This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62019CJ0845
Judgment of the Court (Third Chamber) of 21 October 2021.#Criminal proceedings against DR and TS.#Requests for a preliminary ruling from the Apelativen sad - Varna.#Reference for a preliminary ruling – Judicial cooperation in criminal matters – Directive 2014/42/EU – Freezing and confiscation of instrumentalities and proceeds of crime in the European Union – Scope – Confiscation of illegally obtained assets – Economic benefit derived from a criminal offence which has not been the subject of a conviction – Article 4 – Confiscation – Article 5 – Extended confiscation – Article 6 – Confiscation from a third party – Conditions – Confiscation of money allegedly belonging to a third party – Third party having no right to appear as a party in the confiscation proceedings – Article 47 of the Charter of Fundamental Rights of the European Union.#Joined Cases C-845/19 and C-863/19.
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 21. oktobra 2021.
Okrazhna prokuratura - Varna proti DR.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Apelativen sad - Varna.
Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Direktiva 2014/42/EU – Začasno zavarovanje in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji – Področje uporabe – Odvzem nezakonito pridobljenih sredstev – Gospodarska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, za katero ni bila izrečena obsodba – Člen 4 – Odvzem – Člen 5 – Razširjen odvzem – Člen 6 – Odvzem premoženja tretji osebi – Pogoji – Odvzem denarnega zneska, za katerega se zatrjuje, da pripada tretji osebi – Tretja oseba, ki nima pravice biti stranka v postopku odvzema – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Zadeva C-845/19.
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 21. oktobra 2021.
Okrazhna prokuratura - Varna proti DR.
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Apelativen sad - Varna.
Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Direktiva 2014/42/EU – Začasno zavarovanje in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji – Področje uporabe – Odvzem nezakonito pridobljenih sredstev – Gospodarska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, za katero ni bila izrečena obsodba – Člen 4 – Odvzem – Člen 5 – Razširjen odvzem – Člen 6 – Odvzem premoženja tretji osebi – Pogoji – Odvzem denarnega zneska, za katerega se zatrjuje, da pripada tretji osebi – Tretja oseba, ki nima pravice biti stranka v postopku odvzema – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Zadeva C-845/19.
Court reports – general – 'Information on unpublished decisions' section
ECLI identifier: ECLI:EU:C:2021:864
z dne 21. oktobra 2021 ( *1 )
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Direktiva 2014/42/EU – Začasno zavarovanje in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji – Področje uporabe – Odvzem nezakonito pridobljenih sredstev – Gospodarska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, za katero ni bila izrečena obsodba – Člen 4 – Odvzem – Člen 5 – Razširjen odvzem – Člen 6 – Odvzem premoženja tretji osebi – Pogoji – Odvzem denarnega zneska, za katerega se zatrjuje, da pripada tretji osebi – Tretja oseba, ki nima pravica biti stranka v postopku odvzema – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah“
V združenih zadevah C‑845/19 in C‑863/19,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Apelativen sad – Varna (pritožbeno sodišče v Varni, Bolgarija) z odločbama z dne 7. novembra 2019 (C‑845/19) in z dne 19. novembra 2019 (C‑863/19), ki sta prispeli na Sodišče 19. oziroma 26. novembra 2019, v kazenskih postopkih proti
DR (C‑845/19),
TS (C‑863/19),
ob udeležbi
Okrazhna prokuratura – Varna,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Prechal, predsednica drugega senata v funkciji predsednice tretjega senata, J. Passer, F. Biltgen, sodnika, L. S. Rossi (poročevalka), sodnica, in N. Wahl, sodnik,
generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
sodni tajnik: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. januarja 2021,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– |
za Okrazhna prokuratura – Varna I. Todorov in V. Chavdarov, agenta, |
– |
za bolgarsko vlado M. Georgieva, T. Mitova in E. Petranova, agentke, |
– |
za avstrijsko vlado J. Schmoll in F. Zeder, agenta, |
– |
za Evropsko komisijo sprva S. Grünheid, Y. Marinova in R. Troosters, nato S. Grünheid in Y. Marinova, agenti, |
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 24. marca 2021
izreka naslednjo
Sodbo
1 |
Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 2 Direktive 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL 2014, L 127, str. 39, in popravek v UL 2014, L 138, str. 114) in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). |
2 |
Ta predloga sta bila vložena v okviru kazenskih postopkov proti DR (C‑845/19) in TS (C‑863/19) (v nadaljevanju skupaj: zadevni osebi) glede zahtev za odvzem denarnih zneskov, za katere zadevni osebi trdita, da pripadajo tretjim osebam, zaradi njune obsodbe zaradi posesti prepovedanih drog zaradi njihove prodaje. |
Pravni okvir
Pravo Unije
Okvirni sklep 2004/757/PNZ
3 |
Člen 2 Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL 2004, L 335, str. 8), naslovljen „Kazniva dejanja, povezana z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami“, določa: „1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so kazniva naslednja naklepna dejanja, kadar so storjena neupravičeno:
[…]
[…]“. |
4 |
Člen 4(2)(b) tega okvirnega sklepa določa: „Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejanja iz člena 2(1)(a), (b) in (c) kaznujejo z najvišjo zagroženo kaznijo najmanj od pet do deset let zapora v naslednjih okoliščinah: […]
|
Direktiva 2014/42
5 |
V uvodnih izjavah 11, 19, 20, 21, 33 in 38 Direktive 2014/42 je navedeno:
[…]
[…]
[…]
|
6 |
Člen 1 Direktive 2014/42, naslovljen „Vsebina“, določa: „1. Ta direktiva določa minimalna pravila o začasnem zavarovanju premoženja zaradi morebitnega poznejšega odvzema in o odvzemu premoženja v kazenskih zadevah. 2. Ta direktiva ne posega v postopke, ki jih države članice lahko uporabijo za odvzem zadevnega premoženja.“ |
7 |
Člen 2 te direktive, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa: „V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
[…]“. |
8 |
Člen 3 navedene direktive, naslovljen „Področje uporabe“, določa: „Ta direktiva se uporablja za kazniva dejanja, zajeta z naslednjimi instrumenti: […]
[…]“. |
9 |
Člen 4 Direktive 2014/42, naslovljen „Odvzem“, v odstavku 1 določa: „Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočajo, da se na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki je lahko bila izrečena tudi v okviru postopka v nenavzočnosti, bodisi v celoti bodisi delno odvzamejo predmeti, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja in premoženjska korist ali premoženje v vrednosti takšnih predmetov ali premoženjske koristi.“ |
10 |
Člen 5 te direktive, naslovljen „Razširjen odvzem“, določa: „1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo, da odvzamejo, bodisi v celoti bodisi delno, premoženje, ki je v lasti osebe, obsojene za kaznivo dejanje, s katerim je mogoče neposredno ali posredno pridobiti gospodarsko korist, kadar sodišče na podlagi okoliščin primera, vključno s specifičnimi dejstvi in razpoložljivimi dokazi, kot je nesorazmerna vrednost premoženja obsojenca glede na njegove zakonite dohodke, meni, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno s kaznivim ravnanjem. 2. Za namene odstavka 1 tega člena pojem ,kaznivo dejanje‘ vključuje najmanj: […]
|
11 |
Člen 6 iste direktive, naslovljen „Odvzem tretji osebi“, določa: „1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo odvzem premoženjske koristi ali drugega premoženja, katerega vrednost ustreza premoženjski koristi, ki jo je neposredno ali posredno na tretje osebe prenesel osumljenec ali obdolženec ali jo je tretja oseba pridobila od osumljenca ali obdolženca, vsaj v primerih, če so te tretje osebe vedele ali bi morale vedeti, da je namen prenosa ali pridobitve izogib odvzemu, in sicer na podlagi konkretnih dejstev in okoliščin, tudi ko sta bila prenos ali pridobitev opravljena brezplačno ali v zameno za znesek, ki je bistveno nižji od tržne vrednosti. 2. Odstavek 1 ne posega v pravice tretjih oseb, ki ravnajo v dobri veri.“ |
12 |
Člen 8 iste direktive, naslovljen „Zaščitni ukrepi“, določa: „1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se osebam, na katere vplivajo ukrepi iz te direktive, zagotovi pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja z namenom varovanja njihovih pravic. […] 6. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je vsak sklep o odvzemu obrazložen in poslan osebi, na katero vpliva. Države članice osebi, v zvezi s katero se odredi odvzem, zagotovijo dejansko možnost izpodbijanja sklepa pred sodiščem. 7. Brez poseganja v [Direktivo 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL 2012, L 142, str. 1) in Direktivo 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL 2013, L 294, str. 1)] imajo osebe, na premoženje katerih vpliva sklep o odvzemu, pravico do dostopa do odvetnika ves čas postopka odvzema v zvezi z določitvijo premoženjske koristi in predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, da varujejo svoje pravice. Zadevne osebe se obvesti o tej pravici. 8. V postopku iz člena 5 ima prizadeta oseba dejansko možnost izpodbijanja okoliščin primera, vključno s specifičnimi dejstvi in razpoložljivimi dokazi, na podlagi katerih se zadevno premoženje obravnava kot premoženje, pridobljeno s kaznivim ravnanjem. 9. Tretje osebe lahko zahtevajo lastništvo ali druge lastninske pravice, tudi v primerih iz člena 6. […]“. |
Bolgarsko pravo
NK
13 |
Člen 53 nakazatelen kodeks (kazenski zakonik, v nadaljevanju: NK) določa: „(1) Ne glede na kakršno koli kazenskopravno odgovornost se v korist države odvzamejo:
(2) V korist države se odvzamejo tudi:
(3) V smislu odstavka 2(b):
|
14 |
Člen 354a NK določa: „(1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, kupuje ali poseduje prepovedane droge ali podobne snovi z namenom njihove prodaje ali pa prodaja prepovedane droge ali podobne snovi, se v primeru zelo nevarnih prepovedanih drog ali podobnih snovi kaznuje s kaznijo zapora od dveh do osmih let in z denarno kaznijo od [5000 do 20.000 bolgarskih levov (BGN) (približno od 2500 do 10.000 EUR)], v primeru nevarnih prepovedanih drog ali podobnih snovi pa s kaznijo zapora od enega do šestih let in z denarno kaznijo od [2000 do 10.000 BGN (približno od 1000 do 5000 EUR)]. […] […] (3) Kdor neupravičeno kupi ali poseduje prepovedane droge ali podobne snovi, se kaznuje:
[…]“. |
NPK
15 |
Člen 306(1), točka 1, nakazatelno-protsesualen kodeks (zakonik o kazenskem postopku, v nadaljevanju: NPK) določa: „(1) Sodišče lahko o teh vprašanjih odloči tudi s sklepom:
[…]“. |
Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
16 |
DR in TS sta 21. februarja 2019 v mestu Varna (Bolgarija) z namenom prodaje brez dovoljenja posedovala zelo nevarne prepovedane droge. Za to kaznivo dejanje sta bila na podlagi člena 354a NK kazensko obsojena, in sicer DR na enoletno zaporno kazen in denarno kazen višini 2500 BGN (približno 1250 EUR), TS pa na pogojno zaporno kazen dveh let s preizkusno dobo štirih let in denarno kazen 5000 BGN (približno 2500 EUR). |
17 |
Med hišno preiskavo v stanovanju, v katerem je DR živel z materjo in starimi starši, in preiskavo njegovega avtomobila so pristojni organi v okviru preiskovalnega postopka odkrili gotovino v znesku 4447,06 BGN (približno 2200 EUR). |
18 |
Med hišno preiskavo v stanovanju, v katerem je TS živel z materjo, so pristojni organi prav tako v okviru preiskovalnega postopka odkrili gotovino v znesku 9324,25 BGN (približno 4800 EUR). |
19 |
Okrazhna prokuratura – Varna (okrožno državno tožilstvo v Varni, Bulgarija) (v nadaljevanju: državno tožilstvo) je po kazenski obsodbi zadevnih oseb Okrazhen sad Varna (okrožno sodišče v Varni, Bolgarija), prvostopenjsko sodišče, v skladu s členom 306(1), točka 1, NPK predlagalo odvzem teh denarnih zneskov v korist države. Prvostopenjsko sodišče je ta predlog državnega tožilstva obravnavalo na javni obravnavi, ki sta se ga udeležili zadevni osebi in njuna odvetnika. |
20 |
Pred tem sodiščem je DR izjavil, da je denarni znesek, omenjen v točki 17 te sodbe, last njegove babice, ki ga je dobila z bančnim posojilom. Poleg tega je predložil pisni dokaz, da je babica decembra 2018 s svojega bančnega računa dvignila znesek 7000,06 BGN (približno 3500 EUR). Babica DR se ni udeležila postopka pred prvostopenjskim sodiščem, saj ji bolgarsko pravo ne omogoča, da v njem sodeluje kot stranka, ki je ločena od storilca zadevnega kaznivega dejanja. Prav tako ni bila zaslišana kot priča. |
21 |
TS pa je v okviru tega postopka izjavil, da je denarni znesek, naveden v točki 18 te sodbe, last njegove matere in sestre. V zvezi s tem je predložil pisni dokaz, iz katerega je razvidno, da je njegova mati marca 2018 pri banki DSK EAD sklenila potrošniško posojilo v znesku 17.000 BGN (približno 8500 EUR). Mati TS se ravno tako ni smela udeležiti postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Kljub temu je bila kot priča zaslišana v zvezi z denarnim zneskom, najdenim v stanovanju, v katerem je živela s svojim sinom. |
22 |
Prvostopenjsko sodišče ni odobrilo odvzema denarnih zneskov iz postopka v glavni stvari, ker je menilo, da kaznivo dejanje, za katero sta bili zadevni osebi obsojeni, to je posedovanje prepovedanih drog za namene prodaje, ne more ustvariti gospodarskih koristi. V zvezi s tem je to sodišče menilo, da čeprav obstajajo dokazi, in sicer izjave prič, da sta v zadevah v glavni stvari zadevni osebi prodajali prepovedane droge, pogoji za odvzem v korist države iz člena 53(2) NK niso izpolnjeni, ker državno tožilstvo zadevnih oseb ni obdolžilo prodaje prepovednih drog in ker obstoj trgovanja s prepovednimi drogami ni bil potrjen s kazenskima obsodbama. |
23 |
Državno tožilstvo je sodbo prvostopenjskega sodišča izpodbijalo pred predložitvenim sodiščem, pri čemer je trdilo, da prvostopenjsko sodišče ni uporabilo člena 53(2) NK glede na Direktivo 2014/42. Zadevni osebi se ne strinjata z mnenjem državnega tožilstva in menita, da je mogoče odvzeti samo materialno premoženje, neposredno pridobljeno s kaznivim dejanjem, za katero sta bili zadevni osebi obsojeni. |
24 |
V teh okoliščinah je Apelativen sad – Varna (pritožbeno sodišče v Varni, Bolgarija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja, ki so za zadevi C‑845/19 in C‑863/19 enaka:
|
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
25 |
Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba Direktivo 2014/42 razlagati tako, da posest prepovedanih drog zaradi njihove prodaje spada na njeno področje uporabe, čeprav se vsi elementi, neločljivo povezani s storitvijo tega kaznivega dejanja, umeščajo v le eno državo članico. |
26 |
Najprej je treba ugotoviti, ali kaznivo dejanje posedovanja prepovedanih drog zaradi njihove prodaje v smislu člena 354a(1) NK, kakršno je to v zadevah v glavni stvari, spada na stvarno področje uporabe Direktive 2014/42. |
27 |
V zvezi s tem je treba poudariti, da so na začetku člena 3 te direktive našteta kazniva dejanja, za katera se uporablja navedena direktiva, in sicer tista, ki so zajeta s pravnimi instrumenti, navedenimi v točkah od (a) do (k) tega člena. |
28 |
Natančneje, Direktiva 2014/42 se v skladu s svojim členom 3(g) uporablja za kazniva dejanja, zajeta z Okvirnim sklepom 2004/757. |
29 |
V členu 2(1)(c) tega okvirnega sklepa pa je med temi kaznivimi dejanji navedena „posest ali nakup prepovedanih drog“ z namenom izvajanja ene od dejavnosti, naštetih v členu 2(1)(a), to sta med drugim distribucija in prodaja prepovedanih drog. |
30 |
Zato kaznivo dejanje, kakršno je to iz točke 26 te sodbe, spada na stvarno področje uporabe Direktive 2014/42. |
31 |
Glede postavljenega vprašanja je treba navesti, da Direktiva 2014/42 med drugim temelji na členu 83(1) PDEU. |
32 |
Na podlagi prvega pododstavka odstavka 1 člena 83 PDEU lahko Evropska unija določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Poleg tega je, kot je razvidno iz drugega pododstavka navedenega odstavka, „nedovoljen promet s prepovedanimi drogami“ eno od teh področij kriminala. |
33 |
Tako posedovanje prepovedanih drog zaradi njihove prodaje spada na področje posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov takega kaznivega dejanja v smislu člena 83(1) PDEU, tako da je zakonodajalec Unije pristojen, da na podlagi te določbe sprejme minimalna harmonizacijska pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju, ne da bi ta pristojnost zajemala le položaje, v katerih se elementi, ki so neločljivo povezani s storitvijo konkretnega kaznivega dejanja, ne umeščajo v eno samo državo članico. Poleg tega taka omejitev ne izhaja niti iz določb Direktive 2014/42. |
34 |
Glede na prej navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2014/42 razlagati tako, da posest prepovednih drog zaradi njihove prodaje spada na njeno področje uporabe, čeprav se vsi elementi, ki so neločljivo povezani s storitvijo tega kaznivega dejanja, umeščajo v eno samo državo članico. |
Drugo in tretje vprašanje
35 |
Najprej je treba opozoriti, da je v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenim s členom 267 PDEU, naloga Sodišča dati nacionalnemu sodišču koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika mora Sodišče po potrebi preoblikovati predložena vprašanja. Naloga Sodišča je namreč razložiti vse določbe prava Unije, ki jih nacionalna sodišča potrebujejo za odločanje o sporih, ki so jim predloženi, tudi če te določbe niso izrecno navedene v vprašanjih, ki mu jih ta sodišča postavijo (sodba z dne 8. maja 2019, PI, C‑230/18, EU:C:2019:383, točka 42 in navedena sodna praksa). |
36 |
Drugo in tretje vprašanje se nanašata na razlago pojma „gospodarska korist, posredno pridobljena s kaznivim dejanjem“ iz člena 2, točka 1, Direktive 2014/42. |
37 |
Natančneje, predložitveno sodišče želi s tema vprašanjema v bistvu izvedeti, prvič, ali je treba to določbo razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki ne določa odvzema gospodarske koristi, ki je posredno pridobljena s kaznivim dejanjem, in, drugič, ali denarni zneski, zaseženi na domu zadevnih oseb in njunih družin ter v avtomobilu, ki ga je uporabljala ena od zadevnih oseb, pomenijo tako gospodarsko korist. |
38 |
V zvezi s tem je treba pojasniti, da pojem „gospodarska korist, posredno pridobljena s kaznivim dejanjem“ spada v opredelitev pojma „premoženjska korist“ iz člena 2, točka 1, Direktive 2014/42, v skladu s katerim je „premoženjska korist“„vsaka gospodarska korist neposredno ali posredno pridobljena s kaznivim dejanjem“, ki „zajema lahko vse oblike premoženja in vključuje vsakršno nadaljnje ponovno vlaganje ali preoblikovanje neposredne premoženjske koristi in vse koristi, ki imajo določeno vrednost.“ |
39 |
Kot je razvidno iz točke 2.6 obrazložitvenega memoranduma predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem v Evropski uniji (COM (2012) 85 final), na podlagi katerega je bila sprejeta Direktiva 2014/42, je bila opredelitev pojma „premoženjska korist“ v smislu te direktive razširjena glede na opredelitev tega pojma v Okvirnem sklepu Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji (UL 2005, L 68, str. 49), zato da bi bila predvidena možnost zaplembe vseh koristi z materialno vrednostjo, ki izvirajo iz premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, vključno s posredno premoženjsko koristjo, pridobljeno s kaznivim dejanjem. |
40 |
Poleg tega, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 49 sklepnih predlogov, zakonodajalec Unije s tem, da se v členu 2, točka 1, Direktive 2014/42 izrecno sklicuje na neposredne ali posredne koristi, ni nameraval določiti dveh ločenih pojmov, ki bi bila med seboj neodvisna. Kot je namreč razvidno iz uvodne izjave 11 te direktive, je bil v njej pojem „premoženjska korist“ pojasnjen, da bi se vanj vključilo ne le premoženje, ki je neposredno pridobljeno s kaznivim dejanjem, temveč tudi vsa preoblikovanja tega premoženja ter druga povečanja vrednosti, ki jih to povzroči. |
41 |
V obravnavanem primeru je iz predložitvenih odločb razvidno, da nacionalna ureditev določa, kot izhaja iz člena 53(2) NK, zaplembo „neposredne in posredne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.“ Poleg tega je v členu 53(3) NK pojasnjeno, da je „posredna premoženjska korist“ vsaka gospodarska korist, do katere je prišlo z razpolaganjem z neposredno premoženjsko koristjo, ter vsako premoženje, ki je bilo pridobljeno s poznejšim popolnim ali delnim preoblikovanjem neposredne premoženjske koristi. |
42 |
Tako je razvidno – kar mora preveriti predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za razlago nacionalnega prava – da ureditev iz postopka v glavni stvari dejansko določa odvzem gospodarske koristi, ki je posredno pridobljena s kaznivim dejanjem, v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2014/42. |
43 |
V vsakem primeru, tudi ob predpostavki, da je bila ta direktiva v bolgarsko pravo prenesena nepopolno ali nepravilno, se nanjo kot tako v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča država članica ne more sklicevati proti posamezniku, da ne bi uporabila določbe notranjega prava, ki je z njo v nasprotju, zato da bi zanj ustvarila obveznosti (glej v tem smislu sodbo z dne 8. oktobra 2020, Subdelegación del Gobierno en Toledo (Posledice sodbe Zaizoune), C‑568/19, EU:C:2020:807, točka 35 in navedena sodna praksa). |
44 |
Vendar je iz samega besedila člena 2, točka 1, Direktive 2014/42 razvidno, da mora biti gospodarska korist, da bi bila opredeljena kot „premoženjska korist“, ne glede na to, ali je neposredna ali posredna, pridobljena s kaznivim dejanjem. |
45 |
V obravnavanem primeru sta bili zadevni osebi, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, obsojeni za posest zelo nevarnih prepovedanih drog z namenom njihove prodaje, pri čemer pa to kaznivo dejanje samo po sebi ni bilo tako, da bi lahko ustvarilo gospodarsko korist. Po drugi strani pa, čeprav so obstajali dokazi, da sta ti zadevni osebi prodajali prepovedane droge, ti nista bili niti preganjani niti obsojeni za tako kaznivo dejanje. |
46 |
V teh okoliščinah je treba za koristen odgovor predložitvenemu sodišču v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 35 te sodbe, šteti, da to sodišče z drugim in tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2014/42 razlagati tako, da določa le odvzem premoženja, ki pomeni„gospodarsko korist“, pridobljeno s kaznivim dejanjem, za katero je bil storilec tega kaznivega dejanja obsojen, ali da se nanaša tudi na premoženje tega storilca, za katero obstajajo dokazi, da pomeni gospodarsko korist, ki izhaja iz drugih kriminalnih dejavnosti. |
47 |
Direktiva 2014/42 v skladu s svojim členom 1(1) določa minimalna pravila, med drugim glede odvzema premoženja v kazenskih zadevah. |
48 |
Natančneje, ta direktiva v skladu s členi 4, 5 in 6 državam članicam nalaga, da določijo tak odvzem v treh primerih, ki jih je treba preučiti zaporedoma. |
49 |
Na prvem mestu, člen 4(1) navedene direktive državam članicam nalaga, naj sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočajo, da se na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki je lahko bila izrečena tudi v okviru postopka v nenavzočnosti, bodisi v celoti bodisi delno odvzame, med drugim, premoženjska korist, in sicer gospodarska korist, ki je neposredno ali posredno pridobljena s kaznivimi dejanji. |
50 |
V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav se ta določba nanaša na pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje, pa ne določa, ali mora biti to kaznivo dejanje nujno tisto, iz katerega izvira zadevna premoženjska korist, ali pa gre lahko za drugo kaznivo dejanje, ki je morebiti povezano s prvim. |
51 |
Kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 56 sklepnih predlogov, je področje uporabe člena 4(1) Direktive 2014/42 mogoče bolje razumeti glede na primer odvzema iz člena 5 te direktive in glede na njeno uvodno izjavo 19. |
52 |
Na podlagi člena 5 Direktive 2014/42 države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki jim omogočijo, da odvzamejo, bodisi v celoti bodisi delno, premoženje, ki je v lasti osebe, obsojene za kaznivo dejanje, s katerim je mogoče neposredno ali posredno pridobiti gospodarsko korist, kadar sodišče na podlagi okoliščin primera, vključno s specifičnimi dejstvi in razpoložljivimi dokazi meni, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno s kaznivim ravnanjem. |
53 |
V uvodni izjavi 19 te direktive pa je navedeno, da se za učinkovito preprečevanje dejavnosti organiziranega kriminala lahko zgodi, da je ustrezno, da kazenski obsodbi sledi odvzem ne le premoženja, povezanega z določenim kaznivim dejanjem, temveč tudi drugega premoženja, za katero sodišče ugotovi, da je premoženjska korist, pridobljena z drugimi kaznivimi dejanji. V skladu z isto uvodno izjavo ta pristop ustreza pojmu „razširjen odvzem“ v smislu člena 5 navedene direktive. |
54 |
Tako je treba šteti, da razširjeni odvzem, določen v tem členu 5, zajema položaje, v katerih člena 4 iste direktive ni mogoče uporabiti zaradi neobstoja povezave med zadevnim premoženjem in kaznivim dejanjem, za katero je bila izrečena pravnomočna obsodba. |
55 |
Zato je treba člen 4 Direktive 2014/42 v povezavi z njenim členom 5 in uvodno izjavo 19 razlagati tako, da je za njegovo uporabo nujno, da je premoženjska korist, katere odvzem je predviden, posledica kaznivega dejanja, za katero je bila izrečena pravnomočna obsodba njegovega storilca. |
56 |
Ker v obravnavanem primeru, kot izhaja iz točke 45 te sodbe, kaznivo dejanje posedovanja zelo nevarnih prepovedanih drog zaradi njihove prodaje, za katero sta bili zadevni osebi pravnomočno obsojeni, samo po sebi ne more ustvariti gospodarske koristi, denarna zneska, katerih odvzem se zahteva, nista mogla izhajati iz tega kaznivega dejanja. |
57 |
Iz tega izhaja, da se člen 4(1) Direktive 2014/42 ne nanaša na odvzem takih denarnih zneskov. |
58 |
Glede, na drugem mestu, člena 5 Direktive 2014/42, pri čemer je treba pojasniti, da pojem „premoženje“, na katero se nanaša, v skladu s členom 2, točka 2, te direktive zajema „vsakršno“ premoženje in torej tudi denarne zneske, je treba ugotoviti, da odstavek 1 tega člena 5, kot je razvidno iz njegovega besedila, za odvzem premoženja zahteva izpolnitev treh kumulativnih pogojev. |
59 |
Prvič, oseba, ki ji pripada premoženje, mora biti spoznana za krivo „kaznivega dejanja“. |
60 |
V zvezi s tem je v odstavku 2 člena 5 Direktive 2014/42 pojasnjeno, da ta pojem „kaznivo dejanje“, kot izhaja iz tega odstavka 2(e), vključuje vsaj kazniva dejanja, ki se kaznujejo v skladu z ustreznim instrumentom iz člena 3 te direktive, z najvišjo zaporno kaznijo vsaj štirih let. |
61 |
V obravnavanem primeru je, kot je bilo ugotovljeno v točki 29 te sodbe, posedovanje prepovedanih drog z namenom njihove prodaje kaznivo dejanje, ki se kaznuje v skladu s členom 2(1)(c) Okvirnega sklepa 2004/757, na katerega napotuje člen 3(g) Direktive 2014/42. |
62 |
Poleg tega je treba v zvezi z zahtevo iz točke 60 te sodbe, v skladu s katero mora biti za kaznivo dejanje predpisana najvišja zaporna kazen vsaj štirih let, poudariti, da je na podlagi člena 4(2)(b) navedenega okvirnega sklepa najvišja zagrožena kazen, določena za kaznivo dejanje iz njegovega člena 2(1)(c), vsaj pet let, med drugim kadar se kaznivo dejanje nanaša na zdravju najbolj škodljive prepovedane droge. |
63 |
V obravnavanem primeru sta bili zadevni osebi, kot je razvidno iz predložitvenih odločb, obsojeni zaradi posesti zelo nevarnih prepovedanih drog, kar kaže na to, da sta se ti obsodbi nanašali na kaznivi dejanji v zvezi z zdravju najbolj škodljivimi prepovedanimi drogami v smislu člena 4(2)(b) Okvirnega sklepa 2004/757, tako da se zdi, da je kaznivo dejanje, ki sta ga storili, kaznovano z najvišjo zaporno kaznijo najmanj štirih let. |
64 |
Drugič, s kaznivim dejanjem, za katero je bila oseba spoznana za krivo, mora biti mogoče neposredno ali posredno pridobiti gospodarsko korist. |
65 |
V zvezi s tem je v uvodni izjavi 20 Direktive 2014/42 navedeno, da pri ugotavljanju, ali je s kaznivim dejanjem mogoče neposredno ali posredno pridobiti tako korist, „države članice lahko upoštevajo modus operandi, na primer ali je pogoj za kaznivo dejanje ta, da je bilo dejanje storjeno v okviru organiziranega kriminala ali z namenom ustvarjanja rednega dobička s kaznivimi dejanji.“ V drugem stavku navedene uvodne izjave pa je pojasnjeno, da upoštevanje navedenega modus operandi „na splošno ne bi smelo vplivati na možnost uporabe razširjenega odvzema.“ |
66 |
V obravnavanem primeru bo moralo zato predložitveno sodišče presoditi, ali lahko kaznivo dejanje iz postopka v glavni stvari, namreč posest zelo nevarnih prepovedanih drog z namenom njihove prodaje, neposredno ali posredno privede do gospodarske koristi, pri čemer bo po potrebi upoštevalo modus operandi kaznivega dejanja, med drugim zlasti okoliščino, ali je bilo storjeno v okviru organiziranega kriminala ali z namenom ustvarjanja rednega dobička s kaznivimi dejanji. |
67 |
Tretjič, kot je razvidno iz uvodne izjave 21 Direktive 2014/42, mora biti sodišče na podlagi okoliščin zadeve, vključno s konkretnimi dejstvi in razpoložljivimi dokazi, vsekakor prepričano, da zadevno premoženje izvira iz kriminalnih dejavnosti. V zvezi s tem bo lahko predložitveno sodišče, kot je določeno v členu 5(1) Direktive 2014/42, med drugim upoštevalo nesorazmerje med vrednostjo zadevnega premoženja in zakonitimi dohodki obsojene osebe. Vendar mora imeti ta oseba v skladu s členom 8(8) Direktive 2014/42 dejansko možnost izpodbijanja okoliščin primera, vključno s specifičnimi dejstvi in razpoložljivimi dokazi, na podlagi katerih se zadevno premoženje obravnava kot premoženje, pridobljeno s kaznivim ravnanjem. |
68 |
Glede, na tretjem mestu, člena 6(1) Direktive 2014/42, ki se nanaša na odvzem tretji osebi, ta državam članicam nalaga, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo odvzem premoženjske koristi ali drugega premoženja, katerega vrednost ustreza premoženjski koristi, ki jo je neposredno ali posredno na tretje osebe prenesel osumljenec ali obdolženec ali jo je tretja oseba pridobila od osumljenca ali obdolženca, vsaj v primerih, če so te tretje osebe vedele ali bi morale vedeti, da je namen prenosa ali pridobitve izogib odvzemu. |
69 |
V zvezi s tem je treba poudariti, da se za odvzem iz člena 6 Direktive 2014/42 zahteva, da se dokaže obstoj prenosa premoženjske koristi na tretjo osebo ali pridobitev take premoženjske koristi s strani tretje osebe ter to, da je ta tretja oseba vedela, da je bil namen tega prenosa ali pridobitve, da se osumljenec ali obdolženec izogne odvzemu. |
70 |
V predložitvenih odločbah pa ni navedeno, da bi bilo tako v zadevah v glavni stvari, zato se člen 6 Direktive 2014/42 v teh zadevah ne zdi upošteven. |
71 |
Glede na vse zgornje preudarke je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2014/42 razlagati tako, da ne določa le odvzema premoženja, ki pomeni gospodarsko korist, ki izhaja iz kaznivega dejanja, za katero je bil storilec tega kaznivega dejanja obsojen, ampak tudi odvzem premoženja, ki je v lasti tega storilca in za katero je nacionalno sodišče, ki odloča o zadevi, prepričano, da izhaja iz drugih kriminalnih dejavnosti, ob spoštovanju jamstev, ki so določena v členu 8(8) te direktive, in pod pogojem, da je kaznivo dejanje, za katero je bil navedeni storilec spoznan za krivega, med tistimi, ki so našteta v členu 5(2) navedene direktive in da bi lahko to kaznivo dejanje neposredno ali posredno omogočilo pridobitev gospodarske koristi v smislu te direktive. |
Četrto vprašanje
72 |
Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki omogoča, da se v korist države odvzame premoženje, za katero se zatrjuje, da je last osebe, ki ni storilec zadevnega kaznivega dejanja, ne da bi ta oseba lahko bila stranka v postopku odvzema. |
73 |
Opozoriti je treba, da je področje uporabe Listine, v zvezi z ravnanjem držav članic, opredeljeno v njenem členu 51(1), v skladu s katerim se določbe Listine uporabljajo za države članice samo, kadar izvajajo pravo Unije (sodba z dne 14. januarja 2021, Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv, C‑393/19, EU:C:2021:8, točka 30 in navedena sodna praksa). |
74 |
V obravnavani zadevi je iz predložitvenih odločb razvidno, da je bil člen 53(2)(b) NK vstavljen z zakon za izmenenie i dopalnenie na nakazatelnia kodeks (zakon o spremembi in dopolnitvi kazenskega zakonika) (DV št. 7 z dne 22. januarja 2019) in da je bil njegov namen izvajanje Direktive 2014/42 v bolgarskem pravu v smislu člena 51(1) Listine. Tako je moral bolgarski zakonodajalec pri sprejetju tega zakona spoštovati temeljne pravice, določene v členu 47 Listine. |
75 |
V skladu s členom 47, prvi in drugi odstavek, Listine ima vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu, in med drugim do tega, da se o njegovi zadevi odloča pravično. Poleg tega so temeljne pravice iz tega člena 47 potrjene s samo Direktivo 2014/42, katere člen 8(1) določa, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, da se osebam, na katere vplivajo ukrepi iz te direktive, zagotovi pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja z namenom varovanja njihovih pravic. |
76 |
V zvezi s tem je treba poudariti, da so zaradi splošne narave besedila člena 8(1) Direktive 2014/42 osebe, katerim morajo države članice zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, ne le tiste, ki so bile spoznane za krive kaznivega dejanja, ampak tudi tretje osebe, na katerih premoženje se nanaša odločba o odvzemu (glej po analogiji sodbo z dne 14. januarja 2021 v zadevi Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv, C‑393/19, EU:C:2021:8, točka 61). |
77 |
Ta razlaga izhaja tudi iz uvodne izjave 33 Direktive 2014/42, v kateri je navedeno, da ta direktiva bistveno vpliva na pravice oseb – ne le osumljencev ali obdolžencev, ampak tudi na pravice tretjih oseb, ki se jih kazensko ne preganja, pri čemer se navaja, da so ti lastniki zadevnega premoženja. Zato je v skladu s to uvodno izjavo treba določiti specifična jamstva in sodna pravna sredstva za varstvo temeljnih pravic teh oseb pri izvajanju navedene direktive. |
78 |
Kot izhaja iz njenega člena 8, Direktiva 2014/42 določa več specifičnih jamstev za zagotavljanje varstva temeljnih pravic takih tretjih oseb pri izvajanju te direktive. |
79 |
Med temi jamstvi je tisto iz člena 8(7) navedene direktive, v skladu s katerim imajo osebe, na premoženje katerih vpliva sklep o odvzemu, pravico do dostopa do odvetnika ves čas postopka odvzema v zvezi z določitvijo premoženjske koristi in predmetov, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, da varujejo svoje pravice. Poleg tega morajo biti v skladu s to določbo zadevne osebe obveščene o tej pravici. |
80 |
Glede na točki 76 in 77 te sodbe in ker se člen 8(7) Direktive 2014/42 ne nanaša le na osebo, obtoženo ali spoznano za krivo kaznivega dejanja, temveč splošneje, na osebe, katerih premoženje je predmet postopka, se ta določba uporablja tudi za tretje osebe, ki trdijo, da so lastniki premoženja, katerega odvzem je predviden, in ki imajo v skladu s členom 8(9) te direktive pravico uveljavljati svojo lastninsko pravico na tem premoženju, vključno s primeri iz člena 6 navedene direktive. |
81 |
Poleg tega pravica dostopa do odvetnika ves čas postopka očitno zajema pravico teh tretjih, da se v okviru tega postopka izjavijo, ki v skladu s sodno prakso Sodišča njenemu imetniku zagotavlja možnost koristnega in učinkovitega navajanja svojega stališča (glej v tem smislu sodbo z dne 26. julija 2017, Sacko, C‑348/16, EU:C:2017:591, točka 34), kar potrjuje uvodna izjava 33 Direktive 2014/42, v skladu s katero specifična jamstva in sodna pravna sredstva zaradi zagotavljanja varstva temeljnih pravic tretjih oseb pri izvajanju te direktive vključujejo pravico do izjave za tretje osebe, ki zatrjujejo, da so lastniki zadevnega premoženja. |
82 |
Tako iz člena 8(1), (7) in (9) Direktive 2014/42 izhaja, da mora biti tretja oseba, ki v okviru postopka odvzema trdi ali se zanjo zatrjuje, da je lastnik premoženja, katerega odvzem je predviden, obveščena o svoji pravici, da je stranka v okviru navedenega postopka, in o svoji pravici do izjave ter ji mora biti omogočeno izvrševanje njenih pravic in uveljavljanje njene lastninske pravice, preden je sprejeta odločitev o odvzemu tega premoženja. |
83 |
V obravnavanem primeru je bolgarska vlada v pisnem stališču, predloženem Sodišču, navedla, da na podlagi bolgarskega prava tretje osebe, kakršne so te iz postopkov v glavni stvari, ne morejo biti stranke v samem postopku odvzema iz člena 306(1), točka 1, NPK. Vendar po mnenju te vlade bolgarsko pravo vsaki tretji osebi, ki trdi, da je bila v okviru takega postopka kršena njena lastninska pravica, ponuja možnost uveljavljanja njenega zahtevka pred civilnim sodiščem. Natančneje, ta tretja oseba lahko vloži reivindikacijsko tožbo, ki jo ureja člen 108 zakon za sobstvenostta (zakon o lastninski pravici) (DV št. 92 z dne 16. novembra 1951). |
84 |
Ugotoviti pa je treba, da z obstojem take tožbe v bolgarskem pravu ni mogoče izpolniti zahteve iz člena (1), (7) in (9) Direktive 2014/42, kot je pojasnjena v točki 82 te sodbe. S tako tožbo se lahko namreč tretja oseba kvečjemu odzove na morebitno kršitev svoje lastninske pravice, ki bi izhajala iz odločbe o odvzemu njenega premoženja, ne more pa uveljavljati te pravice, da bi preprečila samo sprejetje take odločbe. |
85 |
Glede na zgornje preudarke je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 8(1), (7) in (9) Direktive 2014/42 v povezavi s členom 47 Listine razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki dovoljuje, da se v korist države odvzame premoženje, za katero se zatrjuje, da pripada drugi osebi, kot je storilec kaznivega dejanja, ne da bi ta oseba lahko bila stranka v postopku odvzema. |
Stroški
86 |
Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo. |
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: |
|
|
|
Podpisi |
( *1 ) Jezik postopka: bolgarščina.