Evropska odredba o zaščiti – podpora žrtvam kaznivih dejanj po vsej EU

POVZETEK:

Direktiva 2011/99/EU – evropska odredba o zaščiti

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Omogoča žrtvam nasilja, predvsem nasilja v družini in zalezovanja, da lahko še naprej uživajo enako raven zaščite pred napadalci, če se preselijo v drugo državo EU.
• Določa pravila, ki omogočajo sodniku ali enakovrednemu organu v eni državi EU, da izda evropsko odredbo o zaščiti, kadar se zaščitena oseba preseli v drugo državo EU.
• Deluje v povezavi z Uredbo (EU) št. 606/2013, ki uvaja preprost postopek potrjevanja, tako da se lahko odredba, izdana v eni državi EU, hitro in zlahka prizna v drugi.

KLJUČNE TOČKE

Za izdajo evropske odredbe o zaščiti mora že obstajati nacionalni zaščitni ukrep v državi EU, ki izreka eno ali več od naslednjih prepovedi ali omejitev zoper osebo, ki povzroča zaščiteni osebi nevarnost:

• prepoved vstopa na določena mesta ali opredeljena območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;
• prepoved ali omejitev stikov z zaščiteno osebo v kakršni koli obliki, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, faksu ali kako drugače, ali
• prepoved ali omejitev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.

Izdaja odredbe

Obstaja več pogojev, med njimi:

• zaščitena oseba se odloči, da bo prebivala ali se zadrževala ali že prebiva ali se zadržuje v drugi državi EU,
• zaščitena oseba sama zahteva odredbo,
• oseba, ki povzroča nevarnost, ima pravico do zaslišanja in izpodbijanja zaščitnega ukrepa, če te pravice ni imela pred sprejetjem prvotnega zaščitnega ukrepa.

Odredba se lahko zahteva v državi EU, v kateri zaščitena oseba trenutno prebiva ali se zadržuje (država izvršitve), ali v državi, v kateri bo odredba izdana (država izdaje).

Nepriznanje odredbe

Država izvršitve lahko zavrne priznanje odredbe zaradi številnih razlogov, med drugim tudi:

• odredba ni popolna ali ni bila dopolnjena v roku, ki ga je določila država izvršitve,
• zaščitni ukrep se nanaša na dejanje, ki po pravu države izvršitve ni kaznivo dejanje,
• zaščitni ukrep ne nalaga ene ali več zgoraj navedenih prepovedi ali omejitev.

Če država izvršitve zavrne priznanje odredbe, mora:

• nemudoma obvestiti zaščiteno osebo in državo izdaje, da odredba ni bila priznana, in navesti razloge za to,
• obvestiti zaščiteno osebo o možnosti, da zaprosi za zaščitni ukrep v skladu z njenim nacionalnim pravom,
• obvestiti zaščiteno osebo o vseh razlogih na podlagi njenega nacionalnega prava za pritožbo proti njeni odločitvi.

Izvršitev odredbe

Država izvršitve je odgovorna za sprejem in izvršitev ukrepov za izvedbo odredbe. Če se odredba prekrši, lahko:

• izreče kazenske sankcije in kak drug ukrep, če je kršitev v navedeni državi kaznivo dejanje,
• sprejme vse odločitve nekazenske narave v zvezi s kršitvijo,
• sprejme vse nujne in začasne ukrepe, da zaustavi kršitev pred morebitno naknadno odločitvijo države izdaje.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Veljati je začela 10. januarja 2012. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 11. januarja 2015.

OZADJE

Glejte „Žrtve“ na spletnem mestu Evropske komisije za pravosodje.

AKT

Direktiva 2011/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (UL L 338, 21.12.2011, str. 2–18)

POVEZANI AKTI

Uredba (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (UL L 181, 29.6.2013, str. 4–12)

Zadnja posodobitev 25.01.2016