Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008H0506(01)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (Besedilo velja za EGP)

OJ C 111, 6.5.2008, p. 1–7 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

6.5.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 111/1


PRIPOROČILO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. aprila 2008

o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje

(Besedilo velja za EGP)

(2008/C 111/01)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Razvoj in priznavanje znanja, spretnosti in kompetenc državljanov sta bistvenega pomena za posameznikov razvoj, konkurenčnost, zaposlenost in socialno kohezijo v Skupnosti. Takšna razvoj in priznavanje bi morala olajšati transnacionalno mobilnost delavcev in udeležencev v procesu učenja ter prispevati k izpolnjevanju zahtev ponudbe in povpraševanja na evropskem trgu dela. Dostop do vseživljenjskega učenja in udeležbo v njem za vse, vključno s prikrajšanimi osebami, ter uporabo kvalifikacij bi bilo zato treba spodbujati in izboljšati na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti.

(2)

Evropski svet je v Lizboni leta 2000 sklenil, da bi morala biti povečana preglednost kvalifikacij eden ključnih elementov, potrebnih za prilagoditev sistemov izobraževanja in usposabljanja v Skupnosti potrebam družbe znanja. Poleg tega je Evropski svet v Barceloni leta 2002 pozval k tesnejšemu sodelovanju na univerzitetnem področju in k izboljšanju preglednosti in metod priznavanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(3)

Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (4) poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s Svetom in državami članicami razvije ogrodje za priznavanje kvalifikacij za izobraževanje in usposabljanje, in sicer na podlagi dosežkov bolonjskega procesa in s spodbujanjem podobnih ukrepov na področju poklicnega usposabljanja.

(4)

Skupni poročili Sveta in Komisije o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, sprejeti leta 2004 in 2006, sta poudarili potrebo po oblikovanju evropskega ogrodja kvalifikacij.

(5)

V okviru kopenhagenskega procesa so Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 15. novembra 2004 o prihodnjih prednostnih nalogah okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja dali prednost razvoju odprtega in prožnega evropskega ogrodja kvalifikacij, ki bi temeljilo na preglednosti in vzajemnem zaupanju, kar bi morala biti skupna referenčna točka, ki bi zajemala tako izobraževanje kot tudi usposabljanje.

(6)

Priznavanje učnih izidov neformalnega in priložnostnega učenja bi bilo treba spodbujati v skladu s Sklepi Sveta o skupnih evropskih načelih za identifikacijo in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja z dne 28. maja 2004.

(7)

Zasedanji Evropskega sveta v Bruslju marca 2005 in marca 2006 sta poudarili pomen sprejetja evropskega ogrodja kvalifikacij.

(8)

To priporočilo upošteva Odločbo št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (5) in Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (6).

(9)

To priporočilo je skladno z okvirom za evropski visokošolski prostor in z opisniki ciklov, za katere so se dogovorili ministri, pristojni za visoko šolstvo, 45 evropskih držav na srečanju v okviru bolonjskega procesa, ki je potekalo v Bergnu dne 19. in 20. maja 2005.

(10)

Sklepi Sveta o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju z dne 23. in 24. maja 2004, Priporočilo 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (7) ter standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, za katere so se dogovorili ministri, odgovorni za visoko šolstvo, na srečanju v Bergnu, vsebujejo skupna načela za zagotavljanje kakovosti, ki bi morala biti podlaga za izvajanje evropskega ogrodja kvalifikacij.

(11)

To priporočilo ne posega v Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (8), ki podeljuje pravice in obveznosti tako pristojnim nacionalnim organom kakor tudi migrantom. Sklicevanje na ravni evropskega ogrodja kvalifikacij ne bi smelo vplivati na dostop do trga dela, za katerega so poklicne kvalifikacije priznane v skladu z Direktivo 2005/36/ES.

(12)

Cilj tega priporočila je ustvariti skupni referenčni okvir, ki bi moral služiti kot sredstvo za pretvorbo med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi za splošno in visokošolsko izobraževanje ali za poklicno izobraževanje in usposabljanje. To bo izboljšalo preglednost, primerljivost in prenosljivost kvalifikacij državljanov, podeljenih v skladu s prakso v različnih državah članicah. Načeloma bi morala biti vsaka raven kvalifikacij dosegljiva po različnih izobraževalnih in poklicnih poteh. Evropsko ogrodje kvalifikacij bi moralo poleg tega mednarodnim področnim organizacijam omogočiti povezavo njihovih sistemov kvalifikacij s skupno evropsko referenčno točko in tako prikazati razmerje med mednarodnimi področnimi kvalifikacijami in nacionalnimi sistemi kvalifikacij. To priporočilo tako prispeva k doseganju širših ciljev spodbujanja vseživljenjskega učenja in povečanja zaposljivosti, mobilnosti in socialne vključenosti delavcev in udeležencev v procesu učenja. Pregledna načela zagotavljanja kakovosti in izmenjava informacij bodo z večanjem medsebojnega zaupanja podprli njegovo izvajanje.

(13)

To priporočilo bi moralo prispevati k modernizaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja, k medsebojni povezavi med izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem ter k izgradnji mostov med formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem in privesti tudi do priznavanja učnih izidov, pridobljenih z izkušnjami.

(14)

To priporočilo ne nadomešča ali opredeljuje nacionalnih sistemov kvalifikacij in/ali samih kvalifikacij. Evropsko ogrodje kvalifikacij ne opisuje posameznih kvalifikacij ali posameznikove usposobljenosti, tako da bi bilo treba posamezne kvalifikacije umestiti v evropsko ogrodje kvalifikacij s pomočjo ustreznih nacionalnih sistemov kvalifikacij.

(15)

To priporočilo je zaradi svoje neobvezujoče narave v skladu z načelom subsidiarnosti, saj podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic s tem, da olajšuje nadaljnje sodelovanje med njimi s ciljem povečanja preglednosti in promoviranja mobilnosti in vseživljenjskega učenja. Izvajati bi ga bilo treba v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

(16)

Ker cilja tega priporočila, in sicer ustvariti skupno ogrodje kvalifikacij, ki naj služi kot orodje za pretvorbo med različnimi sistemi kvalifikacij in njihovimi ravnmi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena to priporočilo ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

PRIPOROČATA DRŽAVAM ČLANICAM, DA:

1.

uporabljajo evropsko ogrodje kvalifikacij kot orodje za primerjanje ravni kvalifikacij različnih sistemov kvalifikacij in za spodbujanje tako vseživljenjskega učenja in enakih možnosti v družbi, ki temelji na znanju, kakor tudi nadaljnjega povezovanja evropskega trga dela, ob upoštevanju bogate raznolikosti nacionalnih izobraževalnih sistemov;

2.

do leta 2010 povežejo nacionalne sisteme kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij, zlasti s preglednim umeščanjem svojih ravni kvalifikacij na ravni iz Priloge II in, kjer je to primerno, z razvijanjem nacionalnih ogrodij kvalifikacij v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso;

3.

po potrebi sprejmejo ukrepe, tako da bo do leta 2012 v vseh novih spričevalih o pridobljenih kvalifikacijah, diplomah in dokumentih „Europass“, ki jih izdajo pristojni organi, jasno navedena – s pomočjo nacionalnih sistemov kvalifikacij – ustrezna raven evropskega ogrodja kvalifikacij;

4.

uporabijo pristop, ki se pri opredeljevanju in opisovanju kvalifikacij opira na učne izide, ter spodbujajo priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja v skladu s skupnimi evropskimi načeli, dogovorjenimi v okviru Sklepov Sveta z dne 28. maja 2004, in pri tem posebno pozornost namenjajo državljanom, ki se bodo najverjetneje srečali z brezposelnostjo ali negotovo zaposlitvijo in ki bi jim takšen pristop lahko omogočil večjo udeležbo v vseživljenjskem učenju in večji dostop na trg dela;

5.

pri umeščanju kvalifikacij s področja visokega šolstva ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz nacionalnih sistemov kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij spodbujajo in uporabljajo načela zagotavljanja kakovosti izobraževanja in usposabljanja, navedena v Prilogi III;

6.

imenujejo nacionalne točke za usklajevanje, povezane s posebnimi strukturami in zahtevami držav članic za vsak posamezen primer, ki naj podpirajo in – v povezavi z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi – usmerjajo razmerje med nacionalnim sistemom kvalifikacij in evropskim ogrodjem kvalifikacij, da bi se povečala kakovost in preglednost navedenega razmerja.

Naloge teh nacionalnih točk za usklajevanje bi morale vsebovati:

(a)

primerjavo ravni kvalifikacij v okviru nacionalnih sistemov kvalifikacij z ravnmi evropskega ogrodja kvalifikacij iz Priloge II;

(b)

zagotavljanje, da se za umeščanje nacionalnih ravni kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij uporablja pregledna metodologija, da se na eni strani omogoči lažje primerjave med njimi, ter na drugi strani zagotovi, da se sprejete odločitve tudi objavijo;

(c)

zagotavljanje dostopa do informacij in zagotavljanje usmerjanja zainteresiranih strani glede tega, kako se nacionalne kvalifikacije umeščajo v evropsko ogrodje kvalifikacij prek nacionalnih sistemov kvalifikacij;

(d)

spodbujanje sodelovanja vseh zadevnih zainteresiranih strani, vključno z – v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso – visokošolskimi zavodi ter zavodi za poklicno izobraževanje in usposabljanje, socialnimi partnerji, področji dejavnosti ter strokovnjaki s področja primerjave in uporabe kvalifikacij na evropski ravni.

PODPIRATA NAMEN KOMISIJE, DA:

1.

podpre države članice pri izvajanju zgoraj navedenih nalog in mednarodne področne organizacije pri uporabi referenčnih ravni in načel evropskega ogrodja kvalifikacij, kakor so določene v tem priporočilu, zlasti z lajšanjem sodelovanja, izmenjavo dobrih praks in preskušanja, med drugim s pomočjo prostovoljnega medsebojnega pregleda in pilotnih projektov v okviru programov Skupnosti, izvajanjem informacijskih in posvetovalnih kampanj z odbori za socialni dialog in s pripravo gradiva za podporo in usmerjanje;

2.

do 23. aprila 2009 ustanovi svetovalno skupino evropskega ogrodja kvalifikacij (sestavljeno iz predstavnikov držav članic in vključujočo evropske socialne partnerje in po potrebi druge zainteresirane strani), odgovorno za zagotavljanje splošne usklajenosti in spodbujanje preglednosti procesa primerjave sistemov kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij;

3.

v sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi oceni in ovrednoti ukrepe, sprejete na podlagi tega priporočila, vključno z nalogami in mandatom svetovalne skupine, in do. 23. aprila 2013 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost, po potrebi pa tudi o morebitnem pregledu in reviziji tega priporočila;

4.

spodbuja tesne vezi med evropskim ogrodjem kvalifikacij in obstoječimi ali bodočimi evropskimi sistemi prenašanja in zbiranja kreditnih točk na področju visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se izboljša mobilnost državljanov in poenostavi priznavanje učnih izidov.

V Strasbourgu, 23. aprila 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LANARČIČ


(1)  UL C 175, 27.7.2007, str. 74.

(2)  UL C 146, 30.6.2007, str. 77.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 14. februarja 2008.

(4)  UL C 163, 9.7.2002, str. 1.

(5)  UL L 390, 31.12.2004, str. 6.

(6)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(7)  UL L 64, 4.3.2006, str. 60.

(8)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/100/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 141).


PRILOGA I

Opredelitve pojmov

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„kvalifikacija“ pomeni uradni rezultat procesa ocenjevanja in priznanja, ki se pridobi, kadar pristojni organ odloči, da je posameznik dosegel učne izide, ki ustrezajo opredeljenim standardom;

(b)

„nacionalni sistem kvalifikacij“ pomeni vse vidike delovanja države članice, povezane s priznavanjem učenja, in druge mehanizme, ki povezujejo izobraževanje in usposabljanje s trgom dela in civilno družbo. To zajema vzpostavljanje in razvoj institucionalnih ureditev in procesov, povezanih z zagotavljanjem kakovosti, vrednotenjem in podeljevanjem kvalifikacij. Nacionalni sistem kvalifikacij je lahko sestavljen iz več podsistemov in lahko vključuje nacionalno ogrodje kvalifikacij;

(c)

„nacionalno ogrodje kvalifikacij“ pomeni orodje za razvrstitev kvalifikacij glede na niz meril za dosežene posamezne ravni učenja, katerega cilj je povezati in uskladiti nacionalne podsisteme kvalifikacij in izboljšati preglednost, dostopnost, napredek in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo;

(d)

„področje dejavnosti“ pomeni sestav poklicnih dejavnosti na podlagi njihove glavne gospodarske funkcije, izdelkov, storitev ali tehnologije;

(e)

„mednarodna področna organizacija“ pomeni združenje nacionalnih organizacij, vključno z na primer združenji delodajalcev in strokovnimi združenji, ki zastopajo interese nacionalnih področij dejavnosti;

(f)

„učni izidi“ pomenijo ugotovitve o tem, kaj udeleženec ob zaključku učnega procesa zna, razume in je sposoben opraviti. Opredeljeni so v smislu znanja, spretnosti in kompetenc;

(g)

„znanje“ pomeni rezultat osvajanja informacij preko učenja. Znanje je skupek dejstev, načel, teorij in praks, ki so povezane s področjem dela ali študija. V okviru evropskega ogrodja kvalifikacij je znanje opisano kot teoretično in/ali podatkovno;

(h)

„spretnosti“ pomenijo sposobnost uporabe znanja in strokovnega znanja za izvedbo nalog in reševanje problemov. V okviru evropskega ogrodja kvalifikacij so spretnosti opisane kot kognitivne (vključujejo uporabo logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) ali praktične (vključujejo ročne spretnosti in uporabo metod, materialov, orodij in instrumentov);

(i)

„kompetenca“ pomeni dokazano zmožnost uporabljati znanja, spretnosti in osebne, socialne in/ali metodološke zmožnosti v delovnem ali študijskem okolju ter v strokovnem in osebnem razvoju. V okviru evropskega ogrodja kvalifikacij je kompetenca opredeljena glede na odgovornost in samostojnost.


PRILOGA II

Opisniki, ki opredeljujejo ravni evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK)

Vsaka od teh 8 ravni je opredeljena z nizom opisnikov, ki navajajo učne izide glede na kvalifikacije na navedeni ravni v katerem koli sistemu kvalifikacij.

 

Znanje

Spretnosti

Kompetenca

 

V okviru EOK je znanje opisano kot teoretično in/ali podatkovno.

V okviru EOK so spretnosti opisane kot spoznavne (uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in praktične (ki zajemajo ročne spretnosti in uporabo metod, gradiv, orodij in instrumentov).

V okviru EOK je „kompetenca“ opredeljena glede na odgovornost in samostojnost.

Raven 1

Učni izidi na ravni 1 so

osnovno splošno znanje

osnovne spretnosti, potrebne za izvedbo preprostih nalog

delo ali študij pod neposrednim nadzorom v strukturiranem okviru

Raven 2

Učni izidi na ravni 2 so

osnovno podatkovno znanje s področja dela ali študija

osnovne spoznavne in praktične spretnosti, potrebne za uporabo ustreznih podatkov za izvedbo nalog in reševanje rutinskih problemov z uporabo preprostih pravil in orodij

delo ali študij pod nadzorom in delno samostojno

Raven 3

Učni izidi na ravni 3 so

poznavanje dejstev, načel, postopkov in splošnih pojmov s področja dela ali študija

vrsta spoznavnih in praktičnih spretnosti, potrebnih za dokončanje nalog in reševanje problemov z izbiro in uporabo osnovnih metod, orodij, gradiv in podatkov

prevzem odgovornosti za dokončanje nalog pri delu ali študiju

med reševanjem problemov prilagajanje lastnega vedenja okoliščinam

Raven 4

Učni izidi na ravni 4 so

podatkovno in teoretično znanje v širšem okviru na področju dela ali študija

vrsta spoznavnih in praktičnih spretnosti, potrebnih za pripravo rešitev specifičnega problema na področju dela ali študija

samostojno delovanje v okviru smernic na področjih dela ali študija, ki so navadno predvidljive, vendar se lahko spremenijo

nadzor rutinskega dela drugih, prevzem delne odgovornosti za vrednotenje in izboljšanje delovnih ali študijskih dejavnosti

Raven 5 (1)

Učni izidi na ravni 5 so

celostno, specializirano, podatkovno in teoretično znanje na področju dela ali študija in zavedanje o mejah tega znanja

celoten niz spoznavnih in praktičnih spretnosti, potrebnih za pripravo ustvarjalnih rešitev abstraktnih problemov

vodenje in nadzor v okviru delovnih in študijskih dejavnosti v primeru nepredvidljivih sprememb

pregled in razvijanje svojega delovanja in delovanja drugih

Raven 6 (2)

Učni izidi na ravni 6 so

poglobljeno znanje s področja dela ali študija, skupaj s kritičnim razumevanjem teorij in načel

zahtevnejše spretnosti, ki dokazujejo obvladanje in inovativnost, potrebne za reševanje kompleksnih in nepredvidljivih problemov na specializiranem področju dela ali študija

vodenje kompleksnih tehničnih ali strokovnih dejavnosti ali projektov, prevzem odgovornosti za sprejemanje odločitev v nepredvidljivem delovnem ali študijskem okviru

prevzem odgovornosti za vodenje strokovnega razvoja posameznikov ali skupin

Raven 7 (3)

Učni izidi na ravni 7 so

visoko specializirano znanje, ki delno vključuje najnovejša spoznanja s področja dela ali študija, kot podlaga za izvirna dognanja in/ali raziskave

kritično zavedanje o vprašanjih znanja s področja in na stičiščih med posameznimi področji

specializirane spretnosti za reševanje problemov, potrebne pri raziskavah in/ali inovacijah za razvoj novega znanja in postopkov ter za povezovanje znanja z različnih področij

vodenje in preoblikovanje okvirov dela ali študija, ki so kompleksni, nepredvidljivi in je do njih treba pristopati z novimi strategijami

prevzem odgovornosti za prispevanje k strokovnemu znanju in praksi in/ali za pregled strateškega delovanja delovnih skupin

Raven 8 (4)

Učni izidi na ravni 8 so

najbolj izpopolnjeno znanje na delovnem ali študijskem področju in na stičiščih med posameznimi področji

najbolj izpopolnjene in specializirane spretnosti in tehnike, vključno s sintezo in vrednotenjem, potrebne za reševanje kritičnih problemov v raziskavah in/ali inovacijah ter za razširitev in ponovno opredelitev obstoječega znanja ali strokovne prakse

izkazovanje znatne avtoritete, inovativnosti, samostojnosti, znanstvene in strokovne celovitosti in trajne zavezanosti razvijanju novih zamisli ali procesov v ospredju delovnega ali študijskega okvira, vključno z raziskovanjem

Ogrodje kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora zagotavlja opisnike ciklov.

Opisnik vsakega cikla ponuja splošno izjavo o tipičnih pričakovanjih glede dosežkov in zmožnosti, povezanih s kvalifikacijami, ki predstavljajo konec posameznega cikla.


(1)  Opisnik kratkega cikla visokošolskega izobraževanja (v okviru prvega cikla ali povezan s prvim ciklom), ki ga je oblikovala skupna pobuda za kakovost kot del bolonjskega procesa, ustreza učnim izidom ravni 5 EOK.

(2)  Opisnik prvega cikla v ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, o katerem so se dogovorili ministri, odgovorni za visoko šolstvo, na srečanju v okviru bolonjskega procesa, ki je potekalo v Bergnu maja 2005, ustreza učnim izidom ravni 6 EOK.

(3)  Opisnik drugega cikla v ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, o katerem so se dogovorili ministri, odgovorni za visoko šolstvo, na srečanju v okviru bolonjskega procesa, ki je potekalo v Bergnu maja 2005, ustreza učnim izidom ravni 7 EOK.

(4)  Opisnik tretjega cikla v ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, o katerem so se dogovorili ministri, odgovorni za visoko šolstvo, na srečanju v okviru bolonjskega procesa, ki je potekalo v Bergnu maja 2005, ustreza učnim izidom ravni 8 EOK.


PRILOGA III

Skupna načela za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja v okviru evropskega ogrodja kvalifikacij

Pri izvajanju evropskega ogrodja kvalifikacij bi bilo treba zagotavljanje kakovosti, ki je potrebno za zagotovitev odgovornosti in izboljšanja visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, izvajati v skladu z naslednjimi načeli:

Politike in postopki zagotavljanja kakovosti bi morali biti podlaga vsem ravnem evropskega ogrodja kvalifikacij.

Zagotavljanje kakovosti bi moralo biti sestavni del notranjega upravljanja zavodov za izobraževanje in usposabljanje.

Zagotavljanje kakovosti bi moralo zajemati redno vrednotenje zavodov, njihovih programov ali njihovih sistemov za zagotavljanje kakovosti, ki bi ga izvajali zunanji nadzorni organi ali agencije.

Zunanji nadzorni organi ali agencije, ki izvajajo zagotavljanje kakovosti, bi morali biti redno pregledovani.

Zagotavljanje kakovosti bi moralo zajemati podatke o okviru, vložku, procesu in rezultatih, pri čemer bi moral biti poudarek na rezultatih in učnih izidih.

Sistemi zagotavljanja kakovosti bi morali vključevati naslednje elemente:

jasne in merljive cilje in standarde,

smernice za izvajanje, vključno s sodelovanjem zainteresiranih strani,

ustrezne vire,

enotne metode vrednotenja, ki povezujejo samoocenjevanje in zunanji pregled,

mehanizme povratnih informacij in postopke za izboljšanje,

široko dostopne rezultate vrednotenja.

Pobude za zagotavljanje kakovosti na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni bi se morale usklajevati, da se zagotovijo pregled, skladnost, sinergija in analiza celotnega sistema.

Zagotavljanje kakovosti bi moralo biti proces sodelovanja prek ravni in sistemov izobraževanja in usposabljanja ter vključevati zainteresirane strani tako v državah članicah kot v Skupnosti.

Usmeritve za zagotavljanje kakovosti na ravni Skupnosti lahko predstavljajo referenčne točke za vrednotenja in vzajemno učenje.


Top