EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52014XG1211(01)

Sklepi Sveta – „Izobraževanje delavcev v pravni stroki: bistveno orodje konsolidacije pravnega reda EU“

OJ C 443, 11.12.2014, p. 7–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 443/7


Sklepi Sveta

„Izobraževanje delavcev v pravni stroki: bistveno orodje konsolidacije pravnega reda EU“

(2014/C 443/04)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU:

Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 29. junija 2006 o usposabljanju na področju pravosodja v Evropski uniji (COM(2006) 356 final);

Resolucije Sveta (2008/C 299/01) o usposabljanju sodnikov in tožilcev ter pravosodnega osebja v Evropski uniji;

člena 81(2)(h) in člena 82(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije glede podpore Unije za usposabljanje sodnikov in sodnega osebja v civilnih in kazenskih zadevah;

„Sodniške Magne carte“ Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov pri Svetu Evrope iz leta 2010, v kateri je poudarjeno, da je izobraževanje na začetku poklicne poti in na delovnem mestu pravica in dolžnost sodnikov ter da je izobraževanje pomemben dejavnik pri zagotavljanju neodvisnosti sodnikov ter kakovosti in učinkovitosti pravosodnega sistema (CCJE (2010) 3 Final);

sporočila Evropske Komisije „Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU – nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju“ (COM(2011) 551 final);

Sklepov Sveta z dne 27. oktobra 2011 o evropskem izobraževanju v pravosodju (2011/C 361/03);

Resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2012 o izobraževanju pravosodnih organov (2012/2575(RSP));

sporočila Evropske komisije „Agenda EU na področju pravosodja za leto 2020: krepitev zaupanja, mobilnosti in rasti v Uniji“ (COM(2014) 144 final);

strateških smernic Evropskega sveta za območje svobode, varnosti in pravice z dne 27. junija 2014, v katerih je navedeno, da je „potrebno […] nadaljnje ukrepanje, […] da se izboljša usposabljanje pravnih strokovnjakov“ (EUCO 79/14) –

POUDARJA naslednje:

sodniki in tožilci ter drugi delavci v pravni stroki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja prava Evropske unije;

pravosodje, vključno s pravosodnim sodelovanjem, je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postalo zrela politika EU; sedaj moramo utrditi evropsko območje pravice; izobraževanje je bistveno orodje za zagotavljanje uresničevanja pravic, ki jih jamči zakonodaja EU, ter večje učinkovitosti pravosodnih sistemov v državah članicah in zaupanja delavcev v pravni stroki v pravosodne sisteme drugih držav članic. To bi po drugi strani moralo pripomoči k nemotenemu poteku čezmejnih postopkov in priznavanju sodb;

POZDRAVLJA:

1.

dejstvo, da se je med letoma 2011 in 2013 več kot 210 000 delavcev v pravni stroki (sodnikov, tožilcev, sodnega osebja, odvetnikov, notarjev ali sodnih izvršiteljev) udeležilo izobraževanja na področju prava EU, kar je razvidno iz letnih poročil Komisije o evropskem izobraževanju v pravosodju;

2.

razširjanje dobrih praks pri izobraževanju sodnikov, tožilcev, odvetnikov in sodnega osebja ter priporočila za izboljšanje izobraževanja v teh poklicih, ki izhajajo iz pilotnega projekta o evropskem izobraževanju v pravosodju, ki ga je Evropski parlament predlagal leta 2012, Evropska komisija pa uresničila v letih 2013 in 2014;

3.

sprejetje programa za pravosodje (1) za obdobje 2014–2020 v podporo in spodbudo izobraževanju v pravosodju, da bi spodbudili skupno pravno in sodno kulturo, temu cilju pa je v okviru navedenega programa namenjenih 35 %, tj. 132 milijonov EUR, njegovega celotnega proračuna;

4.

večjo udeležbo sodnikov in tožilcev v izmenjavah in drugih čezmejnih dejavnostih usposabljanja, ki jih je izvedlo, omogočilo in usklajevalo Evropsko omrežje za izobraževanje pravosodnih organov (EJTN);

SE ZAVEDA, da:

1.

je treba kljub temu, da se razmere na tem področju izboljšujejo, storiti več za uresničitev ambicioznega cilja, v skladu s katerim naj bi se med letoma 2011 in 2020 izobraževanja o pravu EU udeležila polovica (okoli 700 000) vseh delavcev v pravni stroki;

2.

potrebe delavcev v pravni stroki po izobraževanju še vedno niso v celoti izpolnjene, razmere pa se med različnimi poklici ter državami članicami razlikujejo;

3.

je treba dobre prakse obširno razširjati, posodabljati, ponovno uporabljati in si jih izmenjavati med vsemi poklici v pravni stroki;

4.

se delavci v pravni stroki še vedno soočajo z ovirami, ki jim preprečujejo, da bi se udeležili izobraževalnih dejavnosti, npr. zaradi pomanjkanja časa ali proračunskih sredstev, pomanjkanja izobraževalnih programov, ki bi vključevali pravo EU, ali nezadostnih jezikovnih spretnosti na pravnem področju, potrebnih za udeležbo v čezmejnih izobraževalnih dejavnostih;

5.

je EJTN – prek svojih članov – na ravni EU najbolj ustrezen akter za usklajevanje nacionalnih izobraževalnih dejavnosti in za razvoj čezmejne ponudbe izobraževanja za sodnike in tožilce; v preteklih letih ga je Evropska unija vse bolj podpirala s sofinanciranjem;

POZIVA NACIONALNE PONUDNIKE IZOBRAŽEVANJA V PRAVNI STROKI IN PONUDNIKE IZOBRAŽEVANJA ZA POKLICE V PRAVU, NAJ:

1.

izobraževanje o pravu EU in zlasti o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah sistematično vključujejo v začetne in nadaljnje izobraževalne dejavnosti na nacionalni ravni, kjer je potrebno zaradi ustreznega opravljanja sodnih ali strokovnih nalog;

2.

če je ustrezno, upoštevajo najboljše prakse in priporočila, ki izhajajo iz pilotnega projekta o evropskem izobraževanju v pravosodju;

3.

omogočijo, da bodo čezmejne izobraževalne dejavnosti o pravu EU v drugi državi članici ali dejavnosti, ki jih izvajajo evropski ponudniki izobraževanj, priznane kot dejavnosti, ki izpolnjujejo nacionalne izobraževalne obveznosti, če te obstajajo;

4.

po potrebi izboljšajo zbiranje zanesljivih podatkov o izobraževanju in te podatke delijo s Komisijo, da bi ta lahko pripravila še bolj natančna letna poročila o evropskem izobraževanju v pravosodju;

5.

podprejo usklajevanje izobraževanja, ki ga izvajajo nacionalne organizacije svobodnih poklicev v pravu, prek njihovih subjektov na ravni EU;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

1.

prednostno nalogo glede izobraževanja delavcev v pravu iz sklepov Evropskega sveta iz junija 2014 izpolnijo s konkretnimi ukrepi, tako da:

dodelijo ustrezne proračunske vire za razvoj ustrezne ponudbe izobraževanja in

omogočijo delavcem v pravu, da se udeležijo ponujenih izobraževalnih dejavnosti;

2.

razmislijo o povečanju, v vsakem primeru pa ohranitvi ravni finančne podpore EJTN, pri čemer naj upoštevajo pravni okvir EJTN in neposredno sofinanciranje nekaterih izobraževanj v okviru EJTN s strani držav članic v skladu z ustreznimi potrebami po izobraževanju, da bi uskladili prispevek držav članic s prispevkom EU in EJTN omogočili, da nadalje razvije svoje dejavnosti, npr. izmenjave in čezmejno izobraževanje;

3.

podpirajo zbiranje zanesljivih podatkov na tem področju;

POZIVA EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

1.

pri pripravi priporočila o standardih za izobraževanje v vseh pravnih poklicih izkoristi razpoložljivo strokovno znanje v državah članicah in med deležniki ter nadgradi uspešno delo EJTN in rezultate pilotnega projekta o evropskem izobraževanju v pravosodju;

2.

še naprej poroča o udeležbi delavcev v pravni stroki v izobraževanju o pravu EU in pravu drugih držav članic;

3.

na ravni EU organizira redna srečanja z deležniki, vključenimi v izobraževanje delavcev v pravni stroki in se tako seznani z napredkom ter po potrebi pomaga pripraviti nadaljnje izboljšave evropskega izobraževanja v pravosodju;

4.

organizira posebno srečanje z deležniki na ravni EU, na katerem bi pripravili pregled obstoječih izobraževalnih dejavnosti, opredelili morebitne vrzeli in predlagali izboljšave, pri čemer bi se osredotočili zlasti na izobraževanje delavcev v pravni stroki in javnih uradnikov, ki uporabljajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

5.

spodbuja ponudnike izobraževanja – iz javnega ali, če je ustrezno, zasebnega sektorja –, naj za pravne poklice organizirajo več izobraževanja o pravu EU in glede jezikovnih spretnosti v tujem pravnem jeziku, pri čemer naj upoštevajo, da mora biti takšno izobraževanje kakovostno in stroškovno učinkovito;

6.

obravnava posebno vprašanje izobraževanja sodnega osebja, tudi tako, da sodnemu osebju, katerega naloge zajemajo elemente prava EU, omogoči boljše izobraževanje o pravu EU, ponudnikom izobraževanja za sodno osebje pa lažje čezmejno sodelovanje, če je to ustrezno;

7.

postopoma in ob spoštovanju proračunskih zahtev in postopkov EU poveča finančno podporo Evropski mreži za usposabljanje na pravosodnem področju (EJTN), ki je ključno orodje za izboljšanje izobraževanja sodnikov in tožilcev v EU;

8.

poveča finančno podporo za čezmejne izobraževalne projekte, kot so predvideni v finančnem programu za pravosodje za obdobje 2014–2020 ter obenem zmanjša upravno breme za upravičence;

9.

še naprej razvija del evropskega portala e-pravosodje, namenjen izobraževanju – vključno z e-učenjem –, ki naj bo učinkovito orodje za nadaljnji razvoj evropskega izobraževanja v pravosodju.


(1)  Uredba (EU) št. 1382/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravosodje za obdobje 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 73).


Top