EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42020Y0626(01)

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o rezultatih sedmega cikla mladinskega dialoga EU Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 2020/C 212 I/01

ST/8631/2020/INIT

OJ C 212I , 26.6.2020, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

CI 212/1


Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o rezultatih sedmega cikla mladinskega dialoga EU

Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027

(2020/C 212 I/01)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

OB OPOZARJANJU NA NASLEDNJE:

1.

V Resoluciji o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027 (1) so določeni splošni cilji, vodilna načela in podlaga za nadaljnje sodelovanje na področju mladine na ravni EU, s posebnim poudarkom na mladinskem dialogu EU, načrtovanju prihodnjih nacionalnih dejavnosti, evropskih ciljih mladih in delovnem načrtu EU za obdobje 2019–2021, pri čemer so v slednjem navedene dejavnosti sedanjega in prihodnjega trojnega predsedstva.

2.

V strategiji je mladim priznan velik potencial; stremi k temu, da bi mladim omogočila, da bi sami oblikovali svoje življenje; spodbuja jih in jih opremlja s potrebnimi viri, da bi postali aktivni državljani ter prispevali k oblikovanju politik in pozitivnim spremembam na področju mladinske politike in drugih ustreznih političnih področjih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

3.

V resoluciji o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi (2) so opredeljeni glavni akterji, njihove vloge in organizacijski okvir.

OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:

4.

Sedmi cikel mladinskega dialoga EU je v času romunskega, finskega in hrvaškega predsedovanja v okviru skupne teme „Ustvarjanje priložnosti za mlade“ proces na visoki participativni ravni, katerega rezultati temeljijo na povratnih informacijah nacionalnih in evropskih posvetovanj ter mladinskih konferenc EU.

5.

V tej resoluciji se odražajo mnenja in pričakovanja mladih, zbrana v sedmem ciklu mladinskega dialoga EU, ter predlagajo konkretni politični ukrepi. V tem kontekstu je treba spoštovati vlogo in avtonomijo socialnih partnerjev v posameznih državah članicah v skladu z nacionalnimi praksami.

6.

Romunsko predsedstvo se je osredotočilo na preučevanje izzivov, s katerimi se soočajo mladi v zvezi s prihodnostjo dela, in sicer v okviru podteme „Kakovostna zaposlitev za vse“, ki je neposredno povezana z evropskim ciljem mladih št. 7 „Kakovostna zaposlitev za vse“. Hkrati je romunsko predsedstvo razvilo metodologijo s tematskim okvirom za delovne skupine, da bi te zasnovale lokalni, nacionalni in evropski dialog. Kot podlaga za nadaljnja nacionalna posvetovanja so bila po razpravah delegatov na mladinski konferenci EU v Bukarešti (marca 2019) oblikovana usmerjevalna vprašanja, ki jih je trojka predsedstev RO-FI-HR dokončno oblikovala v sodelovanju z evropsko usmerjevalno skupino (3). Svet je sklepe o mladih in prihodnosti dela (4) sprejel maja 2019.

7.

Finsko predsedstvo se je ukvarjalo predvsem z izboljšanjem kakovosti mladinskega dela v okviru podteme „Kakovostno mladinsko delo za vse“. Prek organizacije mladinske konference EU v Helsinkih (julija 2019) je nadalje oblikovala več zahtev za mladinske delavce, da bi zagotovila visokokakovostno mladinsko delo v različnih kontekstih, s čimer bi poskušali doseči različne evropske cilje mladih (5). Poleg tega je bilo vprašanje izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev obravnavano tudi v sklepih o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev (6), ki jih je Svet sprejel novembra 2019.

8.

Hrvaško predsedstvo je v okviru podteme preučilo različne priložnosti za mlade na podeželju, in sicer v skladu z evropskim ciljem mladih 6 – Korak naprej za podeželsko mladino. Na mladinski konferenci EU v Zagrebu (marca 2020) so udeleženci nadalje razpravljali o ugotovitvah posvetovanj v okviru mladinskega dialoga EU in jih predlagali skupaj s priporočili za nadaljnje izvajanje v okviru vsake od treh podtem. Rezultati konference so bili podlaga za sklepe o več priložnostih za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih (7).

POZDRAVLJAJO:

9.

obsežna posvetovanja v okviru mladinskega dialoga EU, ki so jih izvedle nacionalne delovne skupine in delovna skupina EU in pri katerih je dejavno sodelovalo več kot 56 000 mladih anketirancev iz celotne Evropske unije. Posvetovanja so vključevala ankete, tematske skupine, velike dogodke, namenjene mladinskemu dialogu, delavnice, raziskave participativnega ukrepanja in vizualne metode participacije. K okrepitvi participacije je prispeval inovativni pristop;

10.

rezultate mladinskih konferenc EU, ki so potekale v času trojke predsedstev RO-FI-HR, ter ugotovitve sedmega cikla mladinskega dialoga EU z naslovom „Ustvarjanje priložnosti za mlade“ (8), vključno s podtemami „Kakovostna zaposlitev za vse“, „Kakovostno mladinsko delo za vse“ in „Priložnosti za mlade na podeželju“, ki zajemajo več ključnih priporočil, ki so jih pripravili mladi, in ki so bili po potrebi vključeni v naslednje pozive (9).

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

11.

„Kakovostna zaposlitev za vse“

a)

spodbujajo in omogočajo pravično obravnavo mladih na trgu dela ter si prizadevajo za odpravo vseh oblik diskriminacije in neenakosti na delovnem mestu;

b)

zagotavljajo enake možnosti za razvoj znanj in spretnosti, potrebnih za potrebe trga dela, da se zagotovi boljši dostop do kakovostnih in trajnostnih delovnih mest s pravičnimi in zdravimi delovnimi pogoji;

c)

spodbujajo specifično izobraževanje in informiranje mladih ljudi ter ustreznih akterjev na trgu dela o pravicah mladih delavcev;

d)

spodbujajo in ohranjajo zdrav življenjski slog mladih (vključno z duševnim zdravjem) z ustvarjanjem pogojev za odpornost na trgu dela in dobro počutje mladih pri delu;

e)

spodbujajo dostojne delovne pogoje, po potrebi tudi s prožnimi ureditvami za zaposlene, da bi dosegli boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem (10);

f)

sprejmejo ukrepe za preprečevanje delovnih razmerij, ki bi lahko vodila do negotovih delovnih pogojev ter ranljivosti in negotovosti mladih delavcev;

g)

se zavežejo, da bodo zaščitile pravice mladih do dela, pri čemer bodo upoštevale spreminjajočo se naravo dela, in spodbujale dostop do ustrezne socialne zaščite mladih ob upoštevanju različnih okolij, iz katerih prihajajo;

h)

v svoje nacionalne politike na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti še naprej vključujejo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter različna praktična, poklicna in prečna znanja in spretnosti mladih, ki so pomembna za potrebe trga dela;

i)

omogočajo boljši dostop mladih do priložnosti za učenje na delovnem mestu, kot so pripravništva, vajeništva, mednarodno usposabljanje in izobraževalni obiski na delovnem mestu – tudi za tiste, ki teh priložnosti ne morejo izkoristiti zaradi finančnih omejitev –, ob zagotavljanju ustrezne podpore v času učenja;

j)

v sodelovanju z delodajalci in v okviru različnih mentorskih programov, kot so programi za mlade socialne podjetnike, spodbujajo boljšo poklicno usmeritev, svetovanje, storitve in možnosti za poklicno prekvalifikacijo za mlade, in sicer pred poklicno potjo in v času njenega trajanja;

k)

spodbujajo dostop do delovnih pogodb za nedoločen čas z izvajanjem dolgoročnih projektov na ravni EU in na nacionalni ravni, namenjenih spodbujanju zaposlovanja mladih, da bi zagotovili dostojne zaposlitvene možnosti.

12.

„Kakovostno mladinsko delo za vse“

a)

Spodbujajo boljši dostop do raziskav, znanja in strokovnega znanja v zvezi z mladinskim delom ter izvajajo načela in ukrepe, predlagane v različnih dokumentih evropske politike na področju mladinskega dela, da bi še naprej razvijali njegovo kakovost, dostopnost in priznavanje na vseh ravneh;

b)

podpirajo in lajšajo dostop do kakovostnega mladinskega dela s stalnim sodelovanjem med ustanovami neformalnega učenja in formalnega izobraževanja ter z večjo prepoznavnostjo;

c)

spodbujajo standarde kakovosti za mladinsko delo in druge okvire zagotavljanja kakovosti za mladinsko delo;

d)

spodbujajo medsektorsko in medstrokovno sodelovanje med področjem mladine in drugimi sektorji, ki so pomembni za življenje mladih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

e)

nadalje spodbujajo digitalno mladinsko delo, vključno z digitalnimi platformami in pametnimi rešitvami, ki lahko prispevajo k izboljšanju splošne ravni digitalnega znanja in spretnosti ter kompetenc mladih; pa tudi druge oblike mladinskega dela in zmogljivosti, kot so mladinski centri, informacijske točke, kotički za mladinsko delo v šolah in visokošolskih ustanovah;

f)

povečajo prizadevanja za opolnomočenje in motiviranje mladinskih delavcev z izboljšanjem njihovih delovnih pogojev in zagotavljanjem pravičnega plačila (11);

g)

še naprej spodbujajo pomembno vlogo, ki jo ima mladinsko delo pri podpiranju aktivne udeležbe mladih;

h)

spodbujajo mlade k sodelovanju pri različnih oblikah mladinskega dela in njihovem oblikovanju;

i)

spodbujajo bolj vključujoče mladinsko delo z bolj specifičnim, raznolikim in stalnim izobraževanjem in usposabljanjem mladinskih delavcev, tudi glede na potrebe različnih prikrajšanih skupin. To se lahko po potrebi dopolnjuje z ozaveščanjem na področju mladinskega dela.

13.

„Priložnosti za mlade na podeželju“ (12)

a)

pospešujejo povezljivost, na primer z boljšimi, tudi z okolju prijaznimi, sredstvi javnega prevoza in po možnosti s souporabo zasebnega prevoza, da bi mladim olajšali dostop do izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti, pa tudi drugih potrebnih storitev, vključno z dejavnostmi v prostem času;

b)

spodbujajo programe poklicnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ki ustrezajo potrebam lokalnih skupnosti, med drugim s štipendijami, programi ali zagotavljanjem dodatnih ustreznih informacij;

c)

preučujejo različne oblike dela in spodbujajo podeželska območja kot primerna mesta za nova podjetja, zagonska podjetja in zelena delovna mesta (13) , vključno s trajnostnim kmetovanjem in povezanimi kmetijskimi dejavnostmi. Po potrebi iščejo boljše povezave med priložnostmi za izobraževanje in usposabljanje ter kmetijskimi vprašanji, na primer s programi pripravništva in podjetništva;

d)

razmislijo o spodbudah in podpori za mlade, da bi se lažje odločili, da med študijem in po njem ostanejo v svojih lokalnih skupnostih, ter da bi jim olajšali prehod med izobraževanjem/usposabljanjem in zaposlitvijo;

e)

izboljšajo dostop do informacij o možnostih zaposlitve, izobraževanja in usposabljanja, vključno z informacijami o programih za podjetništvo mladih, pa tudi o ustreznih programih EU, na primer evropski solidarnostni enoti in Erasmus+, da bi ustvarili dodatne možnosti za osebni in poklicni razvoj;

f)

izboljšajo možnosti za udeležbo mladih z različnimi sredstvi, na primer z lokalnim in regionalnim mladinskim delom, prostovoljstvom, vzpostavljanjem prostorov za mlade in dostopom do digitalnih orodij;

g)

po potrebi spodbujajo različne zmogljivosti za mlade z bolj decentraliziranimi storitvami mladinskega dela, prostori in informacijskimi točkami za mlade;

h)

spodbujajo pozitivno podobo in diskurz o podeželskih območjih, običajih in tradicijah.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

14.

„Kakovostna zaposlitev za vse“

a)

spodbujajo metode neformalnega učenja in preučujejo načine, na katere bi lahko zagotovili formalno priznavanje neformalnega izobraževanja/učenja in prostovoljnih dejavnosti. Na primer, lahko bi izboljšali orodje Youthpass in podobna razpoložljiva orodja;

b)

nadalje podpirajo in omogočajo smiselno udeležbo mladih pri razvoju in ocenjevanju politik trga dela s poudarkom na razvoju in izvajanju jamstva za mlade.

15.

„Kakovostno mladinsko delo za vse“

a)

spodbujajo ukrepe za nadaljnji razvoj kakovostnega mladinskega dela, na primer s standardi kakovosti in drugimi okviri za zagotavljanje kakovosti, večjim priznavanjem, spodbujanjem raziskav mladih ter njihovega digitalnega znanja, spretnosti in kompetenc;

b)

še naprej spodbujajo in izmenjujejo izkušnje o dobrih praksah na področju mladinskega dela v celotni EU z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi prek ustreznih programov EU, na primer Erasmus+;

c)

spodbujajo prakse in orodja, ki se uporabljajo v različnih državah članicah na nacionalni ali regionalni ravni.

16.

„Priložnosti za mlade na podeželju“

a)

spodbujajo smiselno udeležbo mladih z različnimi razpoložljivimi sredstvi na vseh ravneh, na primer s podporo lokalnim mladinskim svetom ali mrežam za zastopanje mladih na podeželju, in z ustvarjanjem sinergij z ustreznimi programi EU, na primer z LEADER (pobudo za lokalni razvoj) (14) , evropsko solidarnostno enoto in Erasmus+, pa tudi s strukturnimi instrumenti EU, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.

17.

Upoštevajo „sedmi cikel mladinskega dialoga EU – ugotovitve na podlagi dejavnosti mladinskega dialoga EU v državah članicah in po vsej Evropi – ustvarjanje priložnosti za mlade“ (15) pri snovanju in izvajanju prihodnjih mladinskih politik v medsebojnem dopolnjevanju z drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, na primer izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, socialne zadeve, kultura, digitalizacija, okolje, podnebje, šport in zdravje; ter preučijo nove načine za razvoj in doseganje ustreznih evropskih ciljev mladih.

18.

Prednostno obravnavajo in poskrbijo za prepoznavnost mladinskega dialoga EU ter spodbujajo izvajanje njegovih rezultatov, pa tudi možnosti za spletno udeležbo mladih prek evropskega mladinskega portala, glede na to, da je dialog ključni instrument na evropski ravni za spodbujanje smiselne udeležbo mladih iz različnih okolij ter za spodbujanje boljšega sodelovanja med mladinskimi organizacijami, mladimi raziskovalci in oblikovalci politik, vključno z deležniki iz drugih ustreznih sektorjev.

19.

Še naprej krepijo sodelovanje med različnimi deležniki pri izvajanju mladinskega dialoga EU, vključno s trojko predsedstev, evropsko usmerjevalno skupino, nacionalnimi delovnimi skupinami, mednarodnimi nevladnimi mladinskimi organizacijami, da se po potrebi doda evropska perspektiva, in skupino evropskih raziskovalcev na področju mladine iz okvira partnerstva za mlade med EU in Svetom Evrope.

POZIVA EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

20.

„Kakovostna zaposlitev za vse“

a)

pri oblikovanju politike zaposlovanja in socialne politike posebno pozornost nameni mladim, da bi jim omogočili dostop do kakovostne zaposlitve s (po možnostmi plačanimi) pripravništvi, boljšim sodelovanjem med vsemi ustreznimi deležniki, vključno z izobraževalnimi ustanovami in socialnimi partnerji, in sodelovanjem z njimi;

21.

„Kakovostno mladinsko delo za vse“

a)

okrepi sodelovanje s Svetom Evrope, da bi spodbudili izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev ter tako izboljšali kakovost mladinskega dela v Evropi.

22.

„Priložnosti za mlade na podeželju“

a)

upošteva evropske cilje mladih in izsledke iz mladinskega dialoga EU pri iskanju sinergij med ustreznimi področji politik in programov, kot sta kmetijska in mladinska politika, na primer s pripravo večsektorskih pilotnih programov, da bi povečali priložnosti za mlade v različnih regijah.

23.

Pospešuje in uporablja mladinski dialog EU kot orodje na ravni EU za posvetovanje z mladimi, na primer v okviru konference o prihodnosti Evrope, evropskega zelenega dogovora, evropskega podnebnega pakta in agende za trajnostni razvoj do leta 2030, vključno s cilji trajnostnega razvoja.

UGOTAVLJA TUDI, DA:

24.

bi morale biti vsestranske participativne metode vključene v postopek posvetovanja, da bi dosegli ustrezne rezultate in okrepili ozaveščanje mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi. Uporaba najrazličnejših metod je poleg mladinskega dialoga EU izredno pomembna, kadar postopki posvetovanja potekajo v težkih okoliščinah, kot so globalne krize (npr. COVID-19), da bi razvili bolj odporno, vključujočo in trajnostno družbo. Po potrebi bi bilo treba vključiti raziskovalce na področju mladine.

25.

Prihodnja trojka predsedstev bi se morala v okviru naslednjih ciklov mladinskega dialoga EU po potrebi nadalje osredotočiti na racionalizacijo in medsektorsko izvajanje evropskih ciljev mladih na več ravneh, vključno z njihovo prepoznavnostjo kot navdihom za mlade Evropejce.

26.

Splošna prednostna tema za naslednjo trojko predsedstev DE-PT-SI je „Evropa za mlade – mladi za Evropo: prostor za demokracijo in sodelovanje“.

Viri

1.

Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (16)

2.

Smernice za upravljanje dialoga EU z mladimi (17)

3.

Sklepi o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev (18)

4.

Sklepi o mladih in prihodnosti dela (19)

5.

Sedmi cikel mladinskega dialoga EU: ugotovitve na podlagi dejavnosti mladinskega dialoga EU v državah članicah in po vsej Evropi – Ustvarjanje priložnosti za mlade (20)

6.

Ustvarjanje priložnosti za mlade – rezultati sedmega cikla mladinskega dialoga EU z mladinske konference EU (Zagreb, 9.–11. marec 2020) (21)


(1)  Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18.12.2018, str. 1).

(2)  Resolucija Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi (UL C 189, 5.6.2019, str. 1).

(3)  Glej resolucijo o upravljanju dialoga EU z mladimi, odstavka 8 in 9 (UL C 189, 5.6.2019, str. 2).

(4)  UL C 189, 5.6.2019, str. 28.

(5)  Poročilo o mladinski konferenci EU: Spreminjajoče se mladinsko delo (izobraževanje) – sodobni izzivi v nepredvidljivi Evropi (Youth work (education) in flux – contemporary challenges in an erratic Europe) avtorjev Tomija Kiilakoskija in Marka Kovačića

(6)  UL C 412, 9.12.2019, str. 12.

(7)  UL C 193, 9.6.2020, str. 3.

(8)  https://europa.eu/youth/sites/default/files/euyd_youth_dialogue_findings_-_version_for_general_release_24th_feb_2020_1.pdf

(9)  V besedilu označeno s poševnim tiskom.

(10)  Načini dela, kot so delo na daljavo in pisarne na domu, so zlasti pomembni v razmerah, ki jih je povzročila kriza zaradi covida-19.

(11)  Brez poseganja v vlogo in avtonomijo socialnih partnerjev v skladu z nacionalnimi praksami.

(12)  Podtema je dodatno obdelana v sklepih o več priložnostih za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih.

(13)  „Zelena delovna mesta“ so delovna mesta, povezana s kmetijskimi, predelovalnimi, raziskovalnimi in razvojnimi, upravnimi in storitvenimi dejavnostmi, ki znatno prispevajo k ohranjanju ali obnavljanju kakovosti okolja (UNEP, 2018).

(14)  https://enrd.ec.europa.eu/leader-clld_en#_edn1

(15)  Glej opombo št. 8.

(16)  UL C 456, 18.12.2018, str. 1.

(17)  UL C 189, 5.6.2019, str. 1.

(18)  UL C 412, 9.12.2019, str. 12.

(19)  UL C 189, 3.6.2019, str. 28.

(20)  Glej opombo št. 8.

(21)  https://europa.eu/youth/sites/default/files/creating_opportunities_for_youth_-_outcomes_report_27mar2020_v3.pdf


Top