EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.10.2017

COM(2017) 612 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt za podporo pri varovanju javnih prostorov

I.    UVOD    

Nedavni teroristični napadi so pokazali, da so njihova ponavljajoča se tarča javni prostori, saj se izkoriščajo naravne ranljivosti teh tako imenovanih „mehkih tarč“ zaradi njihove odprte narave in javnega značaja. To velja za območja za pešce, turistična središča, prometna vozlišča, nakupovalna središča, verske objekte, tržnice na prostem, koncertne dvorane in mestne trge, kot je na primer videti iz napadov v Barceloni, Berlinu, Bruslju, Londonu, Manchestru, Nici in Stockholmu. Poleg bolj zapletenih napadov „visoke intenzivnosti“, v katerih so hkrati uporabljena razstreliva in strelno orožje, so Evropo prizadeli tudi številni „nizkotehnološki“ napadi na javnih prostorih, ki se izvajajo s predmeti za splošno uporabo, kot je vozilo, s katerim lahko terorist zapelje v ljudi, ali nož, s katerim osebo zabode. Tarče so pogosto izbrane z namenom povzročitve množičnih žrtev. Ocene ogroženosti, ki sta jih izdala Europol ter Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN) potrjujejo to usmeritev pri izbiri tarč, ki jo odkrito podžigajo tudi teroristične objave na spletu 1 .

Varovanje javnih prostorov je poseben izziv za države članice. Razlogi za to so velika raznolikost javnih prostorov, ki so bili ali bi lahko bili tarča, saj njihove značilnosti segajo od povsem odprtih prostorov do območij z neko obliko varovanja, poleg tega so akterji, ki so vključeni v varovanje teh območij, zelo raznoliki. Drugi razlogi so tveganje velikega števila žrtev in, kar je še pomembneje, potreba po pravem ravnotežju med izboljšanjem varnosti in ohranjanjem odprte narave javnih prostorov, ki državljanom zagotavlja, da lahko nemoteno živijo vsakdanje življenje.

Za varovanje javnih prostorov so odgovorne predvsem države članice, vendar pa EU zmore in mora storiti več, da bi podprla ta prizadevanja. Kot je bilo napovedano v pismu o nameri 2 Evropskemu parlamentu in predsedstvu Sveta ter v priloženem načrtu za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo, ta akcijski načrt opisuje ukrepe za usmerjanje in podporo držav članic pri varovanju javnih prostorov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Načrt je del širšega svežnja protiterorističnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti v naslednjih šestnajstih mesecih 3 . Čeprav tveganje nikoli ne bo povsem prenehalo, bodo ti operativni ukrepi v podporo državam članicam pri odkrivanju groženj, zmanjševanju ranljivosti javnih prostorov, blažitvi posledic terorističnih napadov in izboljšanju sodelovanja.

Podpora, ki jo lahko zagotovi EU pri varovanju javnih prostorov je dvojna. Prvič, spodbuja lahko čezmejno izmenjavo dobrih praks prek usmerjenega financiranja (poglavje II) ter mrež strokovnjakov in smernic (poglavje III). Drugič, EU lahko v to delo vključi veliko različnih zainteresiranih strani na lokalni ravni in iz zasebnega sektorja (poglavje IV). Z uporabo skupnega mrežnega pristopa ta akcijski načrt vzpostavlja več forumov za bolj sistematično in strukturirano izmenjavo informacij in dobrih praks za varovanje javnih prostorov. Če je to ustrezno, bo delo na področju varovanja javnih prostorov temeljilo na ukrepih in izkušnjah, pridobljenih na področjih, kot so varovanje kritične infrastrukture ali pripravljenost v primeru kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih varnostnih tveganj 4 , kar zagotavlja nadaljnje sinergije med temi povezanimi področji.

II.    FINANCIRANJE EU ZA VAROVANJE JAVNIH PROSTOROV

Druga vrsta podpore držav članic pri varovanju javnih prostorov je financiranje EU, in sicer na podlagi izkušenj in dobrih praks iz drugih držav članic ter z izboljšanjem čezmejnega sodelovanja. To lahko na primer vključuje tudi ukrepe za spodbujanje in podpiranje razvoja inovativne infrastrukture za varnejše javne prostore, ne da bi spremenili njihovo odprto naravo. V ta namen je Komisija okrepila kratko- in srednjeročno dostopnost financiranja EU.

Komisija za reševanje takojšnjih kratkoročnih potreb danes skupaj s tem akcijskim načrtom objavlja razpis za zbiranje predlogov za projekte prek Sklada za notranjo varnost (ISF) – Policija, in sicer v skupnem znesku 18,5 milijona EUR. Iz teh sredstev se bodo financirali nadnacionalni projekti za izboljšanje varovanja javnih prostorov.

Financiranje EU lahko podpira tudi operativno sodelovanje na terenu. Za izboljšanje sodelovanja med organi, ki se prvi odzovejo v primeru terorističnega napada, bo EU v okviru tega razpisa za projekte sodelovanja dala na voljo sredstva, da bi okrepila usklajevanje med organi pregona, civilno zaščito in zdravstvenimi službami v kritičnem obdobju tik po napadu.

To kratkoročno financiranje bo v letu 2018 dopolnjeno s sredstvi v okviru pobude Inovativni ukrepi v mestih kot del Evropskega sklada za regionalni razvoj. Do financiranja so lahko upravičeni ukrepi zagotavljanja fizične odpornosti zgradb, fizičnega varovanja krajev, kjer se zbira veliko ljudi, in spodbujanja „varnosti, vključene v zasnovo“. To bi lahko vključevalo ukrepe za izboljšanje zaščite in povečanje javne varnosti prek zasnove javnih prostorov, osvetlitve in kampanj za ozaveščanje javnosti kot del ukrepov za oživljanje mest. Komisija je 15. septembra 2017 objavila razpis za prijavo interesa za pobudo Inovativni ukrepi v mestih, da bi preučila interes in potencialne zamisli mest pri preizkušanju inovativnih rešitev za varnostne izzive na javnih prostorih. To bo Komisiji pomagalo pri oblikovanju prihodnjih razpisov za zbiranje predlogov na tem področju. Na podlagi tega bo Komisija oktobra 2018 objavila razpis za skupna sredstva v višini do 100 milijonov EUR v okviru pobude Inovativni ukrepi v mestih, pri čemer bo varnost ključna tema.

Pomembno je povečati ozaveščenost upravnih organov, lokalnih organov in upravičencev, odgovornih za upravljanje teh sredstev, glede ranljivosti javnih prostorov, hkrati pa krepiti znanje in razširjanje dobrih praks pri spodbujanju varnosti, vključene v zasnovo. Komisija poziva države članice, mesta in regije, da bolje vključijo varovanje javnih prostorov v infrastrukturne naložbe Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada.

Urbanistično načrtovanje in projektiranje lahko prispevata k varovanju javnih prostorov. Z amsterdamskim paktom, o katerem so se leta 2016 dogovorili ministri EU, pristojni za mestno politiko, je bila oblikovana agenda EU za mesta, ki je celosten in usklajen pristop k obravnavanju urbane razsežnosti politik EU, nacionalnih politik in zakonodaje 5 . Trenutno zajema 12 prednostnih nalog. Komisija bo oktobra 2017 predlagala temo varnosti na javnih prostorih kot novo partnerstvo z državami članicami, pri čemer se bo osredotočala na boljše znanje, boljše pravno urejanje in boljše financiranje. Komisija poziva države članice in lokalne oblasti, naj podprejo to pobudo.

Ker se grožnje za javne prostore spreminjajo, moramo bolje razumeti trende, tveganja in morebitne blažilne ukrepe. Za to je potrebna pogostejša uporaba povezanih raziskovalnih možnosti. EU je v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020 doslej financirala 48 raziskovalnih projektov na področju varnosti, povezanih z varovanjem javnih prostorov, in sicer v skupnem znesku 195 milijonov EUR 6 . Številni projekti že prinašajo rezultate, ki jih je treba razširiti in po potrebi na njihovi podlagi sprejeti naložbe ter jih pretvoriti v konkretne ukrepe. V podporo upoštevanja rezultatov raziskav v zvezi z varovanjem javnih prostorov v praksi bo Komisija vzpostavila izmenjavo informacij med forumom za strokovnjake in Evropsko mrežo organov pregona, pristojnih za tehnološka vprašanja s področja varnosti, ter mrežo strokovnjakov v okviru programa Obzorje 2020.

Potrebne so nadaljnje raziskave za izboljšanje zmogljivosti za odkrivanje eksplozivov, strelnega orožja in drugega orožja ali kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih materialov, ki se vnašajo na javne prostore. Z raziskavami bi bilo treba preučiti tudi učinkovitost različnih ukrepov za zmanjšanje tveganj in opredeliti strategije za zmanjšanje ranljivosti in povečanje odpornosti različnih morebitnih tarč. V zvezi s tem ima posebno vlogo preskušanje. Za izpolnitev teh potreb bodo izvedene prilagoditve raziskovalnih projektov v okviru programa Obzorje 2020.

III.    MREŽE STROKOVNJAKOV IN SMERNICE EU ZA VAROVANJE JAVNIH PROSTOROV

Države članice imajo različne pristope in izkušnje pri varovanju javnih prostorov. EU jim lahko ponudi podporo pri odzivanju na vse večje izzive pri varovanju javnih prostorov z zagotavljanjem forumov za izmenjavo povezanih znanj in dobrih praks. To je treba zagotoviti na vseh ustreznih ravneh – na politični ravni, na ravni strokovnjakov za pregon ter na bolj operativni ravni specializiranih policijskih enot, ki se ukvarjajo z varovanjem javnih prostorov. Kot je bilo napovedano v Devetem poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije 7 in kot je opozorila tudi celovita ocena varnostne politike EU, ta izmenjava temelji na mrežnem pristopu, da se omogoči bolj strukturirana izmenjava dobrih praks za črpanje izkušenj iz preteklih napadov, oblikovanje smernic in izmenjavo inovativnih rešitev za izboljšanje varovanja javnih prostorov.

Na ravni politike je Komisija nedavno ustanovila skupino za politiko EU za zaščito mehkih tarč, da se pospešita sodelovanje in usklajevanje med državami članicami. Skupina bo združevala oblikovalce nacionalne politike, izmenjevala in razširjala dobre prakse ter svetovala Komisiji o nadaljnjih ukrepih v zvezi z varovanjem javnih prostorov. Usmerjala bo delo na dveh področjih ukrepanja: na forumu za strokovnjake in forumu za upravljavce (v zvezi s slednjim glej poglavje IV).

Na forumu za strokovnjake sodelujejo strokovnjaki s področja pregona iz držav članic in mrež organov pregona, kakršne so AIRPOL 8 , ATLAS 9 , ENLETS 10 in RAILPOL 11 , da bi izmenjevali strokovno znanje na področju varovanja javnih prostorov. To bo dopolnjevala novo ustanovljena varnostna mreža za visoko tveganje, ki bo združevala predstavnike specializiranih policijskih enot, odgovornih za varovanje javnih prostorov z visokim tveganjem. Z zagotavljanjem platforme za skupno usposabljanje in skupne vaje, si bo mreža prizadevala podpirati države članice pri izboljšanju njihove pripravljenosti na napade ter krepitvi njihove zmogljivosti za odzivanje v primeru napada.

Ker je varovanje javnih prostorov svetovni izziv, je pomembno, da se povezane dobre prakse izmenjavajo na večstranskih forumih in s partnerskimi državami zunaj EU. Svetovni forum za boj proti terorizmu (GCTF) je obravnaval varovanje javnih prostorov in razvil priročnik dobrih praks, da bi omogočil izmenjavo izkušenj. Za nadgradnjo teh prizadevanj je treba okrepiti mednarodno sodelovanje, zlasti s ključnimi partnerji, na primer Združenimi državami Amerike. To bi moralo vključevati sodelovanje med EU in ZDA na področjih, kot je na primer odkrivanje eksplozivov.

Sodelovanje EU na področju varovanja javnih prostorov lahko prinese dodano vrednost tudi z oblikovanjem skupnih smernic, preskušanjem opreme, spodbujanjem usklajevanja standardov in izmenjavo dobrih praks. Na podlagi uveljavljenih dobrih praks v državah članicah se lahko v smernicah EU obravnavajo številna vprašanja, povezana z varovanjem javnih prostorov, ki segajo od fizičnega varovanja zgradb in krajev, ciljno naravnanih smernic za posebne dogodke (športne in kulturne prireditve) in kraje (del območja na letališčih) do podpore za ocenjevanje ranljivosti in zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje. Smernice EU lahko državam članicam prav tako pomagajo pri ozaveščanju javnosti. Večja ozaveščenost javnosti bo pomagala zagotoviti, da se sumljivo vedenje čim prej prijavi. Nekatere države članice so razvile učinkovito gradivo za ozaveščanje javnosti, kot so video posnetki, letaki in plakati. Takšne dobre prakse se lahko izmenjujejo z drugimi državami članicami.

Poleg tega obstajajo tehnične rešitve, ki lahko pripomorejo, da bodo javni prostori varnejši, hkrati pa bo ohranjena njihova odprta in javna narava. „Varnost, vključena v zasnovo“ bi morala postati bistveno načelo na najzgodnejši stopnji razvoja. Vhodi v zgradbe bi lahko na primer bili zasnovani tako, da bi pripomogli k preprečevanju terorističnih vdorov (npr. z območji nadzorovanega dostopa za ublažitev tveganja) in omogočili varnostni perimeter, ki zgradbe varuje pred vdorom vozil. Praktične raziskave, preskušanje in smernice je treba nadaljevati in dodatno razvijati, da bi se zagotovilo ustrezno ravnotežje med ohranjanjem odprtih javnih površin in zagotovitvijo učinkovitega varovanja. Zaščitni ukrepi, kot so ovire ali oprema za odkrivanje, morajo biti kar se da diskretni, da se čim bolj zmanjšajo njihovi učinki na družbo, in ne smejo povzročati sekundarnih ranljivosti.

Prometni sektor je že več let tako tarča terorističnih dejanj kot sredstvo za izvajanje napadov (npr. ugrabitev letal ali tovornjaki, ki zapeljejo v množico). Komisija pripravlja tudi smernice dobrih varnostnih praks v sektorju komercialnega cestnega prometa. Osredotočene bodo na izboljševanje varnosti tovornjakov, in sicer z zmanjšanjem tveganja nepooblaščenega vdora, ugrabitve ali kraje tovornjaka za uporabo v terorističnem napadu, pri katerem vozilo zapelje v množico. Priročnik bo na voljo pred koncem leta 2017 in bo zagotavljal smernice za nacionalne cestnoprometne sektorje. Treba je preučiti nove tehnološke rešitve, kot so sistemi za izogibanje trkom, samodejno zaviranje v sili ali možnosti za daljinsko ustavljanje avtomobilov s strani policijskih organov.

EU lahko zagotovi zelo praktično podporo za krepitev zmogljivosti držav članic za krepitev varovanja javnih prostorov. Ob podpori Komisije je bilo razvito orodje EU za ocenjevanje območja mehkih tarč, ki se preskuša v smislu varovanja javnih prostorov, zajema pa oceno ranljivosti vseh vrst javnih prostorov. Komisija je pripravljena podpreti države članice s prostovoljnimi ocenami na kraju samem. Razvita bo elektronska aplikacija, ki bo to oceno ranljivosti olajšala.

Teroristične organizacije nenehno inovativno spreminjajo svoje tehnike in načine delovanja, zato mora biti EU prav tako inovativna pri odzivanju nanje ter izkoristiti tehnologije in združiti strokovno znanje v celotni Uniji za odkrivanje in ublažitev nastajajočih groženj. To velja na primer za morebitne grožnje zaradi brezpilotnih zrakoplovov, ki bi jih lahko uporabili teroristi. Ta grožnja bo obravnavana v okviru dela, ki poteka v zvezi s pravili EU za zagotavljanje varnosti in zaščite civilnih operacij brezpilotnih zrakoplovnih sistemov, vključno z ukrepi za lažje odkrivanje sovražnih brezpilotnih zrakoplovov.

IV.    VKLJUČEVANJE LOKALNIH AKTERJEV IN ZASEBNEGA SEKTORJA

Pri varovanju javnih prostorov lahko sodelujejo različni akterji. EU lahko spodbuja sodelovanje z veliko različnimi zainteresiranimi stranmi, ki je ključnega pomena za izboljšanje varovanja javnih prostorov.

Javne prostore, kot so nakupovalna središča ali koncertne dvorane, imajo v lasti ali jih upravljajo zasebni subjekti. Zato je nujno, da so vključeni v delo v zvezi z izboljšanjem varovanja javnih prostorov. Komisija bo ustanovila forum za upravljavce za sodelovanje s temi zasebnimi subjekti in drugimi pomembnimi zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja, kot so podjetja za najem vozil itd. To bo olajšalo skupno ozaveščenost o trenutnih varnostnih izzivih in spodbudilo javno-zasebna partnerstva za izboljšanje varovanja.

Hkrati so pomembni akterji pri varovanju javnih prostorov tudi lokalni in regionalni organi. Komisija bo okrepila sodelovanje s temi zainteresiranimi stranmi in vzpostavila dialog tako z regionalnimi kot lokalnimi organi, na primer župani večjih mest, in sicer z namenom izmenjave informacij in dobrih praks pri varovanju javnih prostorov. Na podlagi izjave iz Nice 12 z dne 29. septembra 2017 bo Komisija na začetku prihodnjega leta skupaj z Odborom regij organizirala srečanje na visoki ravni z župani, ki so podpisali izjavo iz Nice, in drugimi zainteresiranimi predstavniki lokalne in regionalne ravni, da bi nadaljevala izmenjavo dobrih praks o varovanju javnih prostorov.

V.    ZAKLJUČEK

Zaradi spreminjajočih se groženj mora Evropa združiti moči ter se povezati in oblikovati inovativne, trajnostne in učinkovite rešitve za izboljšanje varovanja javnih prostorov. Čeprav tveganje nikoli ne bo povsem prenehalo, bodo lahko operativni ukrepi in smernice iz tega akcijskega načrta državam članicam pomagali pri reševanju resnejših ranljivosti, ki so postale očitne v nedavnih terorističnih napadih, in resnično pripomogli k varovanju javnih prostorov.

Namen ukrepov, opisanih v tem sporočilu, je ustvariti ustrezne razmere za učinkovito sodelovanje EU pri varovanju javnih prostorov. Komisija spodbuja države članice, naj izkoristijo različne možnosti, opisane v tem akcijskem načrtu, vključno z razpoložljivimi sredstvi EU. Evropski parlament in Svet poziva, naj potrdita ta akcijski načrt in v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi deležniki dejavno sodelujeta pri njegovem izvajanju. Komisija bo napredek pri izvajanju tega akcijskega načrta pregledala pred koncem leta 2018.

(1) Europol, Changes in Modus Operandi of IS revisited (2.12.2016): https://www.europol.europa.eu/ newsroom/news/islamic-state-changing-terror-tactics-to-maintain-threat-in-europe in Terrorism Situation and Trend report 2017 (15.6.2017): https://www.europol.europa.eu/tesat/2017/index.html .

(2) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/letter-of-intent-2017_sl.pdf  

(3) Glej Enajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2017) 608 final z dne 18. oktobra 2017).

(4) Glej akcijski načrt za večjo pripravljenost v primeru kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih varnostnih tveganj (COM (2017) 610 final z dne 18. oktobra 2017).

(5) Agenda EU za mesta – Amsterdamski pakt: http://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/themes/urban-development/portal/ .

(6) Nekateri primeri projektov so: SECUR-ED (varen mestni promet), predstavitveni projekt v vrednosti skoraj 40 milijonov EUR, v okviru katerega so najpomembnejši prevozniki, industrija in akademiki skupaj razvili skladen in interoperabilen sveženj tehnologij in postopkov, potrjen s ponazoritvijo za izboljšanje varnosti množičnega prevoza; DESURBS (oblikovanje varnejših mestnih območij) v višini 3,2 milijona EUR je dvoletni projekt, v okviru katerega so bili razviti nove metodologije, podatkovne zbirke in programska orodja, kot je portal sistema za podporo pri odločanju za urbaniste, načrtovalce in inženirje, da lahko prepoznajo in odpravijo varnostne pomanjkljivosti urbanističnega načrtovanja; ter SURVEIRON (napredni sistem nadzora za zaščito mehkih tarč v mestih in mestne kritične infrastrukture), ki je projekt za MSP v višini 2,5 milijona EUR in zagotavlja inovativne rešitve za varovanje teh prostorov ter tistim, ki so odgovorni za javno in zasebno varnost, nudi inteligentno storitev nadzora in odločanja v kritičnih primerih. Popoln seznam varnostnih raziskovalnih projektov v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020 je na voljo na: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/industry -for-security/index_en.htm.

(7) COM(2017) 407 final z dne 26. julija 2017.

(8) Mreža AIRPOL, ki jo financira EU, je usklajevalni organ enot pregona na evropskih letališčih.

(9) Mreža ATLAS, ki jo financira EU, združuje posebne enote držav članic za posredovanje.

(10) Evropska mreža organov pregona, pristojnih za tehnološka vprašanja s področja varnosti (glej tudi poglavje V).

(11) Evropska mreža za železniško policijo, ki jo financira EU, obravnava varnost na področju železniškega prometa v okviru vse večje internacionalizacije železniškega prometa v Evropi.

(12) Izjava iz Nice je bila sprejeta na konferenci županov evro-sredozemskega območja 29. septembra 2017 v Nici, ki je bila organizirana na pobudo župana Nice, pri njej pa je sodelovala tudi Komisija, in sicer za izmenjavo dobrih praks med mesti, lokalno in regionalno ravnjo o preprečevanju radikalizacije in varovanju javnih prostorov.