17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 65/134

1.1

Zelena knjiga Evropske komisije o finančnih storitvah prinaša ideje za nadaljnje integracije finančnih trgov EU. Bolj kot na oblikovanje novih predpisov je osredotočena na izvajanje že obstoječih predpisov, ki jih določa akcijski načrt za finančne storitve (Financial Services Action Plan — FSAP), in na sodelovanje. Nadalje raziskuje možnosti izboljšanja čezmejnega dostopa do maloprodajnih finančnih storitev in upravljanja s sredstvi.

1.2

Zelena knjiga poudarja kratkoročno potrebo po dokončanju nalog in zakonodaje, o kateri trenutno potekajo pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu. Poudarja tudi, da je treba obstoječo zakonodajo izvajati učinkovito in sicer v naslednjih treh korakih: predpise EU je treba uspešno vključiti v nacionalno zakonodajo; nadzorni organi morajo poskrbeti za bolj dosledno uveljavljanje predpisov; potrebno je stalno naknadno ocenjevanje izvajanja. Komisija se je odločila, da bo na vseh stopnjah prihodnjih zakonodajnih postopkov dosledno uporabila pristop „boljše ureditve“, ki bo vključeval natančno presojo vpliva in obširno posvetovanje.

1.3

Na nekaj področjih bo Komisija mogoče predlagala nove pobude. Zeleni knjigi o upravljanju s sredstvi in hipotekarnih posojilih sta bili objavljeni julija 2005.

1.4

Komisija opaža, da je trg maloprodajnih finančnih storitev še vedno razdrobljen. Zato je sklenila med drugim raziskati možnosti za takšno organizacijo čezmejne uporabe bančnih računov, ki bi bila uporabnikom prijaznejša in bi odstranila ovire, tako da bi stranke lahko znotraj celotne EU na osnovi jasnih informacij, ki omogočajo neposredno primerjavo različnih ponudb, izbrale najboljšo s področja hranilnih vlog, posojil, zavarovanj in pokojnin.

1.5

Ostale teme, ki jih obravnava zelena knjiga, so: zagotavljanje enotnih nadzornih postopkov in standardov po vsej Evropi, pospeševanje čezmejnih vlaganj in izkoriščanje strateške možnosti EU, da sooblikuje regulativne parametre nastajajočega globalnega finančnega trga. Komisija predlaga okrepitev finančnih odnosov z ZDA, Japonsko in Kitajsko.

2.1

EESO pozdravlja priložnost, da lahko pripravi mnenje o prednostnih nalogah Evropske komisije, povezanih s politiko finančnih storitev v obdobju 2005-2010. Ker prihajamo v obdobje po akcijskem načrtu na finančne storitve, je smiselno, da Komisija oceni doseženo in določi prihodnje prednostne naloge.

2.2

Komisija upravičeno meni, da je akcijski načrt za finančne storitve eden od uspehov prve faze lizbonske strategije. V drugi, odločilni in zadnji fazi strategije do leta 2010 bo zagotavljanje uresničevanja lizbonskih ciljev za rast in delovna mesta s pomočjo politike finančnih sredstev še pomembneje kot kdajkoli prej.

2.3

EESO se strinja s ciljem Komisije, da podpira razvoj aktivnih, likvidnih in dinamičnih finančnih trgov in tako zagotovi učinkovito porazdelitev kapitala in finančnih storitev na vsa področja gospodarstva. Stabilen, integralen in konkurenčen finančni sektor, ki mu potrošniki zaradi učinkovitih ukrepov za njihovo varstvo močno zaupajo, je nujen pogoj za uspešno evropsko gospodarstvo.

2.4

EESO tudi podpira predlog Komisije, da svoja prizadevanja v naslednjih petih letih bolj osredotoči na postavljene cilje in na uresničevanje že obstoječih pobud, ki bi jih bilo treba v tej fazi preveriti in oceniti, nove pobude pa je treba uvesti previdno in ob primernem upoštevanju vidikov potrošnika. Analiza stroškov in koristi bi morala samodejno postati sestavni del nove zakonodaje, ki mora biti oblikovana dovolj jasno, če želimo preprečiti, da bi države članice preveč natančno izvajale predpise oz. regulativne dodatke (t.i. „gold-plating“).

3.1

EESO čestita Komisiji za zelo dobre predloge v zeleni knjigi. Z večino predlogov se Odbor strinja. V svojem mnenju o zeleni knjigi torej želi poudariti tista področja, ki so za organizirano civilno družbo v EU posebej pomembna, hkrati pa prosi Komisijo za natančnejše informacije o načrtovanih predlogih o vrsti ključnih vprašanj.

3.2.1

EESO se strinja s splošnimi cilji politike Komisije za naslednjih pet let in s predloženo temeljno politično usmeritvijo.

3.2.2

EESO podpira splošni cilj Evropske komisije, da oblikuje odprt in gospodarsko učinkovit evropski finančni trg, za katerega bodo veljala primerna pravila za nadzor, ki bodo zagotavljala ustrezno raven varstva potrošnikov. Pri tem mora Komisija upoštevati, da sta varstvo potrošnikov in njihovo zaupanje močno povezana. Odbor je mnenja, da so cilji Komisije usmerjeni v primerno ravnotežje med priznavanjem vloge delodajalcev in delojemalcev ali finančnih institucij in potrošnikov v organizirani civilni družbi, vendar bi bilo treba priznati tudi pomembnost vloge, ki jo ima učinkovita politika za varstvo potrošnikov. Sposobno in dovolj številno osebje je bistveno za ustvarjanje zaupanja potrošnikov in omogočanje njihovega izobraževanja.

3.2.3

EESO se strinja s Komisijo, da ključni pojmi, kot so čezmejna konkurenca, dostop do trga, večja preglednost, integriteta trga, finančna stabilnost, mednarodna konkurenčnost finančnega sektorja EU in učinkovitost, veljajo še danes, vendar bi Komisija morala priznati, da je pri določanju merila za pobude, ki jih predlaga, treba upoštevati tudi potrebe potrošnika. Zaupanje potrošnika v finančne storitve bi bilo lahko primerno merilo, s katerim bi lahko Komisija ocenjevala uspešnost izpolnjevanja potreb potrošnikov.

3.2.4

Mala in srednja podjetja so ena izmed gonilnih sil v gospodarstvu. Njihove potrebe bi morale biti središče oblikovanja politike EU. EESO je trdno prepričan, da je gospodarska klima, ki vzpodbuja podjetništvo in jo podpira dobro delujoč trg tveganega kapitala, bistvenega pomena za spodbujanje novih in inovativnih podjetij in tako prispeva k višji produktivnosti in trajnostni gospodarski rasti v EU. Politika finančnih storitev EU je — med drugim z Direktivo o prospektu (1) — izboljšala pravni okvir, v katerem lahko mala in srednja podjetja zbirajo kapital. Primerne bi bile mogoče tudi pobude izven ureditvenega okvira.

3.2.5

Ker se EESO močno zavzema za globalno konkurenčnost EU in prosto konkurenco na trgu, se strinja s Komisijo, da je treba pristop, usmerjen v „boljšo ureditev“, brez izjeme upoštevati pri vseh pobudah. Kljub temu se EESO zavzema za to, da se pred nadaljnjim razvojem pristopa za boljšo ureditev upošteva vrsto dejavnikov. Kot prvo EESO pričakuje, da bodo neodvisne in za to usposobljene organizacije izvedle presojo vplivov. Samo vključevanje finančnih storitev, brez upoštevanja interesov potrošnikov, ne bi smelo imeti prevelike teže: upoštevati je treba obe plati medalje. Socialne vidike in vidike zaposlovanja je treba vključiti v vse presoje. Pred pripravo presoje vplivov so potrebni obširno posvetovanje in usklajen, na dokazih temelječ pristop. Nadalje je treba upoštevati, da so viri različnih potrošniških organizacij praviloma bolj omejeni kot viri, ki jih ima na voljo industrija. Udeležba na različnih forumih za določene maloprodajne izdelke lahko na primer močno obremeni njihove kadrovske zmogljivosti.

3.2.6

EESO je mnenja, da je pristop Komisije, usmerjen k oblikovanju politike na osnovi dejstev, pravilen, vendar le, če primerno upošteva vidik potrošnika. Poleg tega Komisijo poziva, naj jasno navede, da njena usmerjenost ne velja le za ukrepe, ki jih pripravi Generalni direktorat za notranji trg in storitve, temveč tudi za ukrepe, ki jih predlagajo drugi generalni direktorati. EESO bi v celoti podprl Komisijo, če bi le-ta pozvala Evropski parlament in — po mnenju Odbora še pomembneje — Svet, da upoštevata zgoraj omenjena načela „boljše ureditve“. Tako bi preprečili, da predlogi Komisije med postopkom soodločanja postanejo preveč zapleteni. EESO opaža, da morajo pristop „boljše ureditve“ uporabiti tudi odbori 3. stopnje (2) in forumi, ki določajo globalne standarde (3).

3.2.7

EESO ugotavlja, da se bodo možnosti EU za dejansko dosego lizbonskih ciljev močno zmanjšale, če ne bo preverjena konkurenčnost predlaganih predpisov in standardov. To bi omajalo globalno konkurenčnost EU, njeno finančno stabilnost in zmožnost ustvarjanja novih delovnih mest. EESO je mnenja, da takšne velike priložnosti v EU ne bi smeli izpustiti. Poleg preverjanja konkurenčnosti novih pobud mora Komisija preveriti tudi, ali te pobude lahko pomagajo reševati morebitne težave potrošnikov in ponudnikov na trgu.

3.2.8

EESO podpira pripravljenost Komisije, da bolje izkoristi vse svoje pristojnosti na področju konkurence, s čimer bo zagotovila, da kakršno koli protikonkurenčno obnašanje ne bo oviralo uresničevanja širših ciljev akcijskega načrta za finančne storitve za nadaljnjo integracijo trga finančnih storitev. Vendar Odbor poziva Komisijo, da poskrbi za pravno gotovost, na primer s pomočjo oblikovanja nekakšnega „varnega pristana“ za pogoje, v okviru katerih samoregulacija ne bo pomenila kršitve konkurenčnega prava.

3.2.9

EESO podpira nadaljnjo uporabo pristopa Lamfalussy. Zato EESO na 2. stopnji postopka Lamfalussy poziva institucije EU, da sklenejo (medinstitucionalni) dogovor, s katerim bodo Evropskemu parlamentu kot so-zakonodajnemu organu dodelile isto vlogo, kot bi jo imel v skladu s členom I-36 Pogodbe o ustavi. Med drugim bo to preprečilo, da ukrepi z aprilom 2007 postanejo neučinkoviti (kot je to predvideno za direktivo o zlorabi trga). (4)

3.2.10

Trditev Komisije, da so „Evropsko odločanje in regulativne strukture postali bolj racionalni in učinkoviti zaradi postopka Lamfalussy“, sicer drži, vendar se postavljajo vprašanja glede učinkovitosti in hitrosti tega postopka. Oblikovanje zakonodaje gotovo ne poteka hitreje in učinkoviteje, saj posvetovanje, nujno za izvajanje ukrepov, vpliva na trajanje pogajanj o končnih ukrepih. Zato morajo vse strani najti pravo ravnotežje med zadostnim posvetovanjem na eni strani, in ustrezno učinkovitostjo na drugi strani. Poleg tega EESO ne želi v celoti podpreti uporabe postopka Lamfalussy pri vprašanjih, povezanih z maloprodajnimi finančnimi storitvami, če bi zaradi tega nastal dvom o diskrecijskih pooblastilih držav članic na področju varstva potrošnikov.

3.3.1

EESO se načeloma strinja s prednostnimi ukrepi, ki jih je določila Komisija. Sedaj je ravno tako pomembno, da Komisija natančno pojasni, kako namerava svoje dobronamerne izjave o boljši ureditvi pretvoriti v praktične in otipljive ukrepe za realizacijo lastnih ciljev. Pri tem je še posebej pomembno, da Komisija svoje ideje razloži jasno, tako da bodo zainteresirane strani dobile jasno sliko o tem, kako namerava uresničiti svoje cilje in kako se zainteresirane strani lahko vključijo v postopek.

3.3.2

EU potrebuje najučinkovitejšo strategijo za pospešitev rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, ki bo tako koristila celotni družbi. Preveč birokratska in neprimerna zakonodaja le ovira gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. EESO zato z zanimanjem opaža, da namerava Komisija preverjati, ali obstoječe direktive in uredbe prinašajo pričakovane gospodarske koristi, in se strinja z njenim namenom, da spremeni ali razveljavi ukrepe, ki nedvomno ne izpolnjujejo pričakovanj. Odbor upa, da bodo besede dosledno postajale dejanja. Vseeno je EESO mnenja, da morajo igrati želje potrošnikov večjo vlogo pri takšnem ocenjevanju. Zato je treba upoštevati ne le gospodarske koristi kot take, temveč še posebej gospodarske koristi, pa tudi morebitno škodo, ki jo ukrepi prinašajo potrošnikom.

3.3.3

EESO se strinja s močnim poudarkom, ki ga Komisija daje pravilnemu prenosu, izvajanju in uveljavljanju ukrepov akcijskega načrta za področje finančnih storitev (FSAP) in je mnenja, da je to osnovni pogoj za učinkovito izvajanje ciljev, določenih v postopku FSAP. EESO pa tudi opozarja, da sta vključitev držav članic in odborov 3. stopnje postopka Lamfalussy, pa tudi njihova brezpogojna in nepreklicna zavezanost odločilnega pomena za celoten postopek, saj brez tega Komisija — kljub trdni odločenosti in dobrim nameram — ne bo mogla doseči ničesar.

3.3.4

EESO zato poziva Komisijo, da na vsak način ohrani sedanjo dinamiko in obdrži zavezanost voditeljev držav ali vlad, članov Sveta ECOFIN in odborov 3. stopnje, saj je pomembno, da le-ti prevzamejo odgovornost za enotni trg. Poleg tega je EESO mnenja, da mora Komisija v trenutnem vzdušju, za katero je značilno razmišljanje o vlogi in usodi Evropske unije, spodbujati države članice, da svojim državljanom jasno sporočajo namen odločitev, sprejetih na evropski ravni, in vzroke zanje. Pomembno je, da se družba zaveda, kako se lahko in bi se tudi morala vključiti v oblikovanje splošnih evropskih politik, še posebej pa v oblikovanje enotnega trga.

3.3.5

EESO še posebno podpira priporočilo Komisije št. 6 (5) za pospešitev globalne konkurenčnosti in finančne stabilnosti, ki sta cilja enotnega trga. Kar se tiče preveč natančnega izvajanja predpisov, poznanega kot „gold-plating“, priporočilo navaja, da bi se države članice „morale zlasti izogibati nenehnim regulativnim dodatkom, ki posegajo na področja izven samih direktiv, s katerimi onemogočajo ugodnosti, ki jih omogoča en sam sklop pravil EU.“

3.3.6

EESO spodbuja Komisijo, da zagotovi zadostno jasnost jezika, uporabljenega v evropski zakonodaji. EESO pravzaprav ugotavlja, da je to, kar se včasih opisuje kot „gold-plating“, mogoče le poskus držav članic, da bi besedila EU naredile jasnejša in gospodarstvu odvzela, ne pa mu naložila dodatno breme. A ne glede na to, ali države članice res preveč natančno izvajajo zakonodajo ali le poskušajo pojasniti pravna besedila EU, breme ostaja. Ker imajo takšna bremena pogosto nesorazmerno velik vpliv na mala in srednja podjetja, mora Komisija paziti, da birokracija in zakoni ne zadušijo podjetniškega duha in kreativnih moči v družbi.

3.3.7

Z razveljavitvijo obstoječih nacionalnih določb s področja varstva potrošnika notranji trg poleg tega ne sme povečati tveganj, ki so jim izpostavljeni potrošniki. Nacionalna pravila in predpisi za varstvo potrošnikov so bili oblikovani za reševanje težav na nacionalnih trgih in zato ne predstavljajo nujno ovire za notranji trg. EESO ni prepričan v to, da sedanje nacionalne določbe za varstvo potrošnika običajno izkrivljajo konkurenco in samo inovativnost ali ovirajo razvoj čezmejnega trga. Ni mogoče kar tako predpostavljati, da bo odstranitev teh domnevnih ovir vodila k delujočemu in učinkovitemu čezmejnemu potrošniškemu trgu. Kljub temu morajo države članice paziti, da ne uvedejo dodatnih ukrepov za varstvo potrošnikov, ki bi povzročili nekakšno zaščito njihovih lokalih trgov pred konkurenco drugih evropskih trgov. Za EESO je popolna uskladitev ključnih elementov bančnega poslovanja na področju maloprodajnih finančnih storitev (kot so informacije pred sklenitvijo pogodbe, letni odstotek obresti ipd.), t.i. ciljna popolna uskladitev, najučinkovitejše sredstvo za oblikovanje pravega evropskega notranjega trga za bančne storitve na področju maloprodajnih finančnih storitev, ob hkratnem zagotavljanju primerne ravni varstva potrošnikov.

3.4.1.1

Logično je, da je treba obstoječe pobude dokončati in utrditi pred začetkom novih nalog. Zato se EESO strinja s Komisijo, da je dokončanje manjkajočih elementov akcijskega načrta za področje bančnih storitev absolutna prednostna naloga za naslednjih 12 mesecev. To pomeni, da je treba dokončati pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom, dokončno oblikovati ukrepe za izvajanje, ki jih pripravlja Komisija, ter — ob upoštevanju prepričljive in temeljite presoje vplivov — pripraviti okvirno direktivo za obračun in poravnavo vrednostnih papirjev.

3.4.2.1

EESO se sicer strinja z razvojnim pristopom, ki ga priporoča Komisija, vendar je prepričan, da zelena knjiga ni izkoristila priložnosti za postavitev jasnih in ambicioznih ciljev politike bančnega nadzora. Odbor je mnenja, da je izredno pomembno določiti natančno pot, kar pomeni pokazati, kako naj bi se v prihodnjih letih lotili vrste ločenih, vendar povezanih vprašanj. EESO zato upa, da bo bela knjiga prinesla konkretnejše predloge. Predlogi za bačni nadzor bi morali biti uporabni tudi za zavarovalniški sektor.

3.4.2.2

Kot prispevek k resnični kulturi varstva potrošnikov, ki najšibkejšim zagotavlja več zaščite kot izkušenim vlagateljem in pri tem krepi globalno konkurenčnost EU ter njeno sposobnost, da spodbuja rast, je EESO ugotovil, da obstaja vrsta vprašanj, ki je jih je treba lotiti na način, pri katerem so interesi potrošnikov v ospredju; ta vprašanja so: odprava dvojnega nadzora;

3.4.2.3

V skladu s svojimmnenjem o predlagani Direktivi o kapitalskih zahtevah z dne 9. marca 2005, (6) se EESO strinja s priznanjem Komisije, da je konsolidiran nadzor zakonita zahteva gospodarstva. Pod pogojem, da konsolidiran nadzor nikakor ne zmanjšuje možnosti držav članic, da se odzovejo na pravila, ki kršijo pravice potrošnikov na trgu države, EESO verjame, da bi takšen nadzor zagotovil primerno raven varstva potrošnikov in kar najbolj zmanjšal podvajanje ureditvenih zahtev, kar bi spet povečalo učinkovitost finančnega sektorja EU. EESO je mnenja, da iz zelene knjige Komisije ni jasno razvidno, ali je pred uvedbo konsolidiranega nadzora sploh potrebna konvergenca postopkov nadzora. EESO verjame, da bi cilj in postopna uvedba konsolidiranega nadzora že v kratkem času pospešila konvergenco postopkov.

3.4.3.1

Odstranitev neupravičenih ovir za konsolidacijo bo dejansko prineslo gospodarske koristi. Evropsko gospodarstvo bo tako dobilo nov zagon, kar pomeni, da bo EU lahko ustvarila več novih delovnih mest in dvignila življenjski standard svojih državljanov. EESO podpira cilj Komisije, da odstrani ali zmanjša neupravičene ovire za čezmejne transakcije, kot so na primer združitve in prevzemi podjetij. Čezmejna dejavnost se je v zadnjih letih zelo povečala, vendar združitev in prevzemov na področju bančništva v EU ni bilo veliko, čeprav je bila v zadnjih mesecih dokončana vrsta takšnih transakcij, nekatere pa še čakajo na zaključek. Eden izmed razlogov za relativno majhno število združitev in prevzemov v bančnem sektorju so strukturne ovire na evropskem bančnem trgu. Večine ni mogoče upravičiti z večjo prijaznostjo do potrošnika ali finančno stabilnostjo in bi jih z ustrezno politiko lahko odstranili ali zmanjšali. Prestrukturiranje industrije bo povzročilo velike spremembe za vse vpletene strani — zaposlene, podjetja in potrošnike, zato je potrebna celovita strategija za reševanje posledic sprememb.

3.4.3.2

EESO se strinja z mnenjem, izraženim v zeleni knjigi, da konsolidacija ni sama sebi namen, temveč sredstvo za dosego ekonomije obsega in dosega. To pa spet omogoča bankam, da svojim strankam, ne glede na to, ali so to posamezniki, mala in srednja ali velika podjetja, ponudijo širšo paleto storitev po boljši ceni. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da konsolidacija in ustvarjanje sinergij nista vedno povezana z zmanjševanjem števila zaposlenih znotraj združene bančne skupine. Pogosto se pravzaprav zgodi obratno. Zato je EESO mnenja, da je to pomemben dejavnik zaposlovanja. Finančni sektor je namreč že pomemben delodajalec v Evropi. Banke ne bodo pripravljene prevzeti stroškov in tveganj, povezanih z združitvami in prevzemi, če ne bodo prepričane, da je tako mogoče doseči gospodarske koristi ali sinergije. V tej zvezi EESO pričakuje raziskavo Evropske komisije o ovirah za čezmejne združitve in prevzeme podjetij v Evropi.

3.4.3.3

Zato je smiselno, da EESO poziva Komisijo k objavi „zemljevida“ načrtovanih ukrepov na tem področju in pri tem natančno navede, v kakšnem časovnem okviru se namerava lotiti ukrepov.

3.4.4.1

Odbor se večinoma strinja s tem delom besedila in v celoti z mnenjem Komisije, da je treba zagotoviti konkurenčnost finančnega sektorja na globalnih trgih. EESO tako še posebej pozdravlja pobude Komisije za poglobitev dialoga na področju finančnih trgov med EU in ZDA, okrepitev finančnih odnosov z Japonsko, Kitajsko in Indijo ter razširitvijo načrtov za omenjeni dialog. Po mnenju EESO so te pobude bistvenega pomena, še posebej z vidika vedno pomembnejše vloge, ki jo v globalnem gospodarstvu igrata Kitajska in Indija.

3.4.4.2

Zaradi globalizacije kapitalskih trgov in finančnih storitev ter neobstoja resnično mednarodnih organov odločanja imajo globalni forumi, ki določajo standarde, pomembno vlogo pri oblikovanju politike. EESO je mnenja, da EU v marsikaterem izmed teh forumov ne nastopa dovolj odločno, kar lahko v nekaterih primerih zmanjša njene možnosti, da vpliva na standarde. To je seveda v nasprotju z interesi EU.

3.4.4.3

Zaradi različne strukture in nalog teh forumov bi bila rešitev za vsak posamezni primer boljša kot enotni pristop po načelu „ena velikost za vse“, pri čemer je treba zagotoviti, da bo Evropa odločno in enotno zagovarjala svoja stališča pri oblikovanju mednarodnih standardov. EESO poudarja, da je cilj na tem področju določitev enotnih globalnih standardov, še posebej na področju računovodstva, kjer so stališča Evrope dobro zastopana, ne pa razvoj ločenih evropskih standardov, ki so v nasprotju z globalnimi standardi. Tak pristop bi zagotovil ne le enotno, odločno zastopanost evropskih ponudnikov finančnih storitev in njihovih potrošnikov na globalnem prizorišču, temveč bi tudi pomagal oblikovati enake globalne možnosti z vsemi gospodarskimi prednostmi tega razvoja.

3.5.1

V zvezi z možnimi novimi, ciljno naravnanimi pobudami želi EESO poudariti pomembnost pobud na področju maloprodajnih finančnih storitev, saj je prepričan, da je kakovost izbire za potrošnike ravno tako pomembna — če ne še bolj — kot količina. Zato je EESO mnenja, da je prilagoditev lokalnim trgom eno izmed glavnih vprašanj za ponudnike finančnih storitev, ne glede na izbran način prodaje.

3.5.2

Ob upoštevanju priporočil foruma za hipotekarna posojila je EESO prepričan, da bi bil pristop na podlagi konkurence boljši od usklajene ponudbe hipotekarnih posojil, saj bi to pomenilo boljšo izbiro, pa tudi boljšo kakovost izdelkov. EESO priznava temeljito pripravljalno delo Komisije pri reviziji zakonodaje, ki ureja področje upravljanja s sredstvi. Glede vprašanja, ali bi temu delu oz. posvetovanjem Komisije v letu 2006 morale slediti konkretne pobude za hipotekarna posojila in/ali upravljanje s sredstvi, je EESO mnenja, da je pred tem treba izvesti temeljito presojo vplivov, vključno z analizo stroškov in koristi.

3.5.3

EESO je še naprej prepričan o prednostih, ki jih t.i. 26. režim prinaša predvsem potrošnikom. Strinja se s Komisijo, da je prednosti takšnega 26. režima še vedno treba najprej dokazati in da se bo težko dogovoriti o izbirnih evropskih standardih, oblikovanih samo za določene izdelke. Potrošnike lahko zmedejo tudi nacionalni standardi in predpisi, ki veljajo za informiranje in ki se od države do države razlikujejo. 26. režim bo verjetno ravno tako težko uvesti kot skupno evropsko civilno pravo, vključno s postopkovnim pravom, ureditvijo sodišč ipd. Vseeno pa ideja o 26. režimu predstavlja izziv, ki ga je vredno raziskati.

3.5.4

Jasno pa je, da dodaten, alternativen ali izbiren režim ponudnikov ne bi smel prisiliti k standardizaciji izdelkov, ker bi to zmanjšalo konkurenčnost, inovativnost in sposobnost ponudnikov finančnih storitev, da se prilagajajo spreminjajočim se potrebam svojih strank.

3.5.5

Glede na sedanjo razpravo bi torej EESO pozdravil kakršno koli nadaljnje pojasnilo, ki ga lahko Komisija pripravi v zvezi z 26. režimom, zato pozdravlja tudi napovedano študijo izvedljivosti.

3.5.6

Večje upoštevanje različnih forumov na splošno prinaša prednosti. Vendar bi, kot je že omenjeno, oblikovanje forumov za posebne maloprodajne izdelke lahko precej obremenilo vire, ki so na voljo potrošniškim organizacijam.

3.5.7.1

EESO se strinja z namenom Komisije, da kodificira in po možnosti poenostavi obstoječa pravila glede zahtev obveščanja, vendar se bolj zavzema za poenostavitev kot kodifikacijo. Navajanje poenostavitev je za EESO znak, da Komisija namerava povečati kakovost, in ne količino informacij, namenjenih potrošnikom. Za povečanje zahtev glede kakovosti EESO poziva Komisijo, da preuči sedanje pravne zahteve (na evropski in nacionalni ravni) ter tako ustrezno zmanjša obveznosti obveščanja in poenoti s tem povezane določbe (celo s pomočjo kodifikacije), pri tem pa upošteva medij, ki ga izberejo potrošniki.

3.5.7.2

EESO je mnenja, da bi boljši standardi za posredovanje najpomembnejših informacij — na primer v obliki razumljivih, strukturiranih in primerljivih podatkov o vseh bistvenih vidikih pogodbe — lahko koristili potrošnikom. Zato je treba poskrbeti za visoko raven varstva potrošnikov, ki zagotavlja ustrezne in konkretne informacije ter primerno pravno varstvo.

3.5.7.3

Kar se tiče finančnega posredovanja in odnosov finančnih institucij in strank s posredniki, EESO predvsem opaža, da je finančno posredovanje na ravni EU urejeno v različnem obsegu. Direktiva o zavarovalnem posredovanju (7) in Direktiva o trgih in finančnih instrumentih (MiFID) (8) določata različne načine in ravni zakonske ureditve posredovanja finančnih storitev in izdelkov. Spodbujati je treba večjo povezanost in enotnost na tem področju, vendar je EESO mnenja, da je bolje počakati, ali se bo zasnova direktive MiFID, ki zagotavlja obsežnejši pristop, izkazala za učinkovito, preden se sprejmejo nove odločitve glede morebitnih potreb za nadaljnje pravne določbe na področju posredovanja kreditov.

3.5.7.4

Pravila za obnašanje, povezana s posredovanjem poslovnih in prodajnih nasvetov, je treba dodatno prilagoditi. Zato bi bilo treba razmisliti o oblikovanju enakih izhodiščnih možnosti za vse ponudnike finančnih storitev in pri tem upoštevati specifične razmere v posamezni državi. Vsekakor bi bilo koristneje zagotoviti večjo enotnost ali usklajenost tržnih in prodajnih predpisov kot pa sprožiti nove pobude za pravila obnašanja.

3.5.7.5

Glede pomena strokovnega in neodvisnega svetovanja, bi bilo treba po mnenju Komisije jasno razlikovati med (i) posredovanjem nasvetov kot ločeno storitvijo, ki se izvede na zahtevo stranke in ki jo stranka tudi plača ter (ii) posredovanjem informacij, ki jih stranka potrebuje za zavestno odločitev.

3.5.7.6

Predvsem je izredno pomembno, da se oblikujejo jasna pravila in standardi za finančne posrednike, ki imajo še posebej na področju vlaganj, vendar tudi pri posredovanju kreditov, osrednjo vlogo. Posredniki morajo dokazati ustrezno poznavanje svoje panoge in njenih izdelkov. Posredniki in neodvisni agenti bi morali jamčiti za pravilne, poštene in zanesljive nasvete, ki jih dajejo strankam. Sprejeti je treba tudi dogovore za hitro in učinkovito reševanje sporov. Strokovno znanje mora biti specifično, lahko bi bilo na primer razdeljeno na različna področja: hranilne vloge, vlaganja, vrednostni papirji, hipotekarna posojila in krediti. Ukvarjanje s temi vprašanji bi bilo tudi v skladu z razvojem na nacionalni ravni.

3.5.7.7

EESO opaža in se strinja z namenom Komisije, da natančneje preuči obstoječe ovire za čezmejno odpiranje bančnih računov in vprašanja, povezana z vodenjem, prenosljivostjo in zapiranjem bančnih računov, pri čemer ne smemo spregledati vpliva obstoječih računalniških sistemov.

3.5.7.8

EESO je mnenja, da bi se Komisija v zeleni knjigi morala izrecno lotiti vprašanj, povezanih z davki. Od sprejetja Šeste direktive o DDV (9) in še posebej v zadnjem desetletju postaja pomanjkanje nepristranskosti v zvezi z DDV za finančne storitve, pa tudi pomanjkanje pravne varnosti, ki je značilno za obstoječi sistem, vedno večja težava.

3.5.7.9

Izvedenska skupina za bančništvo (10) je v poročilu o ravni finančnega vključevanja v EU opozorila, da je „manj disciplinska uporaba določb o DDV pri ukrepih, povezanih z izločenimi posli, temeljni pogoj za nadaljnje vključevanje funkcij v centrih odličnosti, ki bodo zagotavljali storitve za različne dele bančnih skupin v EU“. Sedaj bi bilo treba tudi uradno priznati, da obstoječi sistem DDV za področje finančnih storitev ovira učinkovito dokončno oblikovanje enotnega evropskega trga. Takšna uradna izjava bi morala biti na dnevnem redu nalog, ki jih Komisija načrtuje za čas po postopku FSAP. Zato EESO poziva Komisijo, naj na tem področju določi prihodnje naloge.

3.5.7.10

Končno želi EESO poudariti, da lahko potrošniki bolje ravnajo z finančnimi storitvami, če bodo prejeli bolj strokovne, neodvisne in kakovostne nasvete. Potrošniki morajo dobiti najboljše možne nasvete o izdelkih in storitvah, ki najbolj ustrezajo njihovih potrebam in (finančnim) razmeram. Vendar se ne morejo popolnoma izogniti odgovornosti za tveganje, ki je vedno povezano s sprejemanjem odločitev (bodisi glede izbranega izdelka ali strokovnjaka, ki bo svetoval o izdelku) Torej je treba potrošnikom zagotoviti informacije in možnosti, da bodo lahko sprejemali zavestne odločitve in razumeli njihove posledice.

3.5.7.11

EESO zato podpira načelo izobraževanja potrošnikov in višjih standardov za finančno pismenost povsod v EU. EESO je mnenja, da je treba pri izobraževanju potrošnikov posvetiti posebno pozornost zlasti tveganju in dobičku Prav tako se strinja s tem, da morajo biti posredniki dolžni posredovati primerne, poštene in zanesljive nasvete. Navedeno je še toliko nujnejše, ker bodo morali zaposleni vedno bolj sami poskrbeti za finančno varnost po upokojitvi. Potrošnikom je treba dati dovolj informacij in jim tako omogočiti primerjavo različnih izdelkov in storitev ter sprejemanje odločitev na osnovi objektivnih informacij in izbiranje med vrsto konkurenčnih izdelkov in različnih tveganj.

4.1

EESO je mnenja, da je predložena ocena doseženih ciljev in nalog, ki jih je še treba izvesti na področju finančnih storitev, priložnost za pomemben napredek EU v smeri krepitve evropskega gospodarstva, zmanjšanju odvečne birokracije, ustvarjanja novih delovnih mest, doseganja višjega standarda in večjega zaupanja Evropejcev v finančni sistem EU. Z drugimi besedami, je priložnost za resničen napredek pri doseganju ciljev lizbonske strategije.

4.2

Na področju finančnih storitev se lahko EU močno približa lizbonskim ciljem, če se bo lotila vrste ključnih vprašanj, med katera po mnenju EESO spadajo:

4.3

Zunanja razsežnost politike EU za področje finančnih storitev bo v naslednjih petih letih izredno pomembna tudi za dolgoročno globalno konkurenčnost EU. Zato EESO v celoti podpira prizadevanja za krepitev in poglobitev zakonodajnega dialoga z globalnimi tekmeci EU, to so ZDA, Japonska, Kitajska in Indija.

4.4

Razmišljanje o prihodnjih prednostnih nalogah na področju finančnih storitev, ki se je začelo 2005, celotni civilni družbi daje priložnost, da sodeluje pri prizadevanjih za dosego lizbonskih ciljev. Te priložnosti civilna družba ne bi smela izpustiti iz rok, saj bi bilo takšno tveganje preveliko, tako za evropsko gospodarstvo, pa tudi — in predvsem — za porabnike storitev, ki jih gospodarstvo ponuja.