 2303 20 10 ali 2303 20 90.

1212 99 30

Rožiči

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1212, (C), prvi in drugi odstavek.

1212 99 41 in 1212 99 49

Seme rožičev

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1212, (C), tretji odstavek.

1212 99 70

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1212, (D), tretji, četrti in peti odstavek, zajema ta tarifna podštevilka še:

1.

gomolje rastline konjaku, cele, zdrobljene ali v prahu;

2.

„cvetni prah“ – majhne grudice sestavljene iz cvetnega prahu, ki so ga nabrale čebele, ter ga aglomerirale skupaj z nektarjem, medom in čebeljo slino.

Ta tarifna podštevilka ne zajema bučnih semen (tarifna številka 1207 ali 1209).

1214

Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih

1214 90 10

Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

krmno peso (Beta vulgaris var. alba);

2.

rumeno kolerabo (Brassica napus var. napobrassica);

3.

druge krmne korenovke (npr. krmno peso in krmno korenje).

Različne vrste topinamburja (Helianthus tuberosus) se uvrščajo pod tarifno številko 0714, medtem ko se pastinak (Pastinaca sativa) kot vrtnina uvršča v poglavje 7 (tarifna številka 0706, če je svež ali ohlajen).

POGLAVJE 13

ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI

1301

Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer balzami)

1301 20 00

Arabski gumi

Arabski gumi se pojavlja v obliki rumenkastih ali rdečkastih koščkov nepravilnih oblik, je prozoren in topen v vodi, v alkoholu pa ne.

1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani

1302 11 00

Opija

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (A), (1).

1302 12 00

Iz sladkih koreninic

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (A), (2).

1302 19 80

Drugi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (A), (4) do (20).

1302 20 10 in 1302 20 90

Pektinske snovi, pektinati in pektati

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (B).

1302 31 00

Agar-agar

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (C), (1).

1302 32 10 in 1302 32 90

Sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (C), (2).

Ti tarifni podštevilki ne zajemata endosperma semen guara, ki se pojavljajo v obliki majhnih, svetlorumenih kosmičev nepravilnih oblik (tarifna številka 1404).

1302 39 00

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1302, (C), (3) do (5), ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

ekstrakt, izdelan iz alg Furcellaria fastigiata, ki se nabirajo ob obalah Danske, ki se pridobiva na enak način ter se na trgu pojavlja v enakih oblikah kot agar-agar;

2.

sluzi, dobljene iz semen kutine;

3.

sluzi, dobljene iz islandskega mahu;

4.

karagenan kakor tudi kalcijev, natrijev in kalijev karagenat, tudi če so standarizirani s sladkorjem (npr. s saharozo, glukozo), kar zagotavlja njihovo konstantno enako delovanje. Vsebnost dodanega sladkorja običajno ne presega 25 mas. %.

POGLAVJE 14

RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO; RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

1401

Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr. bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana in lipovo lubje)

1401 10 00

Bambus

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1401, drugi odstavek, (1).

1401 20 00

Španski trs

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1401, drugi odstavek, (2).

1401 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1401, drugi odstavek, (3) do (7). Listi različnih vrst rastline Typha (npr. Typha latifolia) se tudi uvrščajo v to tarifno podštevilko.

1404

Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

1404 20 00

Linters iz bombaža

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1404, drugi odstavek, (A).

1404 90 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1404, drugi odstavek, (B) do (F).

Ščetice, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1404, drugi odstavek, (F), (7), so vrste Dipsacus sativus.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi endospmerm semen guara v obliki majhnih, svetlorumenih kosmičev nepravilnih oblik.

ODDELEK III

MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVEGA RAZKRAJANJA; PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA

POGLAVJE 15

MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVEGA RAZKRAJANJA; PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA

Splošno

V smislu tarifnih podštevilk tega poglavja, ki vključujejo izraz „za industrijske namene“, se ta nanaša le na tiste uporabe, ki vključujejo transformacijo osnovnega proizvoda.

Na drugi strani pa izraz „za tehnične namene“, ki se prav tako pojavlja v nekaterih podštevilkah, takšne transformacije ne vključuje.

Postopki, kot so čiščenje, rafiniranje ali hidrogeniranje, se ne štejejo za „industrijske“ ali „tehnične namene“.

Poudariti je treba, da so lahko tudi proizvodi, primerni za človeško prehrano, namenjeni za tehnično ali industrijsko uporabo.

Tarifne podštevilke v tem poglavju, ki so namenjene za uvrščanje proizvodov za tehnično ali industrijsko uporabo, razen za proizvodnjo živil za človeško prehrano, vključujejo olja in maščobe za proizvodnjo krme za živali.

Dodatna opomba 1 (a)

Tekoča frakcija rastlinskih olj, dobljena z ločevanjem trdne faze npr. s hlajenjem, z uporabo organskih topil, površinsko aktivnih snovi itd., se ne more šteti kot surovo olje.


1502 00

Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503

Ta tarifna številka zajema poleg stopljenih maščob tudi nestopljene maščobe, npr. maščobe, zaprte v njihovih celičnih membranah.

Zaradi tega so v to tarifno številko zajete naslednje maščobe:

1.

nestopljene maščobe ali surovi loj (maščoba, ki ostane pri predelavi v klavnicah, mesnicah, predelavi drobovine);

2.

stopljene maščobe, vključno:

(a)

„Premier jus“, ki je najboljša vrsta užitnega loja;

(b)

ocvirki iz loja;

(c)

t. i. „kisla“ maščoba, dobljena s kuhanjem nestopljene maščobe najslabše kvalitete v vodni raztopini žveplove kisline, ki hidrolizira beljakovinske snovi v tkivu in na ta način se sprošča maščoba;

3.

maščoba, dobljena iz kosti ali odpadkov goved, ovac ali koz.

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema olja iz kosti in kostnega mozga ter olja iz nog (tarifna številka 1506 00 00).

1503 00

Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani

1503 00 11 in 1503 00 19

Stearin iz prašičje masti in oleostearin

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašata drugi in predzadnji odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1503.

1503 00 30

Olje iz loja za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v petem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1503, če so namenjeni za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano (glej besedilo pojasnjevalnih opomb k temu poglavju pod splošno).

1503 00 90

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašata tretji in četrti odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1503, ta tarifna podštevilka zajema tudi olje iz loja, ki ne ustreza pogojem, navedenim v tarifni podštevilki 1503 00 30, npr. olje iz loja za tehnične namene.

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, del (A), šesti in sedmi odstavek.

1504 10 10 do 1504 10 99

Olja in njihove frakcije iz ribjih jeter

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1504, drugi odstavek.

1504 10 10

Z vsebnostjo vitamina A do vključno 2 500 IU/g

Vsebnost vitamina A v olju iz ribjih jeter, dobljenem iz rib vrste Gadidae (trska, vahnja, leng, oslič itd.), običajno ne presega 2 500 IU/g.

1504 10 91 in 1504 10 99

Druge

Vsebnost vitamina A v olju, dobljenem iz jeter tune, navadnega jezika ali različnih vrst morskih psov, običajno presega 2 500 IU/g.

Olja z večjo vsebnostjo vitamina A ostanejo uvrščena v tej tarifni podštevilki, če zaradi tega ne izgubijo značilnosti olja iz ribjih jeter. Tako je na primer olje iz ribjih jeter, ki vsebuje do vključno 100 000 IU/g vitamina A.

1504 20 10 in 1504 20 90

Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih jeter

Ti tarifni podštevilki zajemata masti in olja, dobljena iz vseh vrst rib, ter njihove frakcije, razen olj, ekstrahiranih izključno iz njihovih jeter, in vključujeta:

1.

olja, dobljena iz sledov in menhadene (lososu podobna riba, ki jo lovijo izključno zaradi ekstrakcije olja);

2.

olja, dobljena iz ostankov nastalih pri postopku konzerviranja rib, ki so v primerjavi z zgoraj navedenimi olji manjvredna. Trgovsko pomembna so olja iz ostankov rib vrste Clupeidae, olja iz tun, ostankov palamid in olja iz ostankov vrste Salmonidae;

3.

olja iz ostankov trgovanja z ribami, ki so zelo različne sestave in manjvredna;

4.

stearin iz rib, opisan v petem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1504.

Masti in olja iz teh tarifnih podštevilk so namenjena predvsem za tehnične in industrijske namene, kot npr. za strojarske preparate, za pleskarske barve, kot sestavina rezalnih olj.

1504 30 10 in 1504 30 90

Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

kitovo olje in surovo spermacet olje, ki sta opisana v tretjem in četrtem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1504;

2.

masti morskih sesalcev;

3.

olja plavutonožcev (tjulnjev, mrožev in morskih levov).

Ti tarifni podštevilki zajemata vsa olja morskih sesalcev in njihove frakcije, vključno olja, ekstrahirana iz njihovih jeter, kot je npr. olje iz jeter kita glavača, ki je zelo bogato z vitaminom A in ima podobne lastnosti kot olje iz ribjih jeter iz tarifnih podštevilk 1504 10 10, 1504 10 91 in 1504 10 99.

1505 00

Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob (vključno z lanolinom)

1505 00 10

Maščoba iz volne, surova

Glej prvi odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1505.

1505 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

lanolin, ki je opisan v drugem, tretjem in četrtem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1505;

2.

mastne substance, ki izvirajo iz maščobe iz volne (olein in stearin iz maščobe iz volne), ki so tekoči in trdni deli, dobljeni po destilaciji in stiskanju maščobe iz volne.

1506 00 00

Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane

Ta tarifna številka ne zajema neužitnih mešanic ali preparatov iz živalskih maščob in olj, npr. masti nastalih pri predelavi različnih živali v klavnicah, ali mešanic ali preparatov živalskih in rastlinskih maščob in olj, npr. odpadne maščobe nastale pri cvrtju jedi (tarifna številka 1518).

1507

Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1507 10 10 in 1507 10 90

Surovo olje, vključno degumirano

Glede definicije izraza „surovo“ glej dodatno opombo 1 k temu poglavju, odstavki (a), (b) in (c).

1507 90 10 in 1507 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata rafinirano sojino olje.

1508

Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1508 10 10 in 1508 10 90

Surovo olje

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju.

1508 90 10 in 1508 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata rafinirano olje iz arašidov.

1509

Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

Oljčno olje, ki se uvršča v to tarifno številko, mora ustrezati naslednjim trem zahtevam:

1.

dobljeno mora biti izključno z obdelavo plodov oljčnega drevesa (Olea europea L.);

2.

dobljeno mora biti izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi postopki (npr. s stiskanjem), kar izključuje uporabo topil (glej opombo 2 k temu poglavju);

3.

ne sme biti reestificirano ali zmešano z drugimi olji, vključno olje iz oljčnih tropin, ki se uvršča pod tarifno številko 1510 00.

1509 10 10

Lampatno deviško oljčno olje

Glej dodatno opombo 2 (B), (I) k temu poglavju.

1509 10 90

Drugo

Glej dodatno opombo 2 (B), (II) k temu poglavju.

1509 90 00

Drugo

Glej dodatno opombo 2 (C) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka ne zajema le rafiniranega oljčnega olja, ampak tudi rafinirano oljčno olje, zmešano z deviškim oljčnim oljem.

1510 00

Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509

Ta tarifna številka zajema samo olja, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki 1 pojasnjevalnih opomb k tarifni številki 1509. Kot olja iz tarifne številke 1509, tudi olja iz tarifne številke 1510 00 ne smejo biti reesterificirana ali zmešana z drugimi vrstami olj, npr. z olji, ki niso iz oljk, vendar so lahko:

ekstrahirana s topili ali s fizikalnimi postopki,

zmešana z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509; najbolj običajna je mešanica sestavljena iz rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja.

1510 00 10

Surova olja

Glej dodatno opombo 2 (D) k temu poglavju.

1510 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema prečiščeno olje iz oljčnih tropinin mešanice prečiščenega olja oljčnih tropin z deviškim oljčnim oljem.

1511

Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, vendar kemično nemodificirano

1511 10 10 in 1511 10 90

Surovo olje

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju.

Surovo palmovo olje se razkraja hitreje kot druga olja in ima zaradi tega visoko vsebnost prostih maščobnih kislin.

1511 90 11 in 1511 90 19

Trdne frakcije

Ti tarifni podštevilki zajemata palmov stearin.

1511 90 91 in 1511 90 99

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

rafinirano palmovo olje;

2.

tekočo frakcijo palmovega olja, dobljeno po ločitvi trdne faze z ohlajanjem ali z uporabo organskih topil ali površinsko aktivnih snovi. Ta frakcija (palmov olein) ima včasih lahko podobno sestavo maščobnih kislin kot nefrakcionirano palmovo olje. Palmov olein se od nefrakcioniranega olja razlikuje predvsem po drugačni sestavi trigliceridov in ne po relativnem deležu prisotnih maščobnih kislin. Trigliceride z višjim številom ogljikovih atomov (C52 in C54) je mogoče najti v večjih količinah v tekoči frakcji kot pa v nefrakcioniranem olju, medtem ko trigliceridi z relativno nižjim številom ogljikovih atomov (C50 in C48) prevladujejo v trdni frakciji.

1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1512 11 91

Olje iz sončničnih semen

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju, skupaj z delom (A) pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1512.

1512 11 99

Olje iz žafranike

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju, skupaj z delom (B) pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1512.

1512 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema rafinirano sončnično olje in rafinirano olje iz žafranike.

1512 21 10 do 1512 29 90

Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1512, del (C).

1514

Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano

1514 11 10 do 1514 19 90

Olje iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegove frakcije

Glej opombo 1 k tarifni podštevilki k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1514, del (A), drugi odstavek, drugi stavek.

1515

Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani

1515 30 10 in 1515 30 90

Ricinusovo olje in njegove frakcije

Ricinusovo olje je znano tudi kot ricinovo olje, „palma Christi olje“ in „kerva olje“.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata olja ekstrahiranega iz semen mlečkovke „Jatropha curcas“ iz družine Euphorbiceae (odvajalno), ki ga pogosto imenujejo tudi „ameriško ricinusovo olje“ ali „olje divjega ricinusa“ (tarifne podštevilke 1515 90 40 do 1515 90 99).

1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516

Za opredelitev pojma „margarina“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 1517 10 in 1517 90.

1517 10 10 in 1517 10 90

Margarina, razen tekoče margarine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1517, peti odstavek, (A).

Poudariti je treba, da vsebnost vode ni odločujoči dejavnik pri uvrščanju proizvodov v ti tarifni podštevilki.

1521

Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani

1521 10 00

Rastlinski voski

Poleg proizvodov, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1521, del (I), zajema ta tarifna številka kavin vosek, ki se naravno pojavlja v vseh delih kavinega grma (v zrnih, pergaminski ovojnici, listih itd.) in je stranski proizvod pri proizvodnji dekofeinizirane kave. Je črn, diši po kavi in se uporablja za proizvodnjo nekaterih čistilnih proizvodov.

1521 90 91

Surovi

Ta tarifna podštevilka zajema voske v naravnih satovjih.

1521 90 99

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema stopljene, stisnjene ali rafinirane voske, beljene ali nebeljene, barvane ali nebarvane.

1522 00

Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih in rastlinskih voskov

1522 00 31 in 1522 00 39

Ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju, ki določa ostanke, ki so iz teh tarifnih podštevilk izključeni.

ODDELEK IV

PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS; TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

POGLAVJE 16

PROIZVODI IZ MESA, RIB, RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV

Splošno

Glede uvrščanja sestavljenih prehrambnih proizvodov (vključno t. i. „gotove jedi“), pripravljene npr. iz klobas, mesa, mesnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali iz katere koli njihove medsebojne kombinacije, skupaj z zelenjavo, špageti, omako itd., glej opombo 2 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, predzadnji odstavek.

Drugi stavek prvega odstavka opombe 2 (uvrstitev pod tarifno številko je odvisna od sestavine, ki v proizvodu prevladuje po masi) velja tudi za določevanje tarifnih podštevilk. To se ne nanaša na proizvode, ki vsebujejo jetra, iz tarifnih številk 1601 00 in 1602 (glej odstavek 2 opombe).

Dodatna opomba 2

Praviloma je možno opredeliti kot kos nekega dela, če meri približno 100 × 80 × 2 mm ali več.

Izraz „njihovi kosi“ se nanaša samo na kose, za katere lahko nedvoumno (in ne z izključevanjem ostalih možnosti) ugotovimo, iz katerega dela izvirajo (npr. šunke).


1601 00

Klobase in podobni izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov

Ugotovitev, da se nekateri proizvodi smatrajo „klobase in podobni proizvodi“ za trgovske namene, ni odločujoči faktor v smislu uvrščanja v to tarifno številko.

Sesekljani ali zmleti mesni proizvodi, ki so svojo obliko dobili vsled pakiranja v konzerve ali druge toge posode, cilindrične ali ne, se ne štejejo za klobase v smislu te tarifne številke.

1601 00 10

Iz jeter

Ta tarifna podštevilka zajema klobase in podobne proizvode, ki vsebujejo jetra, z ali brez dodatka mesa, mesnih odpadkov, maščobe itd., pod pogojem, da dajejo jetra proizvodu bistven karakter. Ti izdelki so v splošnem termično obdelani ali včasih tudi dimljeni in so prepoznavni predvsem po njihovem značilnem okusu po jetrih.

1601 00 91

Klobase, suhe ali za mazanje, nekuhane

Ta tarifna podštevilka zajema nekuhane klobase, če so dozorele (npr. s sušenjem na zraku itd.) in so pripravljene za takojšnje uživanje.

Takšni proizvodi so lahko tudi dimljeni, pod pogojem, da dimljenje ni povzročilo popolne koagulacije beljakovin, kar se zgodi v primeru toplotne obdelave, kot je npr. dimljenje pri visoki temperaturi.

Iz tega sledi, da ta tarifna podštevilka zajema samo klobase, ki se običajno jedo po rezinah (kot npr. salame, Arles sausages, Plockwuerst itd.), pa tudi klobase za mazanje, kot je npr. Teewurst.

1601 00 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

klobase in podobne izdelke, ki niso bili izpostavljeni nobenemu postopku zorenja;

2.

kuhane klobase, kot so npr.: frankfurtske klobase, strasbourške klobase, dunajske klobase, mortadele, klobase, izdelane iz drobovine znane kot „andouilles“ in „andouilettes“, jetrne klobase, krvavice in druge podobne specialitete.

1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi

1602 10 00

Homogenizirani proizvodi

Glej opombo 1 k tarifni podštevilki tega poglavja.

1602 20 10 in 1602 20 90

Iz jeter katere koli živali

Ti tarifni podštevilki zajemata pripravljene ali konzervirane proizvode, ki vsebujejo jetra, zmešana ali nezmešana z mesom ali drugimi mesnimi odpadki, pod pogojem, da dajejo jetra proizvodu bistven karakter. Najpomembnejši proizvodi iz teh tarifnih podštevilk so dobljeni iz gosjih ali račjih jeter (tarifna podštevilka 1602 20 10).

1602 31 11 do 1602 39 80

Iz perutnine iz tarifne številke 0105

Te tarifne podštevilke zajemajo perutnino in dele perutnine, ki so po termični obdelavi konzervirani.

Med te proizvode spadajo:

1.

piščanec v aspiku;

2.

polovice ali četrti piščanca v omaki ter cele puranje, gosje ali piščančje noge, zamrznjene ali ne;

3.

perutninska pašteta, zamrznjena ali ne (sestavljena predvsem iz perutninskega mesa, kateremu je bila dodana teletina, svinjska mast, gomoljike in začimbe);

4.

pripravljene jedi, ki vsebujejo perutninsko meso kot osnovno sestavino, skupaj z drugimi sestavinami, kot so: vrtnine, riž ali testenine v smislu priloge k mesni jedi. Primeri tovrstnih jedi so izdelki, znani pod imenom „piščanec z rižem“ in „piščanec z gobami“, kot tudi zamrznjene gotove perutninske jedi, ki se prodajajo na pladnjih z ločenimi prekati, na katerih je meso ločeno od drugih sestavin.

Pri določanju odstotnega deleža perutninskega mesa ali odpadkov se masa kosti ne upošteva.

1602 31 11

Ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 32 11

Nekuhano

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 39 21

Nekuhano

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 41 10 in 1602 41 90

Šunka in njeni kosi

Glede vsebine izraza „njihovi kosi“ glej dodatno opombo 2 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključeni sesekljani ali fino zmleti izdelki, četudi so izdelani iz šunke in njenih kosov.

1602 42 10 in 1602 42 90

Plečeta in njihovi kosi

Glede vsebine izraza „njihovi kosi“ glej dodatno opombo 2 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključeni sesekljani ali fino zmleti izdelki, četudi so izdelani iz plečet ali njihovih kosov.

1602 49 11 do 1602 49 50

Domačih prašičev

Za določanje odstotnega deleža mesa ali mesnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali porekla, glej Uredbo Komisije (EGS) št. 226/89 (UL L 29, 31.1.1989, str. 11).

Pri določanju tega odstotnega deleža se želatina in omake ne upoštevajo.

1602 49 15

Druge mešanice, ki vsebujejo šunke (noge), pleča, ledja ali vrat z zgornjim delom plečeta in njihove kose

Glede vsebine izraza „njihovi kosi“ glej dodatno opombo 2 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

Mešanice, ki se uvrščajo v to tarifno podštevilko, morajo vsebovati vsaj enega od kosov (in/ali njihovega dela), ki je omenjen v poimenovanju tarifne podštevilke, četudi ta kos ne daje mešanici bistveni karakter. Mešanica lahko vsebuje tudi meso ali klavnične odpadke drugih živali.

1602 50 10

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 50 31

„Corned beef“ v nepredušni embalaži

Pri tarifni podštevilki 1602 50 31 se izraz „v nepredušni embalaži“ nanaša na proizvode, ki se pakirajo v neprodušno zaprto embalažo, z ali brez uporabe vakuuma, na način, ki onemogoča dotok zraka ali drugih plinov v ali iz embalaže. Ko je embalaža, ki je nepropustna za zrak enkrat odprta, je poškodovana za stalno.

Ta tarifna podštevilka zajema, med drugimi, tudi proizvode, pakirane v plastične vrečke z ali brez uporabe vakuuma.

1602 90 61

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 90 72 in 1602 90 74

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1604

Pripravljene ali konzervirane ribe, kaviar in kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

1604 12 91

V nepredušni embalaži

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1602 50 31.

1604 14 16

Fileti, znani kot „loins“

Ta tarifna podštevilka zajema samo ribje filete v smislu pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 0304, (1), ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje:

da so termično obdelani,

da so brez dodane tekočine pakirani v vrečke (ali omote), ki se uporabljajo za pakiranje hrane, tudi če so vakuumsko pakirani ali zavarjeni, in

da so zamrznjeni.

1604 19 31

Fileti, znani kot „loins“

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1604 14 16.

1604 20 05

Pripravki iz surimija

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0304 99 10.

Proizvodi, ki se uvrščajo v to tarifno podštevilko, so izdelani iz surimija, ki je zmešan z drugimi sestavinami (npr. z moko, škrobom, proteini, mesom rakov, začimbami, aromo in barvo). Proizvode nato termično obdelajo in v splošnem prodajajo v zamrznjenem stanju.

1605

Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

1605 20 10

V nepredušni embalaži

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1602 50 31.

1605 90 11

V nepredušni embalaži

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1602 50 31.

POGLAVJE 17

SLADKORJI IN SLADKORNI PROIZVODI

1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju

1701 11 10 do 1701 12 90

Surovi sladkor, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil

Glej opombo 1 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

nekatere nerafinirane sladkorje bele barve;

2.

rjave sladkorje z nizko stopnjo polarizacije, dobljene iz druge in tretje stopnje v postopku pridelovanja sladkorja, katerih barva, predvsem zaradi vsebnosti melase, variira od rumene do temnorjave in ki vsebujejo pretežno med 85 in 98 mas. % saharoze;

3.

manj čiste sladkorje, ki izvirajo iz rafinacije ali proizvodnje kandis sladkorja, npr. četrtinke, koščki in rjavi sladkorji.

1701 11 10 in 1701 11 90

Sladkor iz sladkornega trsa

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 1701 11 in 1701 12.

1701 12 10 in 1701 12 90

Sladkor iz sladkorne pese

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 1701 11 in 1701 12.

1701 91 00

Ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Aromatizirani ali obarvani sladkorji se uvrščajo v to tarifno podštevilko tudi, če vsebujejo manj kot 99,5 mas. % saharoze.

1701 99 10

Beli sladkor

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

Beli sladkorji iz te tarifne podštevilke so sladkorji, rafinirani ali ne, in so v glavnem bele barve zaradi njihove visoke vsebnosti saharoze (99,5 mas. % ali več).

Za določanje vsebnosti saharoze v belem sladkorju glede na dodatno opombo 3 k poglavju 17 se uporablja polarimetrična metoda, določena z Direktivo Komisije 79/796/EGS, Priloga II, metoda 10 (UL L 239, 22.9.1979, str. 24).

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel

1702 11 00 in 1702 19 00

Laktoza in laktozni sirup

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1702, (A), (1), in (B), prvi odstavek.

1702 30 10

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 30 50 in 1702 30 90

Drugo

Pri določanju masnega deleža glukoze, izraz „v suhem stanju“ pomeni, da sta izključeni prosta voda in kristalno vezana voda.

1702 40 10

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 60 10

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 60 80

Inulinski sirup

Glej dodatno opombo 6 (a) k temu poglavju.

1702 90 30

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 90 80

Inulinski sirup

Glej dodatno opombo 6 (b) k temu poglavju.

1702 90 95

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

maltozo, razen kemično čiste maltoze;

2.

invertni sladkor;

3.

sladkorne sirupe (razen javorjevega sirupa), niti aromatizirane niti obarvane;

4.

proizvode, ki jih napačno imenujejo „melasa velike čistoče“, ki so dobljeni s hidrolizo in koncentracijo surovega soka sladkornega trsa in ki se uporabljajo večinoma kot hranilni medij pri proizvodnji antibiotikov, pa tudi pri proizvodnji etilnega alkohola;

5.

laktulozo, razen kemično čiste laktuloze.

1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja

1703 10 00

Melasa iz sladkornega trsa

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1703 10.

1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava

1704 10 10 in 1704 10 90

Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne

Ti tarifni podštevilki zajemata sladke žvečine gumije, za katere je značilna prisotnost „chicle gum“ ali podobnih neužitnih proizvodov, ne glede na obliko, v katerih se pojavljajo (v lističih, s sladkorjem prevlečenih dražejih, kroglicah itd.), vključno „bubble-gum“.

1704 90 10

Ekstrakt sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov

Ta tarifna podštevilka zajema samo ekstrakte likviricije, ki vsebujejo več kot 10 mas. % saharoze, brez dodatka drugih sladkorjev, arome ali drugih snovi, pripravljene v obliki kolačev, palic, pastil ali ne.

Ekstrakti likviricije, pripravljeni kot bonboni z dodatkom drugih snovi, se uvrščajo v tarifno podštevilko 1704 90 99, ne glede na delež saharoze.

1704 90 30

Bela čokolada

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1704, drugi odstavek, (vi).

1704 90 51 do 1704 90 99

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo večino izdelkov iz sladkorja, ki se običajno imenujejo „bonboni“. Ti izdelki ostanejo uvrščeni v teh tarifnih podštevilkah tudi, če vsebujejo žganje ali drugo pijačo na osnovi alkohola.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi maso za proizvodnjo fondana, marcipana, nougata ipd., ki predstavljajo polizdelke, ki se uporabljajo v slaščičarski industriji, in se v splošnem pojavljajo v obliki blokov ali štruc. Tovrstni polizdelki ostanejo uvrščeni v teh tarifnih podštevilkah tudi, če se njihova vsebnost sladkorja pozneje med proizvodnjo končnih izdelkov še poveča, vendar pod pogojem, da so, zaradi njihove sestave, nedvoumno namenjeni za proizvodnjo nekega slaščičarskega izdelka.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo:

(a)

sladoleda, tudi če je pripravljen v obliki lizike na palčki (tarifna številka 2105 00);

(b)

mešanic sladkornih proizvodov, ki ne vsebujejo kakava, in tistih, ki vsebujejo kakav, v poljubnih razmerjih, in so pakirani v skupno prodajno embalažo kot mešanica (tarifna številka 1806).

1704 90 51

Paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 1 kg ali več

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1704, drugi odstavek, (iv) in (ix).

Ta tarifna podštevilka zajema mešanice za pripravo sladkornih oblivov ali glazur.

1704 90 55

Pastile za grlo in bonboni proti kašlju

Glej pojasnjevalne HS k tarifni številki 1704, drugi odstavek, (v).

1704 90 61

Dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke – dražeje, kot so npr. mandlji s trdo sladkorno prevleko oz. skorjo. Tovrstne bonbone proizvajajo tako, da jedro bonbona (npr. mandelj) potopijo v bobne s sladkornim sirupom. Med vrtenjem bobna se na jedru nabira sladkor. Med ohlajanjem pa ta sladkor oblikuje značilno zunanjo prevleko.

1704 90 65

Gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov

Gumijevi in žele bonboni so proizvodi izdelani iz želirnih sredstev (kot je npr. arabski gumi, želatina, pektin in nekateri škrobi), sladkorja in arom. So različnih oblik, npr. v obliki človeka ali živali.

1704 90 71

Kuhani sladkorni izdelki, polnjeni ali nepolnjeni

Kuhani bonboni so trdi, včasih drobljivi, in so lahko prozorni ali ne. Sestavljeni so iz predhodno kuhanega sladkorja, kateremu so bile dodane majhne količine drugih snovi (razen maščob) za dosego različnih okusov, konsistence in barv. Ti proizvodi lahko vsebujejo tudi osrednje polnjenje.

1704 90 75

Karamele (toffee) in podobni bonboni

Toffee, karamele in podobni bonboni so proizvodi, ki so podobno kot kuhani bonboni dobljeni s kuhanjem sladkorja, vendar vsebujejo tudi dodano maščobo.

1704 90 81

Stisnjene tablete

Stisnjene tablete so bonboni, ki se pojavljajo v različnih oblikah, in so dobljeni s stiskanjem, z vezivom ali brez njega.

1704 90 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema slaščice, ki v predhodnih tarifnih podštevilkah niso zajete. Vanjo spadajo:

1.

fondani;

2.

marcipan v pakiranjih za takojšnjo uživanje in neto mase manj kot 1 kg (marcipan v drugih pakiranjih se uvršča v tarifno podštevilko 1704 90 51);

3.

nougat;

4.

ekstrakt likviricije, pripravljen kot bonboni.

POGLAVJE 18

KAKAV IN KAKAVOVI IZDELKI

1801 00 00

Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen

Kakavova zrna vsebujejo 49 do 54 mas. % maščobe, imenovane „kakavovo maslo“, od 8 do 10 mas. % škroba, 8 do 10 mas. % beljakovin, 1 do 2 mas. % teobromina, 5 do 10 mas. % tanina (katehina ali „kakavovega rdečila“), 4 do 6 mas. % celuloze, 2 do 3 mas. % mineralov, sterolov (vitamin D) in razne fermente.

1803

Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena

Ta tarifna številka zajema kakavovo maso v kosih ali ne, obdelano z alkalnimi snovmi zaradi izboljšanja topnosti. Ta tarifna podštevilka ne zajema kakavove mase, obdelane na isti način, v obliki prahu (tarifna številka 1805).

1805 00 00

Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

Kakav v prahu, ki mu je dodana majhna količina lecitina (pribl. 5 mas. %), ostane uvrščen v tej tarifni številki, če je dodan zaradi povečanja sposobnosti kakavovega prahu za tvorbo disperzij v tekočinah ter na ta način olajša pripravo napitkov na osnovi kakava (topen kakav).

1806

Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav

1806 20 10

Ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke, znane kot „čokoladna kovertura“ ali „mlečno čokoladna kovertura“.

1806 20 30

Ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, znane kot „mlečna čokolada“.

1806 20 50

Ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, znane kot „grenka čokolada“.

1806 20 70

Čokoladno mleko v prahu

Čokoladno mleko v prahu je dobljeno z vakuumskim sušenjem tekoče mešanice sladkorja, mleka in kakava. Uporablja se v glavnem za proizvodnjo mlečne čokolade. Lahko je v obliki nepravilnih, drobljivih koščkov ali v obliki prahu. Običajno vsebuje med 35 in 70 mas. % sladkorja, med 15 in 50 mas. % mlečnih trdnih sestavin in med 5 in 30 mas. % kakava.

Specializiran proces proizvodnje čokoladnega mleka v prahu sestoji iz kristalizacije teh sestavin.

1806 20 95

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema druge proizvode iz kakava, predvsem pralinino pasto, in čokoladne namaze.

1806 31 00

Polnjeni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1806 31.

1806 32 10

Z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški

Ta tarifna podštevilka zajema trdne tablice, bloke ali palice čokolade, ki vsebujejo žitarice, sadje ali oreške, cele ali v koščkih, s katerimi je čokolada prežeta.

1806 90 11 in 1806 90 19

Čokoladni bonboni, polnjeni ali ne

Glede izraza „polnjeni“ se uporabljajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1806 31mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, ki so običajno velikosti grižljaja in sestavljeni iz:

polnjene čokolade, ali

druge za drugo položene plasti čokolade in katerih koli užitnih snovi,

mešanice čokolade s katerimi koli užitnimi prehrambenimi snovmi.

1806 90 11

Ki vsebujejo alkohol

Mešanice čokoladnih bonbonov, med katerimi nekateri vsebujejo alkohol, drugi pa ne, se uvrščajo po splošnem pravilu 3 (b) za razlago kombinirane nomenklature.

1806 90 19

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1806 90 11.

1806 90 31

Polnjeni

Glede definicije izraza „polnjeni“ se uporabljajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1806 31mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Ta tarifna podštevilka zajema npr. polnjene čokoladne izdelke v obliki velikonočnih pirhov ter druge podobne artikle za veliko noč.

1806 90 39

Nepolnjeni

Ta tarifna podštevilka zajema npr. čokoladne mrvice, nastrgano čokolado, čokoladne kosmiče, kot tudi trdne, votle čokoladne figurice.

1806 90 50

Sladkorni proizvodi in njihovi nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode iz sladkorja iz tarifne številke 1704, npr. toffee karamele in s sladkorjem prevlečene proizvode, katerim je bil dodan kakav.

1806 90 60

Namazi, ki vsebujejo kakav

Ta tarifna podštevilka zajema čokoladne namaze v pakiranjih za takojšnjo uporabo, z neto maso 2 kg ali manj.

1806 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema praške, ki vsebujejo kakav in se uporabljajo za proizvodnjo krem, sladoleda, desertov in podobnih proizvodov, ki so predmet izključitev, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno.

POGLAVJE 19

PROIZVODI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI IZDELKI

Splošno

„Vsebnost kakava v prahu“ v proizvodih iz tega poglavja se računa z množenjem vsote vsebnosti teobromina in kofeina s faktorjem 31.

Vsebnost teobromina in kofeina se določa po metodi HPLC (High Performance Liquid Chromatography).

1901

Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu

1901 20 00

Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905

Ta tarifna podštevilka zajema mešanice testa, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1901, (II), osmi odstavek, (7) in (8).

Ta tarifna podštevilka ne zajema posušenih in termično obdelanih oblatov iz moke ali škroba, namenjenih ali ne za proizvodnjo pekovskih izdelkov (tarifna številka 1905).

1901 90 11 in 1901 90 19

Ekstrakt slada

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1901, (I).

Ekstrakt slada vsebuje dekstrine, maltozo, beljakovine, vitamine, encime in aromatične snovi.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata proizvodov za prehrano dojenčkov v pakiranjih za prodajo na drobno, ki vsebujejo ekstrakt sladu, tudi če je le-ta ena izmed glavnih sestavin (tarifna podštevilka 1901 10 00).

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali kako drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen

1902 20 91

Kuhane

Ta tarifna podštevilka zajema tudi predkuhane testenine.

1902 40 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema pripravljen kuskus npr. z mesom, zelenjavo in drugimi sestavinami, če proizvod ne vsebuje več kot 20 mas. % mesa.

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu

Glej opombi 3 in 4 k temu poglavju.

1904 10 10 do 1904 10 90

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov

Proizvodi, dobljeni po postopkih, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (A) četrti odstavek, vključno s proizvodi, ki so dobljeni iz drugih žit, ostanejo uvrščeni v teh tarifnih podštevilkah, tudi če so po nabrekanju preoblikovani v moko, zdrob ali pelete.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi pakirni material oz. polnilo nepravilnih oblik, tudi če je neužitno za človeško prehrano, in je dobljeno z ekstrudiranjem npr. koruznega zdroba.

1904 20 10 do 1904 20 99

Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (B).

1904 30 00

Bulgur pšenica

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (C).

1904 90 10 in 1904 90 80

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (D).

1905

Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

Ta tarifna številka ne zajema surovega testa, tudi če je oblikovano, za proizvodnjo kruha, peciva, sladic, keksov in drugih pekovskih izdelkov, ne glede na to, ali vsebuje kakav ali ne (tarifna podštevilka 1901 20 00).

1905 10 00

Hrustljavi kruh

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (A), (4).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode, dobljene z ekstrudiranjem.

1905 20 10 do 1905 20 90

Medenjaki in podobni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (A), (6).

Te tarifne podštevilke ne zajemajo „spekulasov“ ali ruskega kruha.

1905 31 11 do 1905 31 99

Sladki keksi

Glej dodatni opombi 1 in 2 k temu poglavju ter pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (A), (8), (b).

V te tarifne podštevilke se uvrščajo tudi proizvodi, dobljeni z ekstrudiranjem.

1905 31 30

Ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob

Ta tarifna podštevilka zajema maslene kekse.

1905 31 91

Sendvič keksi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, ki so sestavljeni iz dveh keksov ter polnila, ki se nahaja med njima. Polnilo je lahko npr. čokolada, marmelada, krema fondan ali lešnikova krema.

1905 32 05 do 1905 32 99

Vaflji in oblati

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (A), (9).

1905 32 91

Soljeni, polnjeni ali nepolnjeni

Ta tarifna podštevilka zajema začinjene vaflje, ki vsebujejo sir.

1905 40 10 in 1905 40 90

Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (A), (5).

1905 90 20

Hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (B).

1905 90 30

Kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja, in ki v suhem stanju vsebuje ne več kot 5 mas. % sladkorjev in ne več kot 5 mas. % maščob

Izraz „kruh“ zajema proizvode različnih velikosti.

Ta tarifna podštevilka zajema navaden kruh v različnih oblikah ter posebne vrste kruha, kot je npr. glutenski kruh za diabetike in ladijski prepečenec.

1905 90 45

Keksi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (A), 8 (a) in (c).

1905 90 55

Ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek (A), (7) in (15).

1905 90 60

Z dodanimi sladili

Ta tarifna podštevilka zajema fine slaščičarske proizvode, ki v predhodnih tarifnih podštevilkah niso zajeti (npr. torte, škofovski kruh, panettone, vetrci, božični kolači, rogljički).

1905 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. „quich“ in pice ter vrste kruha, ki se ne uvrščajo v tarifni podštevilki 1905 90 30 in 1905 90 60.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi pakirni material oz. polnilo nepravilnih oblik, tudi če je neužitno za človeško prehrano, in je dobljeno z ekstrudiranjem npr. škroba.

POGLAVJE 20

PROIZVODI IZ VRTNIN, SADJA, OREŠKOV IN DRUGIH DELOV RASTLIN

Opomba 4

Za določevanje vsebnosti suhe snovi v paradižnikovem soku se upošteva analitska metoda napisana v Prilogi k Uredbi Komisije (EGS) št. 1979/82 (UL L 214, 22.7.1982, str. 12).

Dodatna opomba 1

Za določanje vsebnosti kislin v proizvodu se morajo homogenizirati  kvotni deleži tekočega in trdnega dela proizvoda.


2001

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini

Glej opombo 3 k temu poglavju.

2001 90 10

Mangov „chutney“

V smislu te tarifne podštevilke in tarifne podštevilke 2103 90 10 pomeni mangov chutney proizvod iz manga, ki so mu bile dodane različne snovi, kot npr. ingver, rozine, poper in sladkor.

Medtem ko se mangov chutney, ki vsebuje koščke sadja, uvršča v to tarifno podštevilko, se mangov chutney v obliki homogenizirane, bolj ali manj tekoče omake uvršča v tarifno podštevilko 2103 90 10.

2001 90 50

Gobe

Ta tarifna podštevilka ne zajema gob, ki so bile samo začasno konzervirane po postopkih, navedenih pod tarifno številko 0711, npr. z močno slanico, ki vsebuje kis ali ocetno kislino.

2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače kot s kisom ali ocetno kislino

2002 10 10 in 2002 10 90

Paradižnik, cel ali v kosih

Ti tarifni podštevilki zajemata cel paradižnik ali paradižnik v kosih, olupljen ali neolupljen, konzerviran s postopkom sterilizacije.

2002 90 11 do 2002 90 99

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo paradižnikov pire, ki je lahko tudi v obliki pogače, paradižnikov koncentrat in paradižnikov sok, pri čemer mora biti vsebnost suhe snovi v teh proizvodih 7 mas. % ali več. Te tarifne podštevilke zajemajo tudi paradižnik v prahu, ki je dobljen z dehidriranjem paradižnikovega soka. Sem pa ne sodi paradižnik v prahu, ki nastane z drobljenjem kosmičev, dobljenih pri sušenju paradižnika, predhodno narezanega na rezine. Tak prah se uvršča v tarifno podštevilko 0712 90 30.

2004

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006

Glej opombo 3 k temu poglavju.

Ta tarifna številka ne zajema proizvodov iz izdelkov iz tarifne številke 0714, ki se ne smatrajo za zelenjavo (tarifne podštevilke 2001 90 40, 2006 00 38, 2006 00 99 ali 2008 99 91).

2004 10 10

Termično obdelan, ne drugače pripravljen

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2004, drugi odstavek, (1).

2004 10 91 in 2004 10 99

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2004, drugi odstavek, (3).

2004 90 50

Grah (Pisum sativum) in stročji fižol vrste Phaesolus spp.

V smislu te tarifne podštevilke izraz „stročji fižol“ pomeni samo fižol iz rodu Phaesolus in Vigna, ki je pobran pred zrelostjo ter ima užiten cel strok. Strok je lahko različnih barv, npr. enotne zelene barve, zelene s sivimi ali modrimi črtami, rumen (voščeni fižol).

2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 2004 se uporabljajo tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka zajema proizvode znane pod imenom „papad“, ki so pripravljeni iz posušenih listov testa, ki je izdelan iz moke stročnic, soli, začimb, olja, vzhajalnih sredstev in majhnih količin žitne ali riževe moke.

2005 10 00

Homogenizirane vrtnine

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2005 20 80

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema krompir (v rezinah ali lističih), predečen v masti ali olju, ohlajen in vakuumsko pakiran.

2005 70 00

Oljke

Ta tarifna podštevilka zajema oljke, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2005, četrti odstavek, (1), ki so polnjene ali ne z vrtninami (npr. s pimentom ali sladko papriko), sadjem ali oreški (npr. z mandlji) ali z mešanico vrtnin, sadja ali oreškov.

2006 00

Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

2006 00 31 do 2006 00 38

Z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Glede izraza „dobljeni s toplotno obdelavo“ glej opombo 5 k temu poglavju.

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

Ta tarifna številka pa ne zajema sadnih pirejev, dobljenih s stiskanjem sadja skozi sita, ki mu sledi vretje v vakuumu, in katerih tekstura ter kemična sestava se ni spremenila zaradi toplotne obdelave (tarifna številka 2008).

2007 10 10 do 2007 10 99

Homogenizirani izdelki

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2008

Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

Glede dodanega sladkorja glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

Glede vsebnosti alkohola glej dodatno opombo 4 k temu poglavju.

2008 11 10 do 2008 19 99

Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2008, drugi odstavek, (1) in (2), vključno njihove mešanice.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi sledeče proizvode:

1.

ki so bili zdrobljeni ali v lističih, in se uporabljajo predvsem v slaščičarstvu; ali

2.

ki so bili zmleti ali kako drugače zdrobljeni, in so v obliki past, ter lahko vsebujejo dodane druge snovi ali ne.

Vendar pa se v to tarifno podštevilko ne uvrščajo paste za izdelavo marcipana, nugata itd. (tarifna številka 1704).

2008 19 11 do 2008 19 99

Drugo, vključno mešanice

Te tarifne podštevilke zajemajo oreške in druga semena, razen arašidov, ter mešanice oreškov in drugih semen, tudi če v mešanici prevladujejo arašidi.

2008 30 51

Krhlji grenivke, vključno pomelo

V smislu te tarifne podštevilke pomeni „krhelj“ cel, naravni segment sadja, v celoti.

Prisotnost majhnih količin zdrobljenih krhljev, ki niso posledica razkosavanja, ne vpliva na uvrščanje v to tarifno podštevilko.

2008 30 71

Krhlji grenivke, vključno pomelo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2008 30 51.

2009

Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Glede nefermentiranih sokov, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, glej opombo 6 k temu poglavju.

Glede Brix vrednosti glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

Glede dodanega sladkorja glej dodatno opombo 5 (a) k temu poglavju.

Pri dodatni opombi 5 (b) k temu poglavju velja, da so proizvodi, katerim je bil dodan sladkor, v takšni količini, da vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnega soka v njihovem naravnem stanju, izgubili osnovne karakteristike sadnega soka iz tarifne številke 2009.

Za določevanje, če so proizvodi izgubili njihove osnovne karakteristike ali ne, ki se nanašajo na dodani sladkor, se uporabljata samo dodatni opombi 2 in 5 k temu poglavju. Vsebnost različnih sladkorjev, izraženih kot saharoza, je določena v skladu že imenovane dodatne opombe 2. Če vsebnost dodanega sladkorja, izračunana v skladu z dodatno opombo 5 (a) k temu poglavju, presega 50 mas. %, je izračunana vsebnost sadnega soka v naravnem stanju manj kot 50 mas. %.

Glede dodatka drugih snovi k proizvodom iz tarifne številke 2009 glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2009.

PRIMER

Analiza vzorca pomarančnega soka ima naslednje rezultate:

gostota pri 20 °C: 1,32 g/cm3,

vrednost odčitana z refraktometrom pri temperaturi 20 °C: 65,3,

izračunana vsebnost različnih sladkorjev izraženih kot saharoza (dodatna opomba 2 k temu poglavju): 62,0 (65,3 × 0,95),

izračunana vsebnost dodanega sladkorja (dodatna opomba 5 k temu poglavju): 49 mas. % (62,0–13),

izračunana vsebnost sadnega soka v njegovem naravnem stanju: 51 mas. % (100–49).

Zaključek: vzorec je bil preverjen v skladu z besedilom dodatne opombe 5 (b) k temu poglavju in ni izgubil svojega osnovnega karakterja.

2009 11 11 do 2009 11 99

Zamrznjen

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2009 11.

2009 50 10 in 2009 50 90

Paradižnikov sok

Glej opombo 4 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2009 69 51

Koncentriran

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

2009 69 71

Koncentriran

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

POGLAVJE 21

RAZNA ŽIVILA

Dodatna opomba 1

Ta dodatna opomba se nanaša predvsem na maltodekstrine.


2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

2101 11 00

Ekstrakti, esence in koncentrati

Ta tarifna podštevilka zajema ekstrakte, esence in koncentrate kave v obliki prahu, granul, kosmičev, blokov ali v drugih trdnih oblikah.

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode v obliki tekočine ali paste (celo zamrznjeno). Takšni proizvodi se uporabljajo predvsem za prehrambne izdelke (npr. za proizvodnjo pralinejev, peciva in sladoleda).

2101 30 19

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema nevzklita, oluščena in pražena ječmenova zrna, ki se uporabljajo v proizvodnji piva kot sredstvo za obarvanje in aromatiziranje, ali pa se uporabljajo kot kavni nadomestek.

2102

Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002); pripravljeni pecilni praški

2102 10 10

Kultura kvasa

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2102, del (A), tretji odstavek, (4).

Ti kvasi so vzgojeni na specialnih podlagah za natančno določen namen, še posebej za proizvodnjo žganja in vina. Z njimi je mogoče doseči proizvode s specifičnimi lastostmi.

2102 20 11 in 2102 20 19

Neaktivni kvasi

Ti kvasi, opisani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2102, del (A), četrti in peti odstavek, se običajno prodajajo kot „kvasi za prehrambno industrijo“. Običajno so v obliki prahu, lističev ali granul.

2102 20 90

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2102, del (B).

2102 30 00

Pripravljeni pecilni praški

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2102, del (C).

2103

Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

2103 90 10

Mangov „chutney“, tekoč

V smislu te tarifne podštevilke pomeni mangov chutney proizvod iz manga, kateremu so bili dodani različni proizvodi, kot npr. ingver, rozine, poper in sladkor.

Mangov chutney iz te tarifne podštevilke je v obliki homogenizirane bolj ali manj tekoče omake.

2103 90 30

Aromatične grenčice z vsebnostjo alkohola 44,2 do 49,2 vol. %, ki vsebujejo od 1,5 do 6 mas. % encijana, začimb in raznih sestavin ter od 4 do 10 mas. % sladkorja, v embalaži s prostornino 0,5 l ali manj

Proizvodi, na katere se nanaša ta tarifna podštevilka, so koncentrirani tekoči alkoholni pripravki, katerim dajejo hkrati grenak in močno aromatični okus encijanove korenine, ki so bile uporabljene pri njihovi proizvodnji, v kombinaciji z raznimi zelišči in aromatičnimi substancami.

Te koncentrirane aromatične grenčice sestavljajo dodatke, ki se uporabljajo kot aroma v pijačah (koktejli, sirupi, brezalkoholne pijače itd.) ali kot začimba, ki se lahko uporablja kot omaka ali kot mešano začimbno sredstvo v kuhani hrani in slaščicah (juhe, mesne, ribje in zelenjavne jedi, omake, delikatesni proizvodi, kompoti, sadne solate, sadne torte, deserti, sorbeti itd.).

Te aromatične grenčice se na splošno imenujejo „Angostura bitter“.

2104

Juhe in mesne juhe ter pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila

2104 20 00

Homogenizirana sestavljena živila

Izraz „homogenizirana sestavljena živila“ je opredeljen v opombi 3 k temu poglavju.

2105 00

Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne

V smislu te tarifne številke pomeni izraz „sladoled in druge zamrznjene sladice“ prehrambne proizvode, ki so lahko v pakiranjih za prodajo na drobno ali ne, ki vsebujejo kakav ali čokolado (četudi kot obliv) ali ne, in so zaradi zamrzovanja v trdnem ali pastoznem stanju – in se v takšnem stanju tudi uživajo.

Bistvena lastnost teh proizvodov je, da prehajajo v tekoče ali poltekoče stanje pri temperaturi okolja približno 0 °C.

Vendar pa se proizvodi, ki sicer imajo videz sladoleda, nimajo pa bistvenih karakteristik, opisanih zgoraj, ustrezno uvrščajo pod tarifne številke 1806, 1901 ali 2106.

Proizvodi iz te tarifne številke imajo zelo različna imena (sladoled na osnovi vode, kremni sladoled, kasata, neapeljske rezine itd.) in se pojavljajo v različnih oblikah. Lahko vsebujejo kakav ali čokolado, sladkor, rastlinsko ali mlečno maščobo, mleko (posneto ali ne), sadje, stabilizatorje, arome, barvila itd.

Skupna vsebnost teh maščob v glavnem ne presega 15 mas. % gotovega proizvoda. Vendar pa lahko nekateri proizvodi, pri katerih se v proizvodnji uporablja velika količina smetane, vsebujejo skupno približno 20 mas. % maščob.

Pri proizvodnji nekaterih sladoledov se v surovine vpihuje zrak zaradi povečanja volumna gotovega proizvoda (ekspanzija).

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2105, predvsem izključitve.

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

2106 10 20 in 2106 10 80

Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2106, drugi odstavek, (6), razen dela, ki se nanaša na beljakovinske hidrolizate.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključene koncentrirane mlečne beljakovine (tarifna podštevilka 0404 90 ali tarifna številka 3504 00 00).

Pri določanju vsebnosti saharoze za potrebe uvrščanja v te tarifne podštevilke se upošteva vsebnost invertnega sladkorja, izraženega kot saharoza.

2106 90 20

Sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2106, drugi odstavek, (7).

Glej dodatno opombo 2 k temu poglavju.

Iz te tarifne podštevilke so izključeni podobni sestavljeni preparati z vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. % (tarifna podštevilka 2106 90 92 ali 2106 90 98).

2106 90 30

Izoglukozni sirupi

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

2106 90 92 in 2106 90 98

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2106, drugi odstavek, (1) do (5), (8) do (11) in (13) do (16), in tretji odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifnim podštevilkam 2106 10 20 in 2106 10 80.

POGLAVJE 22

PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

Splošno

Kjer koli se v tem poglavju pojavi razlika med pijačami v embalaži s prostornino 2 litra ali in pijačami v embalaži s prostornino več kot 2 litra, se upošteva volumen tekočine, ki je v embalaži, in ne kapaciteta embalaže.

To poglavje zajema (če ne gre za zdravila) krepilne proizvode (toniki), ki tudi če se vzamejo v majhnih količinah, npr. po žlici, so pripravljeni za neposredno uživanje kot pijače. Brezalkoholni krepilni proizvodi, ki se morajo pred uživanjem še razredčiti, se ne uvrščajo v poglavje 22 (v splošnem tarifna številka 2106).

Dodatna opomba 2 (b)

Dejanski odstotek alkohola (v vol. %) se izračuna z množenjem mase sladkorjev (izražen v kilogramih invertnega sladkorja), ki ga vsebuje 100 litrov zadevnega proizvoda, s faktorjem 0,6.


2201

Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg

2201 10 11 do 2201 10 90

Mineralne vode in sodavice

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2201, odstavka (B) in (C).

Te tarifne podštevilke ne zajemajo naravne mineralne vode v pršilkah, ki se uporablja za nego kože (tarifna številka 3304).

2201 10 11 in 2201 10 19

Naravne mineralne vode

„Naravna mineralna voda“ pomeni vodo, ki je v skladu z navodili Direktive Sveta 80/777/ES (UL L 229, 30.8.1980, str. 1).

2201 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2201, odstavka (A) in (D).

V to tarifno podštevilko se uvršča vodna para, kot tudi filtrirana, sterilizirana, prečiščena ali mehčana naravna voda.

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009

Izraz „brezalkoholne pijače“ je opredeljen v opombi 3 k temu poglavju.

2202 10 00

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome

V to tarifno podštevilko se uvrščajo brezalkoholne pijače, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2202, točka (A).

Prisotnost antioksidantov, vitaminov, stabilizatorjev ali kinina ne vplivajo na uvrščanje brezalkoholnih pijač.

Ta tarifna podštevilka zajema tekoče proizvode, sestavljene iz vode, sladkorja in arom, pakiranih v majhne plastične vrečke in so namenjeni, da se doma položijo v zamrzovalnik – tako se izdelajo ledene lizike.

Glej tudi dodatno opombo 1 k temu poglavju.

2202 90 91 do 2202 90 99

Druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404

Te tarifne podštevilke zajemajo tekoče proizvode, v trgovini znane kot „filled milk“, če so pripravljeni kot napitek. „Filled milk“ je proizvod na osnovi posnetega mleka ali posnetega mleka v prahu, ki so mu dodane rafinirane rastlinske maščobe ali olja, v količini, ki je skoraj enaka količini naravne maščobe, ekstrahirane iz prvotnega polnega mleka. Ta pijača se uvršča v pododdelke te tarifne podštevilke skladno z vsebnostjo mlečnih maščob.

2204

Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

Glede dejanskega volumskega odstotka alkohola glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

2204 10 11 do 2204 10 99

Peneča vina

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2204 10 11

Champagne

Šampanjec je peneče vino, ki ga proizvajajo v francoski pokrajini Champagne iz grozdja, natrganega izključno v tej pokrajini.

2204 21 10

Vino, razen tistega iz tarifne podštevilke 2204 10, v steklenicah z gobastimi zamaški obdanimi z žičnimi košaricami; vino, drugače polnjeno z nadtlakom, nastalim zaradi ogljikovega dioksida v raztopini, ne manj kot 1 bar, vendar manj kot 3 bare, merjeno pri 20 °C

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

vina, polnjena v steklenice z „gobastimi“ zamaški, ki ne ustrezajo definiciji „peneče vino“ opisani v opombi 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju;

2.

vina, polnjena drugače kot v steklenice z „gobastimi“ zamaški, z zunanjim pritiskom ne manj kot 1, vendar manj kot 3 bare, merjeno pri 20 °C.

Plutovinasti zamaški, ki ustrezajo spodnji skici, pa tudi podobni zamaški izdelani iz plastičnih materialov, se štejejo za „gobaste“ zamaške.

 

Image

2204 21 11 do 2204 21 99

Drugo

Glej dodatni opombi 4 in 5 k temu poglavju.

Nehlapne sestavine skupnega suhega ekstrakta v smislu dodatne opombe 4 (A) vključujejo sladkor, glicerol, tanine, vinsko kislino, barvila in soli.

2204 21 11 do 2204 21 78

Kakovostna vina, proizvedena na določenem proizvodnem območju

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

2204 21 23

Tokaj

Glej dodatno opombo 4 (B) (b) k temu poglavju.

2204 21 81 do 2204 21 83

Kakovostna vina proizvedena na določenem proizvodnem območju

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

2204 21 81

Tokaj

Glej dodatno opombo 4 (B) (b) k temu poglavju.

2204 29 10

Vino, razen tistega iz tarifne podštevilke 2204 10, v steklenicah z gobastimi zamaški, obdanimi z žičnimi košaricami; vino, drugače polnjeno z nadtlakom, nastalim zaradi ogljikovega dioksida v raztopini, ne manj kot 1 bar, vendar manj kot 3 bare, merjeno pri temperaturi 20 °C.

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2204 21 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

2204 29 11 do 2204 29 99

Drugo

Glej dodatni opombi 4 in 5 k temu poglavju.

2204 29 11 do 2204 29 58

Kakovostna vina proizvedena na določenem proizvodnem območju

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

2204 29 11

Tokaj

Glej dodatno opombo 4 (B) (b) k temu poglavju.

2204 29 77 do 2204 29 82

Kakovostna vina proizvedena na določenem proizvodnem območju

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

2204 29 77

Tokaj

Glej dodatno opombo 4 (B) (b) k temu poglavju.

2204 30 10

V fermentaciji ali z ustavljeno fermentacijo brez dodajanja alkohola

Glej dodatno opombo 3 v povezavi z dodatnimi opombami 2 (a), 2 (b) in 2 (c) k temu poglavju.

2204 30 92

Koncentrirani

Glej dodatno opombo 7 k temu poglavju.

2204 30 96

Koncentrirani

Glej dodatno opombo 7 k temu poglavju.

2205

Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje

Vina, ki so zajeta v to tarifno številko, so opisana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2205. Mednje spadajo:

1.

pijače, znane kot „Marsala all'uovo“, „Marsala alla mandorla“ in „Crema di Marsala all’uovo“, ki temeljijo na vinu vrste Marsala, ki je aromatizirano z jajčnimi rumenjaki, mandlji in z drugimi aromatičnimi sredstvi;

2.

pijače, katerih osnova je vino in so znane kot „Sangria“, so aromatizirane npr. z limonami ali pomarančami.

Glej dodatno opombo 8 k temu poglavju. Pijače, ki vsebujejo manj kot 7 vol. % alkohola, se uvrščajo pod tarifno številko 2206 00.

2206 00

Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

2206 00 10

Piquette

Glej dodatno opombo 9 k temu poglavju.

2206 00 31 do 2206 00 89

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2206, drugi odstavek, (1) do (10).

2206 00 31 in 2206 00 39

Peneče

Glede izraza „peneče“ glej dodatno opombo 10 k temu poglavju.

Glede gobastih zamaškov v zgoraj omenjeni dodatni opombi glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2204 21 10, zadnji odstavek.

2206 00 51 do 2206 00 89

Mirne v embalaži s prostornino

Te tarifne podštevilke zajemajo pijače, ki niso proizvod naravne fermentacije mošta iz svežega grozdja, temveč so izdelane iz koncentriranega grozdnega mošta. Tak mošt je obstojen in ga je mogoče po potrebi tudi skladiščiti.

Proces fermentacije se običajno prične z dodatkom kvasovk. Pred ali med fermentacijo se moštu lahko doda tudi sladkor. Tako dobljeni proizvod se lahko na koncu sladka, ojači z dodatkom alkohola ali meša.

2207

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

2207 10 00

Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2207, razen četrtega odstavka.

Alkoholne pijače (npr. gin, vodka) se uvrščajo v tarifne podštevilke 2208 20 12 do 2208 90 78 ne glede na njihovo vsebnost alkohola.

2207 20 00

Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati s katero koli vsebnostjo alkohola

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2207, četrti odstavek.

2208

Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače

Žganja, likerji in druge alkoholne pijače iz tarifne številke 2208 so alkoholne tekočine, namenjene predvsem za človeško prehrano, in so izdelani:

neposredno z destilacijo (z dodanimi aromami ali ne) naravno fermentiranih tekočin, kot je npr. vino ali jabolčnik, ali predhodno fermentiranega sadja, žit, tropin ali drugih rastlinskih proizvodov, ali

s preprostim dodajanjem različnih aromatičnih snovi, včasih tudi sladkorja, k alkoholu, ki je bil proizveden z destilacijo.

Različne alkoholne pijače so opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (1) do (18).

Glede nedenaturirannih alkoholov je treba poudariti, da ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi, če vsebujejo 80 vol. % ali več alkohola, če je proizvod primeren za uživanje kot pijača ali ne.

Ta tarifna številka ne zajema alkoholnih pijač, dobljenih s fermentacijo (tarifne podštevilke 2203 00 do 2206 00).

2208 30 11 do 2208 30 88

Whisky

Whisky je žganje, destilirano iz žitne kaše in se prodaja z vsebnostjo alkohola 40 vol. % ali več, v steklenicah ali v drugi embalaži.

Škotski whisky je whisky destiliran in zoren na Škotskem.

Whisky z dodano sodavico (whisky-soda) je iz teh tarifnih podštevilk izključen in se uvršča v tarifno podštevilko 2208 90 69 ali 2208 90 78.

2208 30 32 in 2208 30 38

Malt whisky, v embalaži s prostornino

Škotski malt whisky je žganje, dobljeno z destilacijo fermentirane kaše izključno iz ječmenovega slada.

2208 30 52 in 2208 30 58

Blended whisky, v embalaži s prostornino

Škotski blended whisky je dobljen z mešanjem dveh ali več škotskih malt in/ali škotskih „grain“ whisky jev.

2208 30 72 in 2208 30 78

Drug, v embalaži s prostornino

Ti tarifni podštevilki zajemata vse druge škotske whisky je, predvsem škotski grain-whisky, ki je dobljen iz mešanice ječmenovega sladu in žita, ki še ni bil predelan v slad.

2208 40 11 do 2208 40 99

Rum in druga žganja, dobljena z destilacijo po fermentaciji proizvodov iz sladkornega trsa

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode opisane v pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (3), če so zadržali svoje senzorične lastnosti.

2208 50 11 in 2208 50 19

Gin v embalaži s prostornino

Gin je žgana pijača, ki jo v splošnem pridobivajo z enostavno ali sukcesivno destilacijo boljših žitnih žganj ali etilnega alkohola z brinovimi jagodami in drugimi aromatičnimi substancami (npr. korijander, korenina angelike, janež, ingver).

V smislu teh tarifnih podštevilk se štejejo za gin samo alkoholne pijače, ki imajo senzorične lastnosti gina.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključena npr. naslednja žganja:

(a)

geneva (tarifna podštevilka 2208 50 91 ali 2208 50 99);

(b)

aquavit (tarifna podštevilka 2208 90 56 ali 2208 90 77);

(c)

kranawitter (tarifna podštevilka 2208 90 56 ali 2208 90 77).

2208 60 11 do 2208 60 99

Vodka

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (5).

2208 70 10 in 2208 70 90

Likerji in krepilne pijače

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2208, prvi odstavek, (B), in tretji odstavek.

2208 90 11 in 2208 90 19

Arak v embalaži s prostornino

Arak je žganje, proizvedeno ob uporabi posebnega kvasa, iz melase sladkornega trsa ali iz melase sladkih rastlinskih sokov in riža.

Araka ne smemo zamenjavati s pijačo raki, ki je dobljena z destilacijo žganja iz rozin ali žganja iz suhih smokev z dodanim janežem, ki se uvršča v tarifno podštevilko 2208 90 56 ali 2208 90 77.

2208 90 33 in 2208 90 38

Žganja iz sliv, hrušk ali češenj (razen likerjev), v embalaži s prostornino

Slivovo, hruškovo in češnjevo žganje so žgane pijače, dobljene izključno s fermentacijo in destilacijo slivove, hruškove ali češnjeve drozge.

Glede izrazov slive in češnje glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0809.

2208 90 48

Druga

V smislu te tarifne podštevilke so žganja dobljena iz sadja alkoholne pijače, ki so dobljene izključno z alkoholnim vrenjem in destilacijo sadja (razen sliv, hrušk ali češenj), npr. iz marelic, borovnic, malin, robid, črnega ribeza, rdečega ribeza, belega ribeza, jagod, jabolk, vključno žganja dobljena iz jabolčnika. Kalvados se uvršča v tarifno podštevilko 2208 90 45.

2208 90 56

Druga

Ta tarifna podštevilka vključuje žganja iz agav razen tequile (npr. mescal), žganja, destilirana iz aromatičnih zelišč, grenčice, aquavit, kranawitter, žganja, destilirana iz korenin (npr. encijanova žganja) ter žganja iz sirka.

2208 90 69

Druge alkoholne pijače

Poleg pijač, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (14) do (18), ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

alkoholne pijače z dodano sodavico (npr. whisky-soda);

2.

čaj z alkoholom;

3.

medsebojne mešanice alkoholnih pijač ali alkoholne pijače, pomešane s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi (koktejli).

2208 90 71

Destilirana iz sadja

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2208 90 48. Ta tarifna podštevilka zajema tudi kalvados.

2208 90 77

Druge

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2208 90 56.

2208 90 78

Druge alkoholne pijače

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2208 90 69.

2209 00

Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline

2209 00 11 in 2209 00 19

Vinski kis, v embalaži s prostornino

Glej dodatno opombo 11 k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2209, del (I), drugi odstavek, (1).

2209 00 91 in 2209 00 99

Drugo, v embalaži s prostornino

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2209, del (I), drugi odstavek, (2), (3) in (4), ter del (II).

POGLAVJE 23

OSTANKI IN ODPADKI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PRIPRAVLJENA KRMA ZA ŽIVALI

Dodatna opomba 3

Potencialni masni odstotek alkohola se izračuna z množenjem mase sladkorja (računanega v kilogramih invertnega sladkorja), vsebovanega v 100 kilogramih zadevnega proizvoda, s faktorjem 0,47.


2301

Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi; ocvirki

2301 20 00

Moka, zdrob in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

Moka, zdrob in peleti iz rib iz te tarifne podštevilke so sestavljeni iz rib ali ribjih odpadkov, ki so večinoma kuhani in nato stisnjeni v pasto, posušeni in zmleti, v nekaterih primerih pa tudi aglomerirani v oblike peletov.

Iz te tarifne podštevilke je izključena ribja moka, ki je primerna za človeško prehrano (tarifna podštevilka 0305 10 00).

2302

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani

Glede razlikovanja med proizvodi iz te tarifne številke in proizvodi iz poglavja 11 glej opombo 2 (A) k poglavju 11.

Ostanki, navedeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2302, (B), (1), morajo vsebovati 50 mas. % ali več žit ali stročnic.

Za določevanje vsebnosti škroba (v ustreznem proizvodu) se uporablja metoda navedena v Prilogi I (1) k Direktivi Komisije 72/199/EGS (UL L 123, 29.5.1972, str. 6).

2302 10 10 in 2302 10 90

Koruzni

Če so izpolnjeni kriteriji, ki so določeni v opombi 2 (A) k poglavju 11, so zdrobljena koruzna zrna, dobljena med presejevanjem očiščenih, neoluščenih koruznih zrn, iz teh tarifnih podštevilk izključena (tarifna podštevilka 1104 23 90).

2303

Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani ali peletizirani

Za določevanje vsebnosti škroba in beljakovin se uporabljajo metode navedene v Prilogi I (1) in (2) k Direktivi Komisije 72/199/EGS (UL L 123, 29.5.1972, str. 6).

2303 10 11 in 2303 10 19

Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod

Proizvodi, ki jih zajemata ti tarifni podštevilki, morajo izpolnjevati pogoje, ki so navedeni v dodatni opombi 1 k temu poglavju.

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

koruzni klej (večinoma v obliki moke), ki je sestavljen pretežno iz lepljivih substanc v koruznih zrnih, dobljenega s separacijo škroba. Vsebnost beljakovin (dušik × 6,25) presega 40 mas. %;

2.

„gluten meal“, proizvod, ki je dobljen pretežno z mešanjem suhih ostankov pri proizvodnji škroba iz koruze s čistimi lepljivimi substancami. Takšni proizvodi večinoma vsebujejo 40 mas. % beljakovin (dušik × 6,25);

3.

krmo iz koruznega kleja, ki večinoma vsebuje vsaj 20 mas. % beljakovin (dušik × 6,25) in je sestavljena pretežno iz delcev perikarpa in endosperma, iz koruznega kleja in včasih tudi iz zgoščene koruzne tekočine za namakanje, ki so vsi stranski proizvodi iz proizvodnje škroba iz koruze.

V ti tarifni podštevilki se tudi uvrščajo zgoraj našteti proizvodi, če so aglomerirani v obliki peletov.

Ti tarifni podštevilki zajemata samo proizvode z vsebnostjo škroba do vključno 28 mas. % v suhi snovi, v skladu z metodo navedeno v Prilogi I (1) k Direktivi Komisije 72/199/EGS (UL L 123, 29.5.1972, str. 6), in njihova vsebnost maščob ne sme presegati 4,5 mas. % v suhi snovi, določena v skladu z metodo A navedeno v Prilogi I k Direktivi Komisije 84/4/EGS (UL L 15, 18.1.1984, str. 28).

Proizvodi z višjo vsebnostjo škroba se praviloma uvrščajo v poglavje 11 ali v ustrezne tarifne podštevilke 2302 10 10, 2302 10 90, 2309 90 41 ali 2309 90 51. To velja tudi za blago, ki vsebuje proizvode ekstrahirane iz koruze po drugih postopkih, ne le blago nastalo pri proizvodnji škroba po mokrem postopku (ostanki nastali pri presejevanju koruznih zrn, zdrobljena koruzna zrna, ostanki nastali pri ekstrakciji olja iz koruznih kalčkov po suhem postopku itd.).

Proizvodi, ki se uvrščajo v ti tarifni podštevilki, ne smejo vsebovati ostankov nastalih pri ekstrakciji olja iz koruznih kalčkov z mokrim postopkom.

Zgoščene koruzne tekočine za namakanje se uvrščajo v tarifno podštevilko 2303 10 90, ne glede na njihovo vsebnost beljakovin.

2303 10 90

Drugo

V smislu te tarifne podštevilke pomenijo ostanki pri proizvodnji škroba iz korenin manioke takšne proizvode z vsebnostjo škroba do vključno 40 mas. %, računano na suho snov.

Če je njihova vsebnost škroba večja, se takšni proizvodi, v obliki moke ali zdroba, uvrščajo v tarifni podštevilki 1106 20 10 ali 1106 20 90. Proizvodi v obliki peletov se uvrščajo v tarifno podštevilko 0714 10.

Ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

sorghum gluten feed, iz sirka, ki večinoma vsebuje vsaj 18 mas. % beljakovin in jo pretežno sestavljajo delci perikarpa in endosperma sirkovih zrn, lepljivih substanc iz sirkovih zrn in včasih iz zgoščene sirkove tekočine za namakanje, ki so vsi stranski proizvodi iz proizvodnje škroba iz sirka.

Ta tarifna podštevilka zajema samo proizvode z vsebnostjo škroba do vključno 40 mas. %, računano na suho snov.

Proizvodi z višjo vsebnostjo škroba se glede na sestavo uvrščajo v poglavje 11 ali pod tarifno številko 2302 ali 2309;

2.

ostanke pri proizvodnji škroba, imenovane tudi „posušena krompirjeva pulpa“. Vsebnost škroba v teh ostankih je navadno 50 mas. % ali več.

Za določanje vsebnosti vlage se uporablja metoda navedena v Prilogi I (1) k Direktivi Komisije 71/393/EGS (UL L 279, 20.12.1971, str. 7).

Zgoščene koruzne tekočine za namakanje se uvrščajo v to tarifno podštevilko, ne glede na vsebnost beljakovin.

2303 20 10 in 2303 20 90

Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

Sirotka, iz katere je delno odstranjena laktoza, se ne šteje za odpadek pri proizvodnji sladkorja in se ne uvršča v ti tarifni podštevilki (tarifna številka 0404).

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi sladkorno peso, v kateri je bil delno ali popolnoma odvzet sladkor.

2303 30 00

Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2303, prvi odstavek, (E), (1) do (5).

2304 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani

Ta tarifna podštevilka ne zajema luskinic iz sojinih zrn zmletih ali ne, iz katerih ni bilo ekstrahirano sojino olje (tarifna številka 2308).

2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifnih številk 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani

2306 41 00

Iz semena oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline

Glej opombo 1 k tarifni podštevilki k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2306 41.

2306 90 05

Iz koruznih kalčkov

Ta tarifna podštevilka zajema ostanke nastale iz ekstrakcije olja iz koruznih kalčkov, dobljenega z mokrim ali suhim postopkom, in kateri izpolnjujejo pogoje navedene v dodatni opombi 2 k temu poglavju.

Proizvodi, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, se glede na sestavo uvrščajo v poglavje 11 ali pod tarifno številko 2302 ali 2309.

2306 90 11 in 2306 90 19

Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja

Izraz „ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja“ pomeni samo proizvode, ki vsebujejo do vključno 8 mas. % maščobe. Taki proizvodi (razen tropin), ki vsebujejo več maščobe, se uvrščajo v iste tarifne podštevilke kot osnovna surovina (tarifna podštevilka 0709 90 31 ali 0709 90 39).

Za določanje vsebnosti maščobe se uporablja metoda navedena v Prilogi XV k Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 (UL L 248, 5.9.1991, str. 1).

2307 00

Vinska usedlina; vinski kamen

2307 00 11

S skupno vsebnostjo alkohola do vključno 7,9 mas. % in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 25 mas. %

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2307 00 90

Vinski kamen

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2307, drugi odstavek.

2308 00

Rastlinski materiali in rastlinski odpadki; stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

2308 00 11

S skupno vsebnostjo alkohola do vključno 4,3 mas. %, in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 40 mas. %

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2308 00 40

Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja

Tropine iz drugega sadja, razen iz grozdja, zajemajo „pomarančne celice“. To so proizvodi, sestavljeni iz delov pomaranč, ki se po stiskanju sprva pojavijo v soku, kasneje po odstranitvi pa vsebujejo le nekaj sestavin sadnega mesa, tako da je sestavljen predvsem iz celičnih ovojnic in albeda. Ti proizvodi so namenjeni za razredčevanje pomarančnega koncentrata in kot dodatek k brezalkoholnim pijačam.

2308 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, določene v točkah (2), (3), (4), (6), (7), (8) in (9) drugega odstavka pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 2308.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi luskinice sojinih zrn (zmlete ali ne), iz katerih sojino olje ni bilo ekstrahirano.

2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali

Glej opombo 1 k temu poglavju.

Za določanje vsebnosti škroba je treba uporabiti polarimetrično metodo (imenovano tudi modificirana Ewersova metoda) iz točke 1 Priloge I k Direktivi Komisije 72/199/EGS (UL L 123, 29.5.1972, str. 6).

Vsebnost škroba se glede na maso v izdelkih, ki se uporabljajo kot krma za živali v smislu tarifne številke 2309, določi z encimsko analitsko metodo iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 121/2008 (UL L 37, 12.2.2008, str. 3), in sicer v primerih, ko so v znatnih količinah prisotna naslednja posamična krmila:

(a)

proizvodi iz (sladkorne) pese, kot so pulpa (sladkorne) pese, melasa iz (sladkorne) pese, melasirana pulpa (sladkorne) pese, usedlina pri destilaciji melase iz (sladkorne) pese, (pesni) sladkor;

(b)

pulpa agrumov;

(c)

laneno seme; oljna pogača iz lanenih semen; ekstrahirano laneno seme;

(d)

seme oljne repice; oljna pogača iz semen oljne repice; ekstrahirano seme oljne repice; luščine oljne repice;

(e)

sončnično seme; ekstrahirano sončnično seme; ekstrahirano sončnično seme iz delno oluščenih semen;

(f)

pogača iz kopre; ekstrahirana kopra;

(g)

krompirjeva pulpa;

(h)

suhi kvas;

(ij)

proizvodi z visoko vsebnostjo inulina (npr. čips in moka topinamburja);

(k)

ocvirki.

Če ni razvidno, ali je v izdelkih, ki se uporabljajo kot krma za živali v smislu tarifne številke 2309, prisoten škrob, se lahko za preverjanje takšne prisotnosti uporabi kvalitativna mikroskopska metoda.

Glede mlečnih proizvodov glej dodatno opombo 4 k temu poglavju. Vsebnost mlečnih proizvodov in vsebnost škroba sta izračunani na celoten proizvod.

2309 10 11 do 2309 10 90

Hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno

Te tarifne podštevilke zajemajo igrače, namenjene psom za žvečenje, in se pojavljajo v najrazličnejših oblikah, kot npr. obroči ali kosti in so sestavljeni iz koščkov goveje kože, želatine, glukoznega sirupa (kot veziva), barvila, zelenjavnih beljakovinskih hidrolizatov, stabilizatorja, v primeru obročev pa še iz mesa in kostnega mozga. Igračo za žvečenje lahko žival popolnoma zaužije.

2309 90 10

Hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2309, del (II), (B), zadnji odstavek, (1).

2309 90 20

Proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k temu poglavju

Koruzna tekočina za namakanje, ki se uporablja kot rastni medij (hranilni bujon), je lahko prisotna v proizvodih nastalih iz ostankov, mrtvih fermetacijskih agentov v koncentraciji, ki v glavnem ne presegajo 2 mas. %. Ti proizvodi se ugotavljajo z mikroskopom.

Dodatno, proizvodi, ki vsebujejo ostanke tekočine za namakanje, ki je bila uporabljena v določenem fermentacijskem procesu, vsebujejo v zelo majhnih količinah sledeče substance: aminoglukozidazo, alfa-amilazo, ksantan gumo, mlečno kislino, citronsko kislino, lizin, treonin, triptofan.

Koruzna tekočina za namakanje že sama vsebuje nekatere od teh substanc (npr. amino kisline) v zelo majhnih količinah, zato se povečana količina vsled fermentacije ne upošteva.

Proizvodi, ki vsebujejo šrob in maščobe, katerih vrednosti presegajo količine določene v dodatni opombi 5, se uvrščajo v tarifno podštevilko 2309 90 41 ali 2309 90 51.

Primernost ostankov nastalih pri proizvodnji škroba iz koruze, uvoženih iz ZDA, mora biti preverjena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2019/94 (UL L 203, 6.8.1994, str. 5), dopolnjeno z Uredbo (ES) št. 396/96 (UL L 54, 5.3.1996, str. 22).

POGLAVJE 24

TOBAK IN IZDELANI TOBAČNI NADOMESTKI

2401

Nepredelan tobak; tobačni odpadki

Glede tobaka v naravnem ali nepredelanem stanju glej pojasnjevalne HS k tarifni številki 2401, prvi odstavek.

Treba je upoštevati:

(a)

„flue-cured“ tobak vrste Virginija pomeni tobak, ki je bil sušen v umetnih atmosferskih pogojih s postopkom uravnavanja toplote in ventilacije, pri čemer dim ne pride v stik s tobakovimi listi; barva sušenega tobaka se normalno giblje od limonaste do zelo temno oranžne ali rdeče. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike;

(b)

„light air-cured“ tobak vrste Burley (vključno s hibridi Burley) pomeni tobak, ki je bil sušen v naravnih atmosferskih pogojih in nima vonja po dimu, če je bilo dodatno uporabljeno kroženje toplega zraka; barva listov se normalno giblje od svetlo rumenorjave do rdečkaste. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike;

(c)

„light air-cured“ tobak vrste Maryland pomeni tobak, ki je bil sušen v naravnih atmosferskih pogojih in nima vonja po dimu, če je bilo dodatno uporabljeno kroženje toplega zraka; barva listov se normalno giblje od svetlo rumene do močno višnjevo rdeče. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike;

(d)

„fire-cured“ tobak pomeni tobak, ki je bil sušen v umetnih atmosferskih pogojih z uporabo odprtega ognja, katerega lesni dim je tobak delno absorbiral. Listi „fire-cured“ tobaka so ponavadi debelejši od listov tobaka vrste Burley „flue-cured“ ali tobaka vrste Maryland, glede na ustrezno višino stebel. Barva se normalno giblje od svetlo rumekastorjave do zelo temno rjave. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike.

„Sun-cured“ pomeni tobak, ki je bil sušen neposredno s sončno toploto, na prostem pri dnevni svetlobi.

Ta tarifna številka ne zajema živih tobakovih sadik (tarifna številka 0602).

2401 30 00

Tobačni odpadki

Poleg proizvodov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2401, odstavek, (2), zajema ta tarifna podštevilka še:

1.

odpadke, nastale pri obdelavi tobakovih listov, ki so  splošno znani pod različnimi imeni kot npr. „smalls“, „kirniti“, „winnowings“, „sweepings“ ali „broquelins“, itd. Ti odpadki vsebujejo pretežno nečistoče ali tujke, kot je prah, rastlinske odpadke in tekstilna vlakna. Včasih iz teh odpadkov odstranijo prah s sejanjem;

2.

odpadke iz tobakovih listov, znane v trgovini kot „siftings“, dobljene pri sejanju zgoraj navedenih odpadkov;

3.

odpadke, dobljene pri proizvodnji cigar, imenovane kot „cuttings“, ki jih sestavljajo obrezki tobakovih listov;

4.

prah, dobljen pri presejevanju zgoraj navedenih odpadkov.

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema tobačnih odpadkov, pripravljenih za prodajo kot tobak za kajenje ali kot tobak za žvečenje, kot njuhanec ali tobačni prah, pa tudi odpadkov, ki kažejo znake, da bodo namenjeni za uporabo kot tobak za kajenje, tobak za žvečenje, njuhanec ali kot tobakov prah (tarifna številka 2403).

2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

2402 10 00

Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak

Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki jih je kot take mogoče kaditi in:

1.

so v celoti sestavljene iz naravnega tobaka; ali

2.

imajo zunanji ovoj iz naravnega tobaka; ali

3.

so polnjene z zdrobljeno mešanico polnila in z zunanjim ovojem običajne barve cigare, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to ustrezno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom in s prevezo, oboje iz rekonstruiranega tobaka iz tarifne podštevilke 2403 91 00, in kadar teža enote, brez filtra ali ustnika, ni manjša kot 1,2 g in kadar je ovoj nameščen spiralno z ostrim kotom najmanj 30° glede na podolžno os zvitka; ali

4.

so polnjene z zdrobljeno mešanico polnila in zunanjim ovojem običajne barve cigare, iz rekonstruiranega tobaka iz tarifne podštevilke 2403 91 00, ki v celoti ovija izdelek, vključno filter, kjer je to ustrezno, vendar ne ovija ustnika pri cigarah z ustnikom, katerih masa enote brez filtra ali ustnika ni manjša kot 2,3 g, obseg cigare pa na najmanj eni tretjini dolžine ni manjši od 34 mm.

Če ustrezajo kateremu zgoraj navedenih pogojev, se v to tarifno podštevilko uvrščajo proizvodi z ovojem ali z ovojem in z notranjo plastjo, iz rekonstruiranega tobaka, ki lahko deloma vsebujejo druge, netobačne snovi.

2402 20 10 in 2402 20 90

Cigarete, ki vsebujejo tobak

Cigarete so zvitki tobaka, ki jih je kot take mogoče kaditi. Cigarete ne spadajo v isto skupino kot cigare ali cigarilosi (glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2402 10 00).

Če ustrezajo kateremu od zgoraj navedenih pogojev, se v to tarifno podštevilko uvrščajo proizvodi, ki so deloma sestavljeni iz netobačnih snovi.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata proizvodov, ki so v celoti sestavljeni iz netobačnih snovi (tarifna podštevilka 2402 90 00 ali poglavje 30, če gre za proizvode namenjene za medicinsko uporabo).

2402 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema cigare, cigarilose in cigarete, ki so v celoti sestavljene iz tobakovih nadomestkov, npr. cigarete, izdelane iz pripravljenih listov posebne vrste solate, ki ne vsebujejo niti tobaka niti nikotina.

2403

Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence

2403 10 10 in 2403 10 90

Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnem koli razmerju ali brez njega

Tobak za kajenje je tobak, ki je narezan ali kako drugače raztrgan, nato zvit ali stisnjen v bloke, ki jih je mogoče kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave.

Tobakovi odpadki, ki jih je mogoče kaditi in so pripravljeni za prodajo na drobno, so tobak za kajenje, če ne ustrezajo opisu cigar, cigarilosov ali cigaret (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 2402 10 00, 2402 20 10 in 2402 20 90).

Proizvodi, ki so v celoti ali deloma sestavljeni iz netobačnih snovi, se prav tako uvrščajo v ti tarifni podštevilki, če ustrezajo zgoraj navedeni definiciji. Izjema so proizvodi, ki so v celoti izdelani iz netobačnih snovi in so namenjeni za medicinsko uporabo (poglavje 30).

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi narezan tobak za cigarete („cut cigarette rag“), ki je pripravljena mešanica tobaka za proizvodnjo cigaret.

2403 91 00

Homogeniziran ali rekonstituiran tobak

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2403, prvi odstavek, (6).

2403 99 10

Njuhanec in tobak za žvečenje

Tobak za žvečenje je tobak v obliki zvitkov, palic, ozkih trakov ali kock in blokov in je posebej pripravljen za žvečenje, ne pa tudi za kajenje. Pripravljen je za prodajo na drobno.

Njuhanec je tobak v prahu ali v zrncih, posebej obdelan tako, da ga je mogoče njuhati, ne pa tudi kaditi.

Če izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se v to tarifno podštevilko uvrščajo proizvodi, deloma sestavljeni iz netobačnih snovi.

2403 99 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

tobakove ekstrakte in esence, kot so opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2403, prvi odstavek, (7);

2.

zmleti tobak (tobak v prahu);

3.

nitast, odišavljen in fermentiran brazilski tobak, stisnjen v ovitke v obliki žoge (mangotes);

4.

ekspandiran tobak.

ODDELEK V

MINERALNI PROIZVODI

POGLAVJE 25

SOL; ŽVEPLO; ZEMLJINE IN KAMEN; MAVČNI MATERIALI, APNO IN CEMENT

Opomba 1

Namen flotacije je ločiti z mineralnimi snovmi bogate sestavine od jalovine tako, da jim omogoča zbiranje na površini vode, v katero so bili vmešani medtem, ko se jalovina nabira na dnu.


2501 00

Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda

2501 00 31

Za kemično predelavo (ločevanje natrija od klora), za proizvodnjo drugih proizvodov

Če izpolnjuje pogoje, ki jih je določil pristojni organ, spada v to tarifno podštevilko sol denaturirana ali nedenaturirana, namenjena za pridobivanje hidroklorove kisline (solne kisline), klora, kalcijevega klorida, natrijevega nitrata, natrijevega hipoklorita, natrijevih sulfatov, natrijevih karbonatov, natrijevega hidroksida, natrijevega klorata, natrijevega perklorata in kovinskega natrija.

2501 00 51

Denaturirana ali za uporabo v industriji (vključno za rafiniranje), razen za shranjevanje ali pripravo hrane za človeško ali živalsko prehrano

Če izpolnjuje pogoje, ki jih je določil pristojni organ, zajema ta tarifna podštevilka:

1.

denaturirano sol, ne glede na namen uporabe, razen denaturirane soli iz tarifne podštevilke 2501 00 31;

2.

sol za rafinacijo; v tem smislu pomeni „rafinacija“ samo prečiščevanje s postopki, v katerih se sol raztopi;

3.

sol za industrijsko uporabo, razen soli za kemično predelavo, ali pa soli za konzerviranje ali proizvodnjo živil za človeško ali živalsko prehrano. „Sol za industrijsko uporabo“ pomeni sol, ki je namenjena za uporabo v proizvodnji kot surovina ali pa kot vmesni proizvod v industrijskem proizvodnem postopku (npr. v metalurgiji, barvarstvu, usnjarstvu in kožarstvu, pri proizvodnji mila, hladilni in keramični industriji).

Sol, razen denaturirana sol za soljenje cest, se uvršča v tarifno podštevilko 2501 00 99.

2501 00 91

Sol, primerna za človeško prehrano

Sol, primerna za človeško prehrano, je nedenaturirana sol, ki je primerna za neposredno gospodinjsko ali industrijsko uporabo kot začimba ali konzervans za živila. Večinoma ima visoko stopnjo čistoče in je enovito bele barve.

2501 00 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema nedenaturirano sol, ki se uporablja pozimi kot povzročitelj odmrzovanja, ter sol, ki se uporablja kot hrana za živali (t. i. slana lizalka).

2503 00

Žveplo vseh vrst, razen sublimiranega, usedlinskega in koloidnega žvepla

2503 00 10

Žveplo, surovo ali neprečiščeno

Ta tarifna podštevilka zajema razne vrste žvepla, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2503, prvi odstavek, (1) do (4). Ta žvepla so ponavadi v obliki klad, grudic ali prahu.

2503 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema razne vrste žvepla, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2503, prvi odstavek, (5) do (7). Ta žvepla so večinoma v obliki palic ali majhnih pogač (prečiščeno žveplo), ali pa v obliki prahu („presejano žveplo“, „prebrano žveplo“, „atomizirano žveplo“).

2508

Druge gline (razen ekspandiranih glin iz tarifne številke 6806), andaluzit, kianit in silimanit, žgani ali nežgani; mulit; šamotne in dinas zemljine

2508 10 00

Bentonit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2508, tretji odstavek, (1).

Naravno nastali bentoniti imajo običajno pH med 6 in 9,5 (za 5 % vodno suspenzijo in ko stojijo 1 uro) in vsebujejo manj kot 2 % kalcijevega karbonata; skupna vsebnost izmenljivega natrija in kalcija ne presega 80 meq/100 g. Obstajata dva tipa: nizko-nabrekajoči kalcijev in visoko-nabrekajoči natrijev (stopnja nabrekanja je manj kot 7 ml/g ali večje kot 12 ml/g).

Posamezni naravno nastali bentoniti imajo lahko lastnosti, ki so različne od teh vrednosti: kadar se to nanaša na več lastnosti, se bentonit šteje za aktiviranega.

Aktivirani bentonit se uvršča v tarifno podštevilko 3802 90 00.

2511

Naravni barijev sulfat (barit); naravni barijev karbonat (viterit), žgan ali nežgan, razen barijevega oksida iz tarifne številke 2816

2511 10 00

Naravni barijev sulfat (barit)

Barit vsebuje različne količine železovega oksida, aluminijevega oksida, natrijevega karbonata in silicijevega dioksida. Ker je proizvod v beli obliki najbolj iskan, ga zdrobijo in presejejo, da odstranijo barvaste elemente (večinoma rumenkaste), nato uprašijo in končno prečistijo z mletjem.

2511 20 00

Naravni barijev karbonat (viterit)

Viterit se pojavlja v obliki romboidnih kristalov ali v obliki rumenkaste mase, netopne v vodi.

2513

Plovec, smirek, naravni korund, naravni granat in druge naravne snovi za brušenje, termično obdelane ali neobdelane

2513 20 00

Smirek, naravni korund, naravni granat in druge naravne snovi za brušenje (abrazivi)

V smislu te tarifne podštevilke spada med druge naravne abrazive tudi tripoli znan kot prepereli silikat, pepelnato siv proizvod, ki se uporablja kot blagi abraziv ali za poliranje.

2516

Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike, gradbeništvo idr., tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče

Kadar štirikotni kamni nimajo enovite debeline, se pri uvrščanju po debelini upošteva največja debelina.

2516 11 00

Surov ali grobo klesan

Pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2515 11 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

2516 12 10 in 2516 12 90

Razžagan ali kako drugače razrezan v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče

Pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2515 12 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

2516 90 00

Drug kamen za spomenike ali gradbeništvo

V to tarifno podštevilko spadajo:

1.

trde kamenine kot porfir, sienit, lava, bazalt, gnajs, trahit, diabaz, diorit, fonolit, liparit, gabro, labradorit in peridotit;

2.

apnenčaste kamenine za spomenike in gradbeništvo, ki se ne uvrščajo pod tarifno številko 2515, npr. kamen s specifično težo manj kot 2,5, surov, grobo klesan ali samo razrezan z žago ali kako drugače v bloke ali pravokotne (vključno kvadratne) plošče katere koli debeline;

3.

serpentin ali ofit, surov, grobo klesan, samo razrezan z žago ali kako drugače v bloke in pravokotne (vključno kvadratne) plošče katere koli debeline.

2518

Dolomit, žgan ali sintran ali ne; vključno z grobo klesanim ali razžaganim ali kako drugače razrezanim v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče, dolomitne nabijalne mešanice

2518 10 00

Dolomit, nežgan in ne sintran

Dolomit je naravni dvojni karbonat kalcija in magnezija. V tej tarifni podštevilki ostane uvrščen tudi, če je bil izpostavljen blagi toplotni obdelavi, ki ni spremenila njegove kemične sestave.

Ta tarifna podštevilka zajema nežgani ali nesintrani dolomit, grobo klesan ali samo razrezan z žago ali kako drugače v bloke ali pravokotne (vključno kvadratne) plošče.

2518 20 00

Dolomit, žgan ali sintran

Žgan ali sintran dolomit je dolomit, ki je bil izpostavljen visokotemperaturni toplotni obdelavi (okoli 1 500 °C za mrtvo žgan (sintrirani) dolomit in okoli 800 °C za kavstično žgan dolomit), ki je spremenila njegovo kemično sestavo z odstranitvijo ogljikovega dioksida.

2519

Naravni magnezijev karbonat (magnezit); taljeni magnezijev oksid; mrtvo žgan (sintran) magnezijev oksid z majhnimi količinami drugih oksidov, dodanih pred sintranjem, ali brez njih; drugi magnezijevi oksidi, čisti ali nečisti

2519 90 10

Magnezijev oksid, razen žganega naravnega magnezijevega karbonata

V to tarifno podštevilko se uvrščajo:

1.

magnezijev oksid, dobljen z žganjem bodisi magnezijevega hidroksida bodisi usedlinskega magnezijevega karbonata. Uporablja se predvsem v farmaciji. Ta snov je bel prah čistoče najmanj 98 %;

2.

magnezijev oksid, dobljen s taljenjem predhodno žganega magnezita; magnezit je žgan pri 1 400 do 1 800 °C; magnezijov oksid je nato taljen v električnem loku pri temperaturi 2 800 do 3 000 °C, z ohladitvijo nastane kristalni proizvod, ki vsebuje skoraj v celoti magnezijev oksid (elektrotaljeni magnezijev oksid); ta proizvod je izredno čist (najmanj 95 %) in vsebuje kristale podobne steklu;

3.

magnezijev oksid, pridobljen iz morske vode. Pridobivanje poteka z žganjem magnezijevega hidroksida, oborjenega iz morske vode. Običajno je čistoča tega proizvoda med 91 in 98 % in vsebuje več bora kot njegove značilne nečistoče, kot ga vsebuje mrtvo žgan (sintrirani) magnezijev oksid (približno 100 ppm proti približno 40 ppm).

2520

Surova sadra; anhidrid sadre; mavec (ki sestoji iz žgane sadre ali kalcijevega sulfata), barvana ali nebarvana, z majhnimi količinami pospeševalcev ali zaviralcev vezanja ali brez njih

2520 20 10

Gradbena

Gradbena žgana sadra ali mavec se pridobiva z izpostavljanjem surove sadre (sadrine kamenine ali drugih snovi, ki vsebujejo sadro, npr. stranskih proizvodov kemične industrije) posebnemu plemenitenju in žganju. Posebne lastnosti je mogoče dobiti z uvajanjem dodatkov v proizvodni postopek, ki na določen način vplivajo na značilnosti sadre, njeno konsistenco ali adhezivne lastnosti. Posebne lastnosti je mogoče doseči tudi z dodajanjem pospeševalcev ali zaviralcev.

Gradbena sadra (mavec) se uporablja npr. za štukature, za mavčenje sten in stropov, v proizvodnji gradbenih plošč ali drugih konstrukcijskih elementov, ali pa za spoje med opekami.

2523

Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vključno barvani ali v obliki klinkerja

2523 90 10

Cement iz visokih peči

Cement iz visokih peči vsebuje najmanj 20 mas. % klinkerja portlandskega cementa, 36 do 80 mas. % granulirane žlindre in ne več kot 5 mas. % drugih sestavin cementa.

2523 90 80

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema pozolanski cement.

Pozolanski cement je sestavljen iz najmanj 60 mas. % klinkerja portlandskega cementa, največ 40 mas. % naravnega pozolana ali dimniškega pepela in največ 5 mas. % drugih sestavin cementa.

Glede izraza „pozolan“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2530, del (D), odstavek (7).

„Dimniški pepel“ je fin in lahek prah, ki se dobi z odstranitvijo prašnih delcev iz izgorevalnih plinov peči, ki se jih kuri s premogovim prahom. Je sive do črne barve.

2524

Azbest

2524 10 00

Krokidolit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2524, drugi odstavek.

2526

Steatit, naravni, vključno grobo klesan ali razžagan ali kako drugače razrezan v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče; lojevec

2526 20 00

Zdrobljen ali zmlet

Ta tarifna podštevilka ne zajema zmletega lojevca, pripravljenega v pakiranjih za prodajo na drobno, za toaletne namene (tarifna številka 3304).

2528

Borati, naravni in njihovi koncentrati (žgani ali nežgani), razen boratov, izločenih iz naravne slane vode; naravna borova kislina, ki vsebuje do 85 % H3BO3, računano na suhi izdelek

2528 10 00

Natrijevi borati, naravni in njihovi koncentrati (žgani ali nežgani)

Ta tarifna podštevilka zajema kernit in tinkal, znan tudi kot „naravni boraks“.

Ta tarifna podštevilka ne zajema natrijevega borata (rafiniranega boraksa), dobljenega s kemično obdelavo kernita ali tinkala, niti natrijevih boratov, dobljenih z odparevanjem slane vode iz nekaterih slanih jezer (tarifna številka 2840).

2528 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

pandermit in priceit, ki sta kalcijeva borata;

2.

boracit, ki je magnezijev kloroborat;

3.

naravno borovo kislino, dobljeno z izparevanjem vode, ki ostane po kondenzaciji naravne pare, ki izhaja iz zemlje na nekaterih področjih (italijanski „soffioni“), ali pa z izparevanjem vode iz podzemnih virov na teh področjih, če ne vsebuje več kot 85 % H3BO3, računano na suho maso. Vendar pa se borova kislina, ki vsebuje več kot 85 % H3BO3, računano na suho maso, uvršča pod tarifno številko 2810 00 00.

2530

Mineralne snovi, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu

2530 10 10 in 2530 10 90

Vermikulit, perlit in kloriti, neekspandirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2530, del (D), odstavek, (3).

2530 90 98

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2530 v delih (A), (B), (C) in (D) (razen (D), odstavek, (3)).

POGLAVJE 26

RUDE, ŽLINDRE IN PEPELI

2620

Žlindre, pepeli in ostanki (razen tistih od proizvodnje železa in jekla), ki vsebujejo kovine, arzen ali njihove spojine

2620 11 00

Trdi nečisti cink, ki je nastal kot usedlina pri vročem cinkanju

Trdi nečisti cink je ostanek iz galvanskih kopeli in se pogosto pojavlja kot usedlina pri galvanizaciji. Obstajata dve osnovni vrsti:

1.

usedline težke galvanizacije – to so kovinski proizvodi zelo raznolike in nehomogene sestave, težje taljivi in večje gostote od cinka, nabirajo pa se na dnu kadi raztaljenega cinka med galvanizacijo jeklenih listov, žic, cevi itd. v staljenem cinku.

Te usedline poberejo z dna kadi v obliki goste paste, ki jo vlijejo v oblike listov ali plošč in imajo grob in celo gobast izgled.

Vsebujejo 2 do 5 mas. % železa. Vsebnost cinka variira med 92 in 94 mas. %, vsebnost aluminija pa je večinoma majhna in ne presega 0,2 do 0,3 mas. %;

2.

usedline lahke galvanizacije ali „površinske usedline“ – to so kovinski proizvodi, dobljeni s kontinuiranim posnemanjem galvanizacijske kadi po Senzimirjevem postopku. Ne vsebujejo talil.

Te usedline so manj goste od cinka in plavajo na površju kadi. Ko jih odstranijo iz kadi v obliki goste paste, jih oblikujejo v plošče, vendar se ne pojavljajo v tako nepravilnem izgledu kot predhodno omenjene usedline.

Vsebujejo zelo malo železa (večinoma manj kot 0,5 mas. %), vendar pa veliko več aluminija (1 do 2 mas. %). Vsebnost cinka je praviloma reda velikosti 98 mas. %.

Teh usedlin ne smemo zamenjevati s cinkovimi zlitinami (tarifna številka 7901), ki večinoma vsebujejo 3 do 5 mas. % aluminija in 3 mas. % bakra, kar pa se podreja posebnim tehničnim zahtevam, medtem ko je sestava cinkovih usedlin takšna, da jih je mogoče uporabiti le za metalurške ali kemične predelave.

2620 19 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

usedline iz rafinacije, ki so pobrane z dna kadi za rafiniranje surovega cinka. Te usedline vsebujejo od 4 do 8 mas. % svinca in do 6 mas. % železa;

2.

cinkove žlindre in pepel, ki sestoji iz cinka (od 65 do 70 mas. %) in cinkovega oksida z ogljikom in drugimi nečistočami;

3.

cinkove pene, ki so sestavljene iz kovinskega cinka, cinkovega klorida in amon klorida, iz cinkovega oksida in železovega oksida. Pene so posnete s površja galvanizacijske kadi ali talilne kadi za pretapljanje starega cinka;

4.

cinkovo blato, ki je ostanek nekaterih industrij, ki uporabljajo cink kot reducent;

5.

cinkovo žlindro, dobljeno kot ostanek pri proizvodnji cinkovega oksida iz cinkove usedline. V času nastanka vsebuje približno 60 mas. % cinka, ostalo tvorita železo in druge nečistoče;

6.

ostanke cinkovega oksida, izločene iz plinov med ponovno predelavo raznih kovin ali zlitin, kot je npr. medenina. Teh ostankov cinkovega oksida ne smemo zamenjevati s:

cinkovim sivim (tarifna podštevilka 3206 49 80), ki je zelo nečist cinkov oksid v obliki prahu homogene barve in drobnosti in je uporaben kot pigment,

cinkom v prahu, dobljenim z atomizacijo staljenega cinka (tarifna podštevilka 7903 90 00) ali s cinkovim prahom, ki vsebuje od 80 do 94 % kovinskega cinka, ponovno dobljenega iz plasti cinkovega oksida (tarifna podštevilka 7903 10 00).

2620 21 00

Usedline osvinčenega bencina in osvinčenih dodatkov proti samovžigu

Glej opombo 1 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2620, drugi odstavek, (10).

2620 60 00

Ki vsebujejo arzen, živo srebro, talij ali njihove mešanice vrst, ki se uporabljajo za izločanje arzena ali omenjenih kovin ali za izdelavo njihovih kemičnih spojin

Glej opombo 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

2620 91 00

Ki vsebujejo antimon, berilij, kadmij, krom ali njihove mešanice

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2620, drugi odstavek, (13).

2621

Druge žlindre in pepeli, vključno pepel morskih alg; pepel in ostanki, ki ostanejo po sežiganju komunalnih odpadkov

2621 10 00

Pepel in ostanki, ki ostanejo po sežiganju komunalnih odpadkov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2621, drugi odstavek, (5).

POGLAVJE 27

MINERALNA GORIVA, MINERALNA OLJA IN PROIZVODI NJIHOVE DESTILACIJE; BITUMINOZNE SNOVI; MINERALNI VOSKI

Splošno

Če ni drugače določeno, pomeni izraz „metoda ASTM“ metode ASTM (American Society for Testing and Materials – Ameriška družba za testiranje in materiale), ki so bile objavljene v standardnih definicijah in specifikacijah naftnih proizvodov in maziv leta 1976.

Opomba 2

Vsebnost aromatičnih sestavin se določa po naslednjih metodah:

v proizvodih s končno točko destilacije pri temperaturah do vključno 315 °C – po metodi ASTM D 1319-70,

v proizvodih s končno točko destilacije pri temperaturah več kot 315 °C: glej Dodatek A k pojasnjevalnim opombam k temu poglavju.

Dodatna opomba 5

1.

Poudariti je treba, da se oprostitev nanaša na celoto proizvodov, uporabljenih v specifičnem postopku (razen v postopku, predvidenem v dodatni opombi 5 (n)).

V skladu s tem uživa oprostitev npr. v primeru nafte (pri alkilaciji ali polimerizaciji) tudi tisti del, ki ni uspešno pretvorjen (alkiliran ali polimeriziran).

2.

V primerih, ko je pred „specifičnem postopkom“ potrebna predhodna obdelava (glej zadnji odstavek dodatne opombe 5), morata za oprostitev biti izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

uvoženi proizvodi morajo biti dejansko podvrženi „specifičnemu postopku“, npr. krekiranju;

(b)

pripravljalna obdelava mora biti nujna pred „specifičnem postopkom“.

Za nujno pripravljalno obdelavo proizvodov, ki so namenjeni za „specifične postopke“, veljajo predvsem naslednje vrste obdelav:

(a)

razplinjevanje;

(b)

dehidriranje;

(c)

odstranjevanje določenih lahkih in težkih proizvodov, ki bi utegnili ovirati predelavo;

(d)

odstranjevanje ali pretvorba merkapantov (mehčanje) ali drugih žveplovih ali drugih spojin, ki bi utegnile škoditi predelavi;

(e)

nevtralizacija;

(f)

dekantiranje;

(g)

razsoljevanje.

Vsak proizvod, ki je bil pridobljen med postopkom pripravljalne obdelave, ki pa ni bil v nadaljevanju podvržen specifičnemu postopku, zapade carinskim obveznostim kot proizvod „za druge namene“, v skladu z vrsto in vrednostjo uvoženega blaga, in na osnovi neto mase tako dobljenega proizvoda.

Dodatna opomba 5 (a)

Vakuumska destilacija pomeni destilacijo pod pritiskom, ki ni večji od 400 milibarov, merjeno na vrhu kolone.

Dodatna opomba 5 (b)

Redestilacija z zelo temeljitim frakcionirnim postopkom pomeni destilacijo (razen stolpne) po kontinualnem ali šaržnem postopku, ki se uporablja v industrijskih napravah, pri čemer se uporabljajo destilati iz tarifnih podštevilk 2710 11 11 do 2710 19 49, 2711 11 00, 2711 12 91 do 2711 19 00, 2711 21 00 in 2711 29 00 (razen propana čistoče 99 % in več), in sicer za pridobivanje:

1.

izoliranih ogljikovodikov velike čistoče (v primeru olefinov 90 % ali več, v primeru drugih ogljikovodikov pa 95 % ali več), mešanice izomerov enake organske sestave se štejejo kot izolirani ogljikovodiki.

Dopustni so samo postopki, pri katerih se pridobi najmanj tri različne proizvode. Vendar se ta omejitev ne uporablja za primere, kjer postopek predstavlja separacijo izomerov. Kar zadeva ksilen, se etilbenzen všteva med ksilenove izomere;

2.

proizvodov iz tarifnih podštevilk 2707 10 10 do 2707 30 90, 2707 50 10, 2707 50 90 in 2710 11 11 do 2710 19 49:

(a)

proizvodov, pri katerih se končno vrelišče ene frakcije in začetno vrelišče druge ne prekriva in pri katerih je razlika med temperaturama največ 60 °C, pri katerih destilira med 5 in 90 vol. % (vključno z izgubami) po metodi ASTM 86-67 (ponovno odobreni leta 1972);

(b)

proizvode, pri katerih se končno vrelišče ene frakcije z začetnim vreliščem druge frakcije prekriva in pri katerih je razlika med temperaturama največ 30 °C, pri katerih destilira med 5 in 90 vol. % (vključno z izgubami) po metodi ASTM 86-67 (ponovno odobreni leta 1972).

Dodatna opomba 5 (c)

Krekiranje je industrijski postopek spremembe kemične strukture naftnih proizvodov z razgradnjo molekul s pomočjo ogrevanja, z uporabo pritiska ali brez njega, s pomočjo katalizatorja ali brez njegove pomoči. Predvsem se na ta način dobi mešanice lažjih ogljikovodikov, ki so lahko tekoči ali plinasti pri normalnih temperaturah in pritisku.

Glavne vrste krekirnih postopkov so:

1.

toplotno krekiranje;

2.

katalitično krekiranje;

3.

parno krekiranje za pridobivanje plinastih ogljikovodikov;

4.

krekiranje s pomočjo vodika (krekiranje + hidrogeniranje);

5.

dehidrogenizacija;

6.

dealkilacija;

7.

koksanje;

8.

visbreaking.

Dodatna opomba 5 (d)

Reformacija je toplotna ali katalitična predelava lahkih ali srednje težkih olj zaradi povečanja vsebnosti aromatičnih snovi v oljih. Katalitična reformacija se uporablja npr. za spreminjanje lahkih olj iz neposredne destilacije v lahka olja z višjim oktanskim številom (z večjo vsebnostjo aromatskih ogljikovodikov), ali pa v mešanice ogljikovodikov, ki vsebujejo benzen, toluen, ksilen, etilbenzen itd.

Najpomembnejši katalitični reformacijski postopki so tisti, ki za katalizator uporabljajo platino.

Dodatna opomba 5 (e)

Ekstrakcija po postopku selektivnih topil je postopek grupiranja proizvodov z različno molekularno strukturo s sredstvi, ki v prvi vrsti učinkujejo kot topila (npr. furfural, fenol, dikloretil eter, žveplov anhidrid, nitrobenzen, sečnina in nekateri njeni derivati, aceton, propan, etil-metil keton, izobutil-metil keton, glikol, morfolin).

Dodatna opomba 5 (g)

Polimerizacija je industrijski postopek (z uporabo toplote ali katalizatorja ali brez njiju), pri katerem iz nenasičenih ogljikovodikov nastanejo njihovi polimeri ali kopolimeri.

Dodatna opomba 5 (h)

Alkilacija pomeni toplotno ali katalitsko reakcijo, pri kateri se nenasičeni ogljikovodiki povežejo z drugimi ogljikovodiki, posebno z izoparafini in aromati.

Dodatna opomba 5 (ij)

Izomerizacija je preureditev strukture sestavin naftnih proizvodov brez spremembe njihove celotne sestave.

Dodatna opomba 5 (l)

Primeri razvoskanja v smislu te dodatne opombe so:

1.

razvoskanje s hlajenjem (s topili ali brez njih);

2.

mikrobiološka obdelava;

3.

razvoskanje s sečnino;

4.

obdelava z molekularnimi siti.

Dodatna opomba 5 (n)

Atmosferska destilacija je destilacija pri pritisku približno 1 013 milibarov, merjeno na vrhu kolone.

Dodatna opomba 6

1.

„Kemična predelava“ je kateri koli postopek za molekularno spremembo ene ali več sestavin naftnih proizvodov, ki je predmet predelave.

Samo mešanje naftnega proizvoda z drugimi proizvodi, četudi z drugimi naftnimi proizvodi, se ne šteje za „kemično predelavo“. Vmešanje belega špirita v barvo ali surove nafte v tiskarsko črnilo se ne šteje za postopek v smislu definicije „kemična predelava“. Tako je tudi z vso uporabo naftnih proizvodov kot topil ali goriv.

2.

Primeri „kemične predelave“:

(a)

obdelava s halogeni ali s halogenskimimi spojinami:

(i)

reakcija s propilenom v plinastih frakcijah nafte zaradi pridobivanja organskih derivatov (npr. za pridobivanje propilen oksida);

(ii)

obdelava naftnih derivatov (motornega bencina, kerozina, plinskega olja), parafinov, naftnih voskov ali parafinskih ostankov s klorom ali klorovimi spojinami zaradi pridobivanja kloroparafinov;

(b)

obdelava z bazami (npr. z natrijevim, kalijevim ali amonijevim hidroksidom) zaradi pridobivanja naftenskih kislin;

(c)

obdelava z žveplovo kislino ali njenim anhidridom zaradi:

(i)

pridobivanja sulfonatov;

(ii)

ekstrahiranja ali pridobivanja izobutilena;

(iii)

sulfoniranja plinskih olj in maziv.

Olja, dodana po sulfoniranju, ne uživajo oprostitve;

(d)

sulfokloriranje;

(e)

hidriranje, predvsem za pridobivanja alkohola, z modifikacijo nenasičenih ogljikovodikov, prisotnih v frakcijah nafte;

(f)

obdelava z malein anhidridom, predvsem obdelava butadiena, pomešanega s plinasto frakcijo nafte, ki ima štiri ogljikove atome za pridobivanje tetrahidroftalne kisline;

(g)

obdelava s fenolom, na primer reakcija med naftnimi olefini in fenolom ob prisotnosti katalizatorja za pridobivanje alkilfenolov;

(h)

oksidacija:

(i)

oksidacija težkih olj za pridobivanje bitumnov iz tarifne podštevilke 2713 20 00;

(ii)

oksidacija katerega koli izmed naftnih proizvodov za pridobivanje bolj kompleksnih kemičnih proizvodov, kot so npr. kisline, aldehidi, ketoni in alkoholi (npr. oksidacija lahkih frakcij na vročini in pod pritiskom za pridobivanje ocetne, mravljinčje, propionske in sukcinske kisline);

(ij)

dehidriranje na primer:

(i)

naftenskih ogljikovodikov zaradi pridobivanja aromatskih ogljikovodikov (npr. benzena);

(ii)

parafinskih ogljikovodikov zaradi pridobivanja tekočih olefinov, ki se uporabljajo npr. v proizvodnji biorazgradljivih alkilbenzenov;

(k)

okso-sinteza;

(l)

nepovratna vgradnja težkih olj v višje polimere (npr. v lateks naravnega ali sintetičnega kavčuka, butilnega kavčuka, polistirena);

(m)

proizvodnja izdelkov iz tarifne številke 2803;

(n)

nitriranje zaradi pridobivanja nitriranih derivatov;

(o)

biološka obdelava nekaterih frakcij nafte, ki vsebujejo n-parafine, za pridobivanje beljakovin ali drugih kompleksnih organskih proizvodov.


2701

Črni premog, tudi briketi raznih oblik iz črnega premoga

Tista kuriva, ki so v Španiji pri trgovanju znana kot „črni lignit“ in prihajajo iz Teurela, Mequinenza, Pirenaica in iz balearskih nahajališč premoga, štejejo za črni premog iz te tarifne številke.

2701 12 10

Premog za koksanje

Premog za koksanje vsebuje med 19 in 41 % hlapljivih sestavin.

2702

Rjavi premog (lignit), aglomeriran ali neaglomeriran, razen gagata

Rjavi premog (lignit) gori z dolgim, mirnim plamenom, ki daje jedek črn dim. Na splošno ločimo vrste rjavega premoga (lignita): vlaknat rjavi premog (lignit), katerega prelom spominja na vlakna nekdanjega lesa in vsebuje veliko vlage (do 50 %); navaden ali prsten rjavi premog (lignit), ki je rjave ali črne barve in vsebuje manj vode kot vlaknat rjavi premog (lignit) (približno 15 %), njegov prelom pa je prsten; bituminozni, maščobni rjavi premogi (ligniti), ki se na vročini zmehčajo in so zaradi tega zelo prikladni za briketiranje; voskasti rjavi premogi (ligniti) z voskastim prelomom in z veliko vsebnostjo voskov.

Ta tarifna številka ne zajema kuriv, ki so v Španiji pri trgovanju znani kot „črni lignit“ in prihajajo iz nahajališč premoga v Teruelu, Mequinenzu, Pirenaici in balearskih nahajališč premoga (tarifna številka 2701).

2704 00

Koks in polkoks iz črnega premoga, rjavega premoga, lignita ali šote, aglomeriran ali neaglomeriran; retortno oglje

2704 00 11 in 2704 00 19

Koks in polkoks iz črnega premoga

Koks se od črnega premoga razlikuje po tem, da gori skoraj brez plamena in zadrži poroznost in prepustnost za pline, ko dogori. Je netaljiv, trši, vsebuje manj žvepla in več ogljika. Za razliko od koksa, dobljenega pri visokotemperaturni karbonizaciji črnega premoga brez dovajanja zraka (pri 1 000 do 1 200 °C), se polkoks pridobiva pri karbonizaciji črnega premoga z zmanjšanim dovajanjem zraka pri temperaturah med 450 in 700 °C.

2704 00 11

Za proizvodnjo elektrod

Ta tarifna podštevilka zajema koks in polkoks iz premoga, ki se uporabljata za izdelovanje elektrod, ki so pretežno namenjene za proizvodnjo fero-zlitin. Koks in polkoks iz te tarifne podštevilke sta posebno čista (vsebujeta zelo malo pepela) in sta večinoma v obliki drobnih luskin.

2704 00 19

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema plinski koks (stranski proizvod pri proizvodnji plina) ter plavžni koks in polkoks, posebej pripravljene za uporabo v metalurški industriji. Slednja sta (za razliko od plinskega koksa) trda in čvrsta in se pojavljata v obliki velikih, srebrnkasto svetlikajočih se kosov.

2704 00 30

Koks in polkoks iz rjavega premoga ali lignita

Rjavi premogi (ligniti) niso primerni za proizvodnjo koksa z visokotemperaturno karbonizacijo. Vendar nastane z nizkotemperaturno karbonizacijo polkoks, ki je primeren kot brezdimno kurivo. Je porozen, gladek, čist za rokovanje, vnetljiv in rad gori.

2704 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

proizvode, dobljene s karbonizacijo šote. Ko gorijo, oddajajo ti proizvodi močan in jedek vonj in se uporabljajo večinoma v industrijskih pečeh;

2.

retortno oglje (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2704, četrti in peti odstavek).

2707

Olja in drugi proizvodi, dobljeni z destilacijo visokotemperaturnega katrana iz črnega premoga; podobni proizvodi pri katerih masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatskih sestavin

Glede določanja vsebnosti aromatičnih sestavin glej pojasnjevalne opombe k opombi 2 v tem poglavju.

2707 10 10 in 2707 10 90

Benzol (benzen)

Glej opombo 3 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Ti tarifni podštevilki zajemata samo benzol (benzen) čistoče manj kot 95 mas. %. Benzol (benzen) čistoče 95 mas. % ali več se uvršča v tarifno podštevilko 2902 20 00.

2707 20 10 in 2707 20 90

Toluol (toluen)

Glej opombo 3 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Ti tarifni podštevilki zajemata samo toluol (toluen) čistoče manj kot 95 mas. %. Toluol (toluen) čistoče 95 mas. % ali več se uvršča v tarifno podštevilko 2902 30 00.

2707 30 10 in 2707 30 90

Ksilol (ksileni)

Glej opombo 3 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Ti tarifni podštevilki zajemata samo ksilole (ksilene), ki vsebujejo manj kot 95 mas. % ksilola (orto-, meta- ali para- izomeri ksilola (ksilena), posameznih ali pomešanih), kot je ugotovljeno s plinsko kromatografijo. Ksilol (ksileni) čistoče 95 mas. % ali več se uvršča v tarifne podštevilke 2902 41 00 do 2902 44 00.

2707 40 00

Naftalen

Glej opombo 3 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema samo naftalen, katerega kristalizacijska točka je, ugotovljena po metodi, opisani v Dodatku B k pojasnjevalnim opombam k temu poglavju, nižja od 79,4 °C. Če je kristalizacijska točka proizvoda 79,4 °C ali višja, se proizvod uvršča v tarifno podštevilko 2902 90 10.

Ta tarifna podštevilka ne zajema naftalenovih homologov (tarifne podštevilke 2707 50 10, 2707 50 90, 2707 91 00 do 2707 99 99, 2902 90 10 do 2902 90 90 ali 3817 00 80).

2707 50 10 in 2707 50 90

Mešanice drugih aromatskih oglikovodikov, pri katerih 65 vol. % ali več (vključno z izgubami) destilira pri temperaturi 250 °C po metodi ASTM D 86

Ti tarifni podštevilki zajemata zmesi ogljikovodikov, v katerih prevladujejo aromatični ogljikovodiki, razen benzena, toluena, ksilena ali naftalena in od katerih 65 vol. % ali več (vključno z izgubami) destilira pri temperaturah do 250 °C (po metodi ASTM D 86-87) (ponovno odobreni leta 1972).

2707 99 11 in 2707 99 19

Surova olja

V ti tarifni podštevilki spadajo:

1.

proizvodi, dobljeni iz prve destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana.

Ti visokotemperaturni premogovi katrani so dobljeni večinoma v koksarnah pri temperaturah nad 900 °C. Destilacijski proizvodi teh katranov ne vsebujejo le ogljikovodikov, med katerimi po masi prevladujejo aromatski ogljikovodiki, temveč tudi dušikove, kisikove in žveplove spojine, pogosto pa tudi nečistoče. Ti proizvodi običajno zahtevajo nadaljnjo obdelavo, preden so primerni za uporabo;

2.

podobni proizvodi, v katerih po masi prevladujejo aromatske sestavine nad nearomatskimi.

Izraz „podobni proizvodi“ pomeni proizvode, ki imajo po kvaliteti podobno sestavo kot proizvodi, opisani v točki 1 zgoraj.

Vendar pa lahko imajo večji delež alifatskih in naftenskih ogljikovodikov ter manjši delež polinuklearnih aromatskih ogljikovodikov kot proizvodi, opisani v točki 1 zgoraj.

V ti tarifni podštevilki se uvrščajo samo tisti proizvodi, pri katerih po masi prevladujejo aromatske sestavine nad nearomatskimi.

Ti tarifni podštevilki vključujeta tudi olja dobljena po odstranitvi benzena po pranju plina, ki nastane pri koksanju premoga.

2707 99 30

Sulfunirane vrhnje frakcije

V smislu te tarifne podštevilke izraz „sulfunirane vrhne frakcije“ pomeni samo tiste lahke proizvode, dobljene pri prvi destilaciji surovih olj iz katranov, ki vsebujejo žveplove spojine (npr. ogljikov disulfid, merkaptane, tiofen itd.) in ogljikovodike, med katerimi prevladujejo nearomatski ogljikovodiki in od katerih 90 vol. % ali več destilira pri temperaturah pod 80 °C.

2707 99 50

Temeljni proizvodi

V smislu te tarifne podštevilke so temeljni proizvodi aromatski in/ali heterociklični proizvodi z osnovno dušikovo funkcijo.

V to tarifno podštevilko spadajo predvsem piridinske, kinolinske, akridinske in anilinske baze (vključno njihove zmesi). Pridobivajo se načeloma iz piridina, kinolina, akridina in njihovih homologov.

Med temeljne proizvode, ki se uvrščajo v to tarifno podštevilko, spadajo:

1.

piridin, čistoče manj kot 95 mas. %. Piridin čistoče več kot 95 mas. % se uvršča v tarifno podštevilko 2933 31 00;

2.

metil piridin (pikolin), 5-etil-2-metilpiridin (5-etil-2-pikolin), 2-vinilpiridin, čistoče manj kot 90 mas. % (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo). Če je čistoča 90 mas. % ali več, se ti proizvodi uvrščajo v tarifno podštevilko 2933 39;

3.

kinolin čistoče manj kot 95 mas. %, računano na maso brezvodnega proizvoda (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo). Če je čistoča 95 mas. % ali več, se ta proizvod uvršča v tarifno podštevilko 2933 49 90;

4.

akridin čistoče manj kot 95 mas. %, računano na maso brezvodnega proizvoda (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo). Če je čistoča 95 mas. % ali več, se ta proizvod uvršča v tarifno podštevilko 2933 99 90.

Ta tarifna podštevilka ne zajema soli katerega koli temeljnega proizvoda iz te tarifne podštevilke (tarifna številka 2933 ali 3824).

2707 99 70

Antracen

Antracen iz te tarifne podštevilke je običajno v obliki gošče ali paste, ki vsebuje fenantren, karbazol in druge aromatske sestavine. Ta tarifna podštevilka zajema samo antracen s čistočo manj kot 90 mas. %. Antracen s čistočo 90 mas. % ali več se uvršča v tarifno podštevilko 2902 90 10.

2707 99 80

Fenoli

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka vključuje:

1.

fenole, dobljene z destilacijo visokotemperaturnega premogovega katrana, in podobne proizvode, v katerih je delež aromatičnih sestavin večji od nearomatskih sestavin.

Vendar pa so soli fenolnov izključene iz te tarifne podštevilke (v glavnem tarifna številka 2907 ali tarifna podštevilka 3824 90 97);

2.

krezoli (posamezni ali mešanice izomerov), ki vsebujejo manj kot 95 mas. % krezolov. Pri določanju odstotka krezolov se vzamejo v poštev vsi izomeri krezolov (določeni s plinsko kromatografijo). Krezoli, ki imajo 95 mas. % ali več krezolov, se uvrščajo v tarifno podštevilko 2907 12 00;

3.

ksilenoli (posamezni ali mešanice izomerov), ki vsebujejo manj kot 95 mas. % ksilenola. Pri določanju odstotka ksilenolov se vzamejo v poštev vsi izomeri ksilenolov (določeni s plinsko kromatografijo). Ksilenoli, ki imajo 95 mas. % ali več ksilenola, se uvrščajo v tarifno podštevilko 2907 19 10;

4.

drugi fenoli, ki imajo enega ali več benzenovih obročev z eno ali več hidroksilnimi skupinami, pod pogojem, da niso kemično določeni fenoli iz tarifne številke 2907. Eden pomembnih produktov je fenol (C6H5OH), čistoče manj kot 90 mas. %.

2707 99 91 in 2707 99 99

Drugo

Ta tarifni podštevilki zajemata predvsem proizvode, sestavljene iz zmesi ogljikovodikov.

Mednje spadajo:

1.

Težka olja (razen surovih), dobljena z destilacijo visokotemperaturnega premogovega katrana, ter proizvodi, ki so tem oljem podobni, če:

(a)

manj kot 65 vol. % proizvoda destilira pri temperaturah do 250 °C po metodi ASTM D 86-67 (ponovno odobrena leta 1972) in

(b)

je njihova gostota večja 1 000  g/cm3 pri temperaturi 15 °C in

(c)

je indeks njihove iglične penetracije 400 ali večji pri temperaturi 25 °C in po metodi ASTM D 5 in

(d)

imajo druge značilnosti kot proizvodi iz tarifne številke 2715 00 00.

Proizvodi, ki pogojev, navedenih v točkah od (a) do (d), ne izpolnjujejo, se uvrščajo skladno z njihovimi značilnostmi, na primer v tarifne podštevilke 2707 10 10 do 2707 30 90, 2707 50 10, 2707 50 90, pod tarifno številko 2708, v tarifne podštevilke 2710 19 31 do 2710 19 99, 2713 20 00 ali pod tarifno številko 2715 00 00.

2.

Aromatski ekstrakti, ki ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih za te proizvode v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 2713 90 10 in 2713 90 90.

3.

Nekateri homologi naftalena in antracena, kot so npr. etil naftaleni in metil antraceni, če se ne uvrščajo pod tarifno številko 2902.

2709 00

Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih mineralov, surova

Ta tarifna številka zajema samo proizvode z značilnostmi surovih olj (npr. specifična gostota, destilacijska krivulja, vsebnost žvepla, tališče, viskoznost) različnega porekla.

2709 00 10

Kondenzati naravnega plina

Ta tarifna podštevilka zajema samo surova olja, dobljena iz naravnega plina s stabiliziranjem in takojšnjo ekstrakcijo. Ta postopek je sestavljen iz ekstrakcije kondenzabilnih ogljikovodikov iz „mokrega“ naravnega plina, večinoma z ohlajanjem in zmanjševanjem pritiska.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2709, drugi odstavek.

2710

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih, ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

Glej opombi 2 in 3 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2710 11 11 do 2710 19 99

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih, ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov, razen odpadnih olj

Za določitev teh proizvodov glej opombo 2 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2710, (I).

Glede podštevilk, v katere se uvrščajo proizvodi:

ki bodo predmet specifičnega procesa in

ki bodo predmet kemične predelave,

glej dodatni opombi 5 in 6 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

I.

Olja iz nafte in olja iz bituminoznih mineralov, razen surovih olj

V to skupino spadajo zmesi izomerov (razen stereoizomerov) nasičenih acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo manj kot 95 % določene izomere ali nenasičenih acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo manj kot 90 % določene izomere, pri čemer so ti odstotki računani na maso brezvodnega proizvoda.

V to skupino spadajo tudi posamični izomeri zgoraj omenjenih ogljikovodikov s čistočo manj kot 95 oz. 90 mas. %.

V to skupino se uvrščajo samo olja iz nafte in olja iz bituminoznih mineralov:

1.

katerih kristalizacijska točka, izmerjena po metodi ASTM D 938, je pod 30 °C; ali

2.

katerih kristalizacijska točka je 30 °C ali več in:

(a)

imajo gostoto manj kot 0,942 g/cm3 pri 70 °C in penetracijo v obdelanem stožcu po metodi ASTM D 217 najmanj 350 pri 25 °C; ali

 

(b)

imajo specifično maso najmanj 0,942 g/cm3 pri 70 °C in igličasto penetracijo po metodi ASTM D 5 najmanj 400 pri 25 °C.

V smislu gornjega odstavka I štejejo za olja iz nafte in olja iz bituminoznih mineralov tudi olja, katerim so dodane zelo majhne količine raznih snovi, npr. dodatkov za izboljšavo kvalitete ali vonja, indikatorjev in barvil.

Glej tudi diagram v nadaljevanju (8):

Razlikovalni kriteriji, ki veljajo za nekatere naftne proizvode iz tarifnih podštevilk 2710 11 do 2710 19 99 in tarifnih številk 2712 in 2713 (razen za proizvode iz podštevilk 2710 11 do 2710 19 99). Image

II.

Proizvodi, ki drugje niso navedeni in ne zajeti, ki vsebujejo 70 mas. % ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine proizvoda

Za uvrstitev v te tarifne podštevilke morajo proizvodi izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

delež naftnih olj in olj iz bituminoznih mineralov, kot je opredeljen v odstavku I, mora biti 70 mas. % ali več.

Ta delež pomeni delež, ugotovljen z analizo in ne s količino dodanih snovi;

2.

drugje ne smejo biti navedeni in ne zajeti;

3.

naftna olja in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov v zmeseh morajo predstavljati osnovno komponento proizvoda – to pomeni, da morajo biti glede na uporabo pomembne sestavine.

Med proizvode iz teh tarifnih podštevilk ne spadajo:

(a)

barve in laki (tarifne številke 3208, 3209 in 3210 00);