EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31997L0078

Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav

OJ L 24, 30.1.1998, p. 9–30 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Estonian: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Latvian: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Lithuanian: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Hungarian Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Maltese: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Polish: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Slovak: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Slovene: Chapter 03 Volume 022 P. 247 - 268
Special edition in Bulgarian: Chapter 03 Volume 023 P. 156 - 177
Special edition in Romanian: Chapter 03 Volume 023 P. 156 - 177
Special edition in Croatian: Chapter 03 Volume 014 P. 3 - 24

No longer in force, Date of end of validity: 13/12/2019; se razveljavijo in nadomestijo z 32017R0625 : This act has been changed. Current consolidated version: 14/12/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1997/78/oj

31997L0078



Uradni list L 024 , 30/01/1998 str. 0009 - 0030


Direktiva Sveta 97/78/ES

z dne 18. decembra 1997

o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav

SVET EVROPSKE UNIJE JE,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko–socialnega odbora [3],

(1) ker so živalski proizvodi ali proizvodi živalskega izvora in rastlinski proizvodi, ki se pregledujejo zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih ali kužnih bolezni, navedeni v Prilogi II k Pogodbi;

(2) ker določanje načel na ravni Skupnosti o organiziranju veterinarskih pregledov proizvodov, ki prihajajo iz tretjih držav, pomaga varovati zaloge in zagotavljati tržno stabilnost ter hkrati usklajuje ukrepe, potrebne za zagotavljanje varovanja zdravja ljudi in živali;

(3) ker je ustanovitev notranjega trga poudarila potrebo po določitvi skupnih načel za veterinarske preglede, glede na to, da so bili notranji mejni pregledi ukinjeni;

(4) ker je, od sprejetja Direktive Sveta 90/675/EGS z dne 10. decembra 1990 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav [4], prišlo do razvoja pri izvajanju Direktive in pridobitve novih izkušenj; ker je treba Direktivo zaradi preglednosti spremeniti;

(5) ker je treba uvesti usklajene pogoje za vse proizvode živalskega izvora, uvožene v Skupnost iz tretjih držav; ker je treba zato za te proizvode uporabljati enotno ureditev pregledov in sprejeti potrebne prilagoditve;

(6) ker je treba določiti predpise, ki določajo, da morajo pošiljke, vnesene v Skupnost, ki niso bile predložene na mejni kontrolni točki, opraviti veterinarski pregled taki točki;

(7) ker lahko države članice v nekaterih primerih postavijo dodatne zahteve za uvožene proizvode; ker mora za preglede pristojna država članica pri svojih pregledih upoštevati te dodatne nacionalne zahteve;

(8) ker je treba pri pretovarjanju proizvodov, katerih končni namembni kraj je v Skupnosti, po morju ali zraku, določiti jasna pravila o krajih izvajanja pregledov;

(9) ker zakonodaja Skupnosti zahteva nadzorovanje nekaterih proizvodov od kraja prihoda v Skupnost do namembnega kraja, da se zavaruje zdravje ljudi in živali; ker je treba v ta namen določiti stroga pravila;

(10) ker je treba uvesti stroga pravila za zagotovitev, da proizvodi s končnim namembnim krajem zunaj Skupnosti, ki prispejo na mejo Skupnosti, Skupnost tudi zapustijo;

(11) ker je treba proizvode, ki so v skladu z zahtevami Skupnosti za uvoz, razlikovati od tistih, ki jih niso; ker je treba za upoštevanje teh razlik določiti ločeni ureditvi pregledov;

(12) ker ima oskrba s proizvodi živalskega izvora posadke in potnikov v pomorskem ali zračnem prometu velik gospodarski pomen v Skupnosti; ker navedeni proizvodi pogosto niso v skladu z zahtevami Skupnosti; ker je treba zaradi tega določiti stroga pravila, da se zavaruje zdravje ljudi in živali;

(13) ker je treba proizvod, ki ga tretja država zavrne in je vrnjen v Skupnost, obravnavati kot proizvod, ki ne izpolnjuje več zahtev Skupnosti; ker je treba zaradi tega določiti stroga pravila, da se zavaruje zdravje ljudi in živali;

(14) ker je treba določiti dodatno zaščito za preprečevanje goljufij in predvideti usklajene ukrepe za odkrivanje goljufivih poslovanj in nepravilnosti;

(15) ker je bila Direktiva 90/675/EGS večkrat bistveno spremenjena; ker jo je treba zdaj, ko so potrebne dodatne spremembe, zaradi jasnosti in racionalnosti razveljaviti in nadomestiti,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Veterinarske preglede proizvodov iz tretjih držav, vnesenih na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, opravljajo države članice v skladu s to direktivo.

Člen 2

1. V tej direktivi se uporabljajo po potrebi opredelitve iz člena 2 Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga [5] in iz člena 2 Direktive Sveta 90/425/EGS o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi [6].

2. Poleg tega:

(a) "proizvodi" pomenijo proizvode živalskega izvora iz direktiv 89/662/EGS in 90/425/EGS, vključno s stranskimi proizvodi živalskega izvora, ki niso zajeti s Prilogo II k Pogodbi, in z rastlinskimi proizvodi iz člena 19;

(b) "pregled dokumentov" pomeni pregled veterinarskih spričeval ali veterinarskih dokumentov ali drugih dokumentov, ki spremljajo pošiljko;

(c) "preverjanje identitete" pomeni vizualni pregled za zagotovitev, da se veterinarska spričevala ali veterinarski dokumenti ali drugi dokumenti, predvideni v veterinarski zakonodaji, ujemajo s proizvodom;

(d) "fizični pregled" pomeni pregled proizvoda, ki lahko vključuje preverjanje embalaže in temperature ter tudi jemanje vzorcev in laboratorijsko testiranje;

(e) "oseba, odgovorna za tovor" pomeni katero koli pravno ali fizično osebo, ki je v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti [7] odgovorna za razvoj različnih situacij, ki jih zajema navedena uredba, v katerih se lahko znajde pošiljka, kakor tudi zastopnika iz člena 5 navedene uredbe, ki prevzame takšno odgovornost za nadaljevanje pregledov, določenih s to direktivo;

(f) "pošiljka" pomeni količino proizvodov iste vrste, zajetih v istem veterinarskem spričevalu ali veterinarskem dokumentu ali drugem dokumentu, predvidenem v veterinarski zakonodaji, ki so z istim prevoznim sredstvom prepeljani iz iste tretje države ali istega dela takšne države;

(g) "mejna kontrolna točka" pomeni katero koli kontrolno točko, določeno in odobreno v skladu s členom 6 za izvajanje veterinarskih pregledov proizvodov, ki prihajajo iz tretjih držav, na meji enega od ozemelj, navedenih v Prilogi I;

(h) "uvoz" pomeni prost promet proizvodov in namen sprostitve proizvodov za prost promet v smislu člena 79 Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(i) "carinsko dovoljena raba ali uporaba" pomeni carinsko dovoljeno rabo ali uporabo iz točke 15 člena 4 Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(j) "uvozni pogoji" pomenijo veterinarske zahteve za proizvode, ki bodo uvoženi, kakor so določeni v zakonodaji Skupnosti;

(k) "pristojni organ" pomeni osrednji organ države članice, ki je pristojen za opravljanje veterinarskih pregledov, ali vsak drug organ, na katerega je bila prenesena takšna pristojnost.

POGLAVJE I ORGANIZACIJA IN UČINKI PREGLEDOV

Člen 3

1. Država članica mora zagotoviti, da nobena pošiljka iz tretje države ni vnesena na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, brez predhodno opravljenih veterinarskih pregledov, ki jih zahteva ta direktiva.

2. Države članice morajo zagotoviti, da so pošiljke vnesene na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, preko mejne kontrolne točke.

3. Države članice morajo zagotoviti, da so osebe, odgovorne za tovor, obvezane vnaprej posredovati podatke veterinarskemu osebju mejne kontrolne točke, kateri bodo predloženi proizvodi tako, da ustrezno izpolnijo, kjer je primerno, spričevalo iz člena 5(1) ali v pisni ali elektronski obliki zagotovijo natančen opis pošiljke iz odstavka 1, vključno s proizvodi iz člena 9 in člena 19(1).

Države članice lahko pregledajo tovorne liste ladij in letal ter se prepričajo, da se ujemajo z zgoraj navedenimi izjavami in dokumenti.

4. Carinski organi, od katerih je mejna kontrolna točka geografsko odvisna, dovolijo nameravano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo samo v skladu s pogoji, določenimi v spričevalu iz člena 5(1).

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti seznam proizvodov, zavezanih veterinarskim pregledom, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 4

1. Vsako pošiljko mora pristojni organ pod odgovornostjo uradnega veterinarja v skladu s členom 6(1)(b) veterinarsko pregledati na mejni kontrolni točki iz člena 3(2).

2. Uradni veterinar mora vsako pošiljko na podlagi podatkov iz člena 3(3) preveriti v podatkovni bazi iz Priloge I k Odločbi Sveta 92/438/EGS z dne 13. julija 1993 o uvajanju računalniške tehnologije v veterinarske uvozne postopke (projekt Shift) [8]. Poleg tega bo vsako pošiljko, namenjeno uvozu na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, po potrebi preveril v podatkovni bazi iz Priloge II k Odločbi 92/438/EGS.

Uradni veterinar mora zagotoviti, da so izvedeni vsi ukrepi, zahtevani za vzdrževanje podatkovne baze, predvidene v Odločbi 92/438/EGS.

3. Ne glede na carinsko dovoljeno rabo ali uporabo mora biti pri vsaki pošiljki opravljen pregled dokumentov, da se ugotovi:

(a) da se podatki v spričevalih ali dokumentih iz člena 7(1) ujemajo s podatki, ki so bili posredovani vnaprej v skladu s členom 3(3);

(b) v primeru uvoza, da podrobnosti iz spričeval ali dokumentov iz člena 1 ali drugih dokumentov dajejo zahtevana zagotovila.

4. Razen v posebnih primerih, določenih v členih od 9 do 15, mora uradni veterinar opraviti naslednje preglede:

(a) preverjanje identitete vsake pošiljke da se prepriča, da se proizvodi ujemajo z danimi podatki v spremljajočih spričevalih ali dokumentih. Razen za razsuti tovor, kakor je predviden v Direktivi Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javno zdravstvenega varstva za trgovino in uvoz v Skupnost proizvodov, za katere ne veljajo omenjene zahteve, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 89/662/EGS in, glede patogenov, k Direktivi 90/425/EGS [9], ta postopek obsega:

(i) kadar proizvodi živalskega izvora prispejo v zabojnikih, preverjanje, da so zaščitne oznake, ki jih je pritrdil uradni veterinar (ali pristojni organ), kadar to zahteva zakonodaja Skupnosti, nedotaknjene in da se podatki na njih ujemajo s podatki, navedenimi v spremljajočem dokumentu ali spričevalu;

(ii) v preostalih primerih

- za vse vrste proizvodov preverjanje, da so prisotni pečati, uradne oznake ali oznake zdravstvene ustreznosti, iz katerih je razvidna država in obrat izvora, v skladu s pečati ali drugimi oznakami na spričevalu ali dokumentu,

- poleg tega, za zavite ali pakirane proizvode, preverjanje posebnega označevanja, predvidenega v veterinarski zakonodaji;

(b) fizični pregled vsake pošiljke:

(i) da se prepriča, da proizvodi izpolnjujejo zahteve zakonodaje Skupnosti in so v primernem stanju za uporabo, določeno na spremljajočem spričevalu ali dokumentu.

Ti pregledi morajo biti izvedeni v skladu z merili, določenimi v Prilogi III;

(ii) pred izvedbo, v skladu s pogostostjo, se uvede do 1. julija 1999, z uporabo postopka, določenega v členu 29:

- katero koli laboratorijsko testiranje na kraju samem,

- katero koli uradno jemanje vzorcev, zahtevano za najhitrejšo možno analizo.

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 5

1. Po opravljenih zahtevanih veterinarskih pregledih mora uradni veterinar izdati spričevalo za pošiljko zadevnih proizvodov, ki potrjuje rezultate pregledov, v skladu z vzorcem, predpisanim v Prilogi B k Odločbi Komisije 93/13/EGS o postopkih za veterinarske preglede proizvodov iz tretjih držav na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti [10], ki so prilagojeni, kjer je ustrezno, v skladu z odstavkom 4.

2. Spričevalo iz prvega odstavka mora spremljati pošiljko:

- dokler je pošiljka pod carinskim nadzorom, v takem primeru se navedeni dokument sklicuje na carinski dokument,

- v primeru uvoza, do prvega obrata, kakor je navedeno v Direktivi 89/662/EGS, ali do prvega namembnega centra ali organizacije, kakor je navedeno v Direktivi 90/425/EGS.

3. Če se pošiljka razdeli, se uporabljajo določbe odstavka 1 in 2 za vsak del.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena, vključno s prilagoditvami Priloge B k Odločbi 93/13/EGS, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 6

1. Mejne kontrolne točke morajo:

(a) biti v neposredni bližini točke vstopa na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, in na območju, ki ga določijo carinski organi v skladu s točkama (a) in (b) pododstavka 1 člena 38(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Vendar je, če to zahtevajo geografske omejitve (kakor je na primer zidana obala ali ozek prehod za razkladanje), sprejemljiva tudi mejna kontrolna točka, ki je nekoliko oddaljena od točke vstopa, v skladu s postopkom, določenim v odstavku 2, in pri železniškem prevozu najbližja železniška postaja, ki jo določi pristojni organ;

(b) biti pod pristojnostjo uradnega veterinarja, ki je neposredno odgovoren za preglede. Uradnemu veterinarju lahko pomaga posebej usposobljeno dodatno osebje.

Poskrbeti mora za sprotno dopolnjevanje podatkovne baze iz tretje alinee člena 1(1) Odločbe 92/438/EGS.

2. V skladu s postopkom, določenim v členu 29, se lahko seznam mejnih kontrolnih točk, veljavnih na dan objave te direktive, naknadno spremeni ali dopolni:

(a) tako, da se dodajo katere koli nove mejne kontrolne točke:

- ki jih predlaga država članica, potem ko je pristojni organ preveril, da so v skladu z zahtevami Priloge II k tej direktivi in Odločbe Komisije 92/525/EGS z dne 3. novembra 1992 o določitvi zahtev za odobritev mejnih kontrolnih točk v Skupnosti, pristojnih za veterinarske preglede proizvodov, vnesenih iz tretjih držav [11],

- ki jih pregleda Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi države članice;

(b) z ukinitvijo mejne kontrolne točke, če se ugotovi, da ni v skladu s pogoji, določenimi v Prilogi II, bodisi med pregledom, ki ga izvede pristojni organ, ali če po pregledu, predvidenem v členu 23, država članica ne upošteva sklepov takšnega pregleda v razumnem času, zlasti v primerih, ko so pregledi pokazali resno tveganje za zdravje ljudi in živali.

3. Država članica mora v resnih primerih, zlasti zaradi zdravja ljudi in živali, začasno odložiti odobritev mejne kontrolne točke, ki se nahaja na njenem ozemlju. O takšnem odlogu in vzrokih zanj mora obvestiti Komisijo in ostale države članice. Mejna kontrolna točka se lahko znova uvrsti na seznam le v skladu z odstavkom 2(a).

4. Komisija mora sestaviti in objaviti seznam odobrenih mejnih kontrolnih točk, vključno s primeri, kjer je bila odobritev začasno odložena.

5. Do sprejetja odločitev na podlagi odstavka 2(a) se še naprej uporablja seznam, sestavljen v skladu z Direktivo 90/675/EGS, brez poseganja v okoliščine, predvidene v odstavku 3.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 7

1. Vsako pošiljko, namenjeno uvozu na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, morajo spremljati originalna veterinarska spričevala ali originalni veterinarski dokumenti ali drugi originalni dokumenti, kakor to zahteva veterinarska zakonodaja. Originalna spričevala ali dokumenti ostanejo na mejni kontrolni točki.

2. Brez poseganja v člen 10 mora vsaka pošiljka proizvodov iz tretje države, namenjena uvozu na eno od ozemelj iz Priloge I, opraviti preverjanje identitete in fizični pregled, kakor je predvideno v členu 4(4).

3. Carinski organi ne smejo dovoliti uvoza pošiljke proizvodov, razen če je bil brez poseganja v carinske določbe in posebne določbe, sprejete v skladu s členom 10(2) in (3) ter členom 18, predložen dokaz, da so bili ustrezni veterinarski pregledi opravljeni z zadovoljivimi rezultati, da je bilo ustrezno spričevalo izdano v skladu s členom 5(1) in da ima pristojni organ zagotovilo, da je inšpekcijska pristojbina iz Direktive Sveta 85/73/EGS z dne 29. januarja 1985 o financiranju zdravstvenih inšpekcij in nadzora, zajetih v Direktivah 89/662/EGS, 90/425/EGS in 91/496/EGS (spremenjene in prečiščene) [12], plačana ali bo plačana v skladu z določbami navedene direktive.

4. Če je pošiljka v skladu z uvoznimi pogoji, mora uradni veterinar zadevni osebi predložiti potrjeno kopijo originalnih spričeval ali dokumentov in v skladu s členom 5(1) izdati spričevalo, iz katerega je razvidno, da je pošiljka v skladu z navedenimi pogoji na podlagi veterinarskih pregledov, opravljenih na mejni kontrolni točki.

5. Trgovanje s proizvodi iz direktiv 89/662/EGS in 90/425/EGS, ki so dovoljeni na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I k tej direktivi, na podlagi odstavka 3 tega člena, se izvaja v skladu s predpisi, določenimi v navedenih direktivah, zlasti v poglavju II direktiv.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 8

1. Če:

- so proizvode namenjeni v državo članico ali na območje, ki lahko postavlja posebne zahteve v okviru zakonodaje Skupnosti,

- so bili vzeti vzorci, vendar rezultati pred odhodom prevoznega sredstva z mejne kontrolne točke niso znani,

- gre za uvoz, dovoljen za posebne namene, v primerih, predvidenih z zakonodajo Skupnosti,

morajo biti pristojnemu organu v namembnem kraju predloženi dodatni podatki s pomočjo mreže Animo iz Direktive 90/425/EGS.

2. Vsaka pošiljka proizvodov iz prve in tretje alinee odstavka 1, ki je namenjena v drugo državo članico, mora opraviti pregled dokumentov, preverjanje identitete in fizični pregled, določen v členu 4(3) in (4), na mejni kontrolni točki, ki je na ozemlju države članice, kjer so proizvodi vneseni, da se še zlasti preveri, če so zadevni proizvodi v skladu s predpisi Skupnosti, ki se uporabljajo za namembno državo članico ali območje. Vendar pa bo prosto živeča divjad z dlako, ki pred uvozom ni bila odrta, opravila preverjanje identitete ali fizični pregled, poleg zdravstvenega pregleda in pregleda v zvezi z ostanki, predvidenega v Direktivi Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje določenih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih [13], ki ga je treba izvajati v skladu z Direktivo Sveta 92/45/EGS z dne 16. junija 1992 o javno zdravstvenih problemih in problemih zdravstvenega varstva živali v zvezi z uplenitvijo divjadi in dajanjem na trg mesa divjadi [14] v obratu namembnega kraja, kamor mora biti pod carinskim nadzorom dostavljeno meso v skladu s prvo alineo odstavka 4 tega člena in skupaj s spričevalom iz člena 5(1).

Rezultate pregledov je treba posredovati veterinarskemu organu, pristojnemu za mejno kontrolno točko, prek katere so proizvodi vstopili. Glede na izid se po potrebi izvajajo ukrepi, določeni v členu 24.

3. Države članice morajo zagotoviti, da se pri proizvodih iz prve in tretje alinee odstavka 1, vnesenih v državo članico, ki ni namembna država članica, izvedejo vsi ukrepi, da se zagotovi, da bo zadevna pošiljka prispela v namembno državo članico.

4. Proizvodi, ki se nadzorujejo v skladu z zakonodajo Skupnosti od mejne kontrolne točke prihoda do obrata v namembnem kraju, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

- zadevne pošiljke se od mejne kontrolne točke prihoda do obrata v namembnem kraju pošiljajo pod nadzorom pristojnega organa v neprepustnih vozilih ali zabojnikih, ki so jih zapečatili pristojni organi. Proizvodi iz tretje alinee odstavka 1 ostanejo pod carinskim nadzorom do prihoda v namembni kraj v skladu s postopkom T5, kakor je določeno v Uredbi Komisije št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti [15], skupaj s spričevalom, predvidenim v členu 5(1), v katerem se navede odobren namembni kraj in, če je potrebno, predvidena vrsta predelave,

- uradni veterinar na zadevni mejni kontrolni točki obvesti veterinarski urad, odgovoren za obrat v namembnem kraju pošiljke, o kraju izvora in namembnem kraju proizvoda prek mreže Animo,

- proizvodi so v obratu v namembnem kraju obdelani, kakor je opredeljeno z ustrezno zakonodajo Skupnosti,

- uradnega veterinarja v namembnem kraju ali, v primerih, predvidenih v poglavju 10 Priloge I k Direktivi 92/118/EGS, uradnega veterinarja, odgovornega za vmesno skladišče, uprava obrata v namembnem kraju ali uprava vmesnega skladišča obvesti o prihodu proizvoda v namembni kraj, uradni veterinar pa v 15-ih dneh obvesti uradnega veterinarja na mejni kontrolni točki, ki ga je obvestil o pošiljki. Opravi redno preverjanje, da zagotovi, da so proizvodi prispeli v obrat v namembnem kraju, zlasti s preverjanjem evidence vstopov.

5. Če je pristojnemu organu na mejni kontrolni točki vstopa predložen dokaz brez poseganja v člen 20 da proizvodi, za katere je bilo označeno, da so namenjeni v odobren obrat, nikoli niso prispeli v namembni kraj, mora pristojni organ sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi z osebo, odgovorno za tovor.

6. Države članice morajo za zadevne proizvode Komisiji predložiti seznam odobrenih obratov iz odstavka 4 v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

Če obrat ni v skladu z obveznostjo priglasitve, lahko država članica umakne svojo odobritev in izreče potrebno kazen v skladu z nastalim tveganjem.

Komisija mora objaviti seznam odobrenih obratov in poskrbeti za njegovo sprotno dopolnjevanje in pošiljanje državam članicam.

7. Podrobna pravila za uporabo tega člena, sestavljena po posvetovanju s carinskimi organi, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 9

1. Pošiljke, namenjene za uvoz na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, ki prispejo na eno od mejnih kontrolnih točk, vendar so namenjene za uvoz preko druge mejne kontrolne točke, ki je na istem ozemlju ali na ozemlju druge države članice, opravijo preverjanje identitete in fizični pregled na namembni mejni kontrolni točki, če prevoz poteka po morju ali po zraku. Na mejni kontrolni točki vstopa se opravijo naslednji postopki:

(a) če je pošiljka pretovorjena z enega letala na drugo ali z ene ladje na drugo znotraj carinskega območja istega pristanišča ali letališča bodisi neposredno ali po razkladanju na obali ali vzletni stezi za obdobje, krajše od najkrajšega obdobja iz točke (b), mora oseba, odgovorna za tovor, o tem obvestiti pristojni organ. Pristojni organ lahko izjemoma, če je ogroženo zdravje ljudi in živali, opravi pregled dokumentov proizvodov na podlagi spričevala ali veterinarskega dokumenta o poreklu ali katerega koli drugega dokumenta, ki spremlja zadevno pošiljko, ali njihovih potrjenih kopij;

(b) če je pošiljka raztovorjena drugače, mora:

(i) biti skladiščena za najkrajše in najdaljše obdobje in pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom, določenim v odstavku 2, pod nadzorom pristojnega organa v carinskem območju pristanišča ali letališča, dokler ne nadaljuje poti do druge mejne kontrolne točke po zraku ali morju;

(ii) opraviti pregled dokumentov proizvodov, glede na dokumente iz točke (a);

(iii) brez poseganja v člen 20 izjemoma opraviti preverjanje identitete in fizični pregled, če obstaja kakršna koli nevarnost za zdravje ljudi in živali.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

3. Svet s lahko kvalificirano večino na predlog Komisije razširi veljavnost določb tega člena na železniško pretovarjanje.

Člen 10

1. Na zahtevo države članice, ki jo spremljajo zahtevani dokazni podatki, ali na lastno pobudo lahko Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 29, presodi, da so fizični pregledi lahko manj pogosti za proizvode, za katere so pod nekaterimi pogoji in zlasti glede na rezultate prejšnjih pregledov uvozni pogoji usklajeni, tj. za proizvode, ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje:

(a) izvirajo iz tretjih držav ali regij tretjih držav, ki dajejo zadovoljiva zdravstvena zagotovila glede pregledov proizvodov v kraju izvora, namenjenih za uvoz na eno od ozemelj Skupnosti, navedenih v Prilogi I;

(b) v kolikor zahteva zakonodaja Skupnosti, prihajajo iz obratov s seznama, sestavljenega v skladu s predpisi Skupnosti, ali v primeru obratov, odobrenih v skladu z Odločbo Sveta 95/408/ES z dne 22. junija 1995 o pogojih za sestavljanje, za vmesno obdobje, začasnih seznamov obratov tretjih držav, za katere imajo države članice pooblastilo za uvoz določenih proizvodov živalskega izvora, ribjih proizvodov ali živih dvolupinskih mehkužcev [16], iz obrata, ki je opravil bodisi nacionalni pregled ali pregled Skupnosti;

(c) za zadevne proizvode so bila izdana uvozna potrdila.

2. Pred predložitvijo predloga za dodelitev takšnih odstopanj za proizvode iz dane tretje države mora Komisija predložiti poročilo Stalnemu veterinarskemu odboru za to tretjo državo, pri čemer upošteva:

(a) zagotovila, ki jih daje zadevna tretja država za celotno ali del svojega ozemlja glede skladnosti z zahtevami Skupnosti, vključno s preiskavami glede prisotnih ostankov;

(b) zdravstveni položaj živali v zadevni tretji državi;

(c) podatke o splošnem zdravstvenem stanju v tej državi;

(d) naravo ukrepov, ki jih tretja država uporablja za spremljanje in premagovanje bolezni;

(e) strukture, veščine, samostojnost in kvalifikacije veterinarske službe ali drugih pristojnih služb;

(f) upoštevanje minimalnih standardov, določenih z zakonodajo Skupnosti glede higiene pri proizvodnji;

(g) vrsto proizvoda ali proizvodov in njegovo/njihovo potencialno zdravstveno tveganje;

(h) pravila o dovoljenju za nekatere snovi in skladnost z zahtevami, določenimi v Direktivi Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996, o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, ter beta-agonistov [17], in v Direktivi 96/23/ES;

(i) rezultat obiskov inšpekcij Skupnosti ali nacionalnih inšpekcij;

(j) rezultat opravljenih uvoznih pregledov;

(k) analizo tveganja, prisotnega zaradi narave uvoženih proizvodov, njihove pojavnosti ali uporabljenega načina prevoza.

3. Brez poseganja v odstavek 1 se je možno pogajati o manjši pogostosti pregledov tudi v okviru veterinarskega sporazuma o izenačitvi, sklenjenega med Skupnostjo in tretjo državo na podlagi vzajemnosti.

Takšna manjša pogostost mora biti sprejeta v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 11

1. Država članica v imenu vseh držav članic, prek katerih naj bi potekal tranzit, dovoli tranzit pošiljk iz ene tretje države v drugo tretjo državo le, če:

(a) prihajajo takšne pošiljke iz tretje države, katere proizvodom ni prepovedan vstop na ozemlja, navedena v Prilogi I, in so namenjeni v drugo tretjo državo. Pristojni organ lahko odstopi od te zahteve za pretovarjanje, opravljene v skladu s členom 9(1)(a), pri pošiljkah z enega letala na drugo letalo ali z ene ladje na drugo ladjo znotraj carinskega območja istega pristanišča ali letališča za namene ponovnega odpošiljanja brez nadaljnjega ustavljanja na ozemljih, navedenih v Prilogi I, po splošnih merilih, ki se določijo v skladu z odstavkom 4;

(b) je tak tranzit predhodno dovolil uradni veterinar mejne kontrolne točke države članice, v katero je najprej prispela pošiljka na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I;

(c) se oseba, odgovorna za tovor, vnaprej obveže, da bo znova prevzela pošiljko, če bodo zadevni proizvodi zavrnjeni, in da bo z njo razpolagala v skladu s členom 17.

2. Za dovoljenje iz odstavka 1 so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) pošiljke, ki so na mejni kontrolni točki predložene kot tranzitne, morajo spremljati dokumenti iz člena 7(1), skupaj s potrjenimi prevodi takšnih dokumentov, če je to potrebno;

(b) pošiljka proizvodov mora priti na navedeno mejno kontrolno točko, da opravi pregled dokumentov in preverjanje identitete.

Odstopanje od pregleda dokumentov in preverjanja identitete lahko dovoli pristojna veterinarska služba za pomorski in zračni prevoz, če pošiljka:

- ni raztovorjena. V tem primeru in brez poseganja v člen 20 so pregledi dokumentov omejeni na pregled ladijskega tovornega lista na ladji,

- opravi pretovarjanje, kakor je navedeno v členu 9(1)(a), z enega letala na drugo ali z ene ladje na drugo znotraj carinskega območja istega pristanišča ali letališča.

V izjemnih primerih, ki lahko pomenijo tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali če se pojavi sum na nepravilnosti, je treba opraviti dodatne fizične preglede;

(c) v primeru prehoda po cesti, železnici ali plovni poti čez ozemlja, navedena v Prilogi I, mora takšna pošiljka:

- biti poslana pod carinskim nadzorom v skladu s postopkom T1, določenim v Uredbi (EGS) št. 2913/92, do izstopne točke iz Skupnosti, skupaj z dokumenti, zahtevanimi na podlagi 2(a), in spričevalom iz člena 5(1), v katerih je potrjena mejna kontrolna točka, prek katere bo pošiljka zapustila Skupnost,

- biti prepeljana, ne da bi proizvode raztovorili ali razdelili po odhodu iz mejne kontrolne točke prihoda, v vozilih ali zabojnikih, ki so jih zapečatili organi. Med prevozom ni dovoljeno kakršno koli pretovarjanje,

- zapustiti Skupnost prek mejne kontrolne točke najpozneje v 30-ih dneh po odhodu iz mejne kontrolne točke vstopa, razen če je odobrena splošna izjema v skladu s postopkom, določenim v odstavku 4, da se upoštevajo upravičeno utemeljeni primeri geografske oddaljenosti;

(d) uradni veterinar, ki dovoli prevoz, obvesti uradnega veterinarja na mejni kontrolni točki izstopa s pomočjo mreže Animo;

(e) uradni veterinar na mejni kontrolni točki izstopa navede v spričevalu iz člena 5(1), da so zadevne pošiljke zapustile Skupnost, in po faksu ali kako drugače pošlje kopijo dokumenta mejni kontrolni točke vstopa.

Če uradni veterinar mejne kontrolne točke vstopa ne bi bil obveščen o izstopu proizvodov iz Skupnosti v roku, določenem v tretji alinei točke 2(c), mora to sporočiti pristojnemu carinskemu organu, ki mora zadevo po potrebi raziskati, da se ugotovi dejanski namembni kraj proizvodov.

3. Vse stroške, ki nastanejo v skladu s tem členom, nosi oseba, odgovorna za tovor, ali njen zastopnik, v skladu z načeli, ki izhajajo iz člena 1 Direktive 85/73/EGS, brez povrnitve stroškov s strani države članice.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti glede izmenjave podatkov med mejno kontrolno točko vstopa in izstopa, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 12

1. Pošiljke, ki prihajajo iz tretje države in so namenjene v prosto cono, prosto skladišče ali carinsko skladišče, lahko v skladu z Uredbo (EGS) št. 2913/92 sprejme pristojni organ samo, če je oseba, odgovorna za tovor, vnaprej izjavila, da so zadevni proizvodi končno namenjeni za prost promet na enem od ozemelj, navedenih v Prilogi 1, ali če je določena kakšna druga končna uporaba, in ali proizvodi izpolnjujejo uvozne pogoje ali ne.

Če končna uporaba proizvodov ni jasno navedena, je treba proizvode upoštevati, kakor da so namenjeni za sprostitev v prost promet na enem od ozemelj, navedenih v Prilogi I.

2. Takšne pošiljke na mejni kontrolni točki vstopa opravijo pregled dokumentov, preverjanje identitete in fizični pregled, da se ugotovi, ali so v skladu z navedenimi uvoznimi pogoji ali ne.

Vendar pa se fizični pregled ne zahteva, razen če obstaja sum, da je ogroženo zdravje ljudi in živali, če se pri pregledu dokumentov izkaže, da proizvodi ne izpolnjujejo zahtev Skupnosti.

Takšne pošiljke morajo spremljati dokumenti iz člena 7(1). Če je to potrebno, morajo biti priloženi potrjeni prevodi takšnih dokumentov.

3. Če se po pregledih iz odstavka 2 ugotovi, da so zahteve Skupnosti izpolnjene, izda uradni veterinar na mejni kontrolni točki spričevalo iz člena 5(1), skupaj s carinskimi dokumenti. Pristojni veterinarski in carinski organi mejne kontrolne točke dovolijo vstop v skladišče v prosti coni, v prosto skladišče ali v carinsko skladišče. Z veterinarskega vidika se takšni proizvodi označijo kot ustrezni za naknadno sprostitev v prosti promet.

4. Če se po pregledih iz odstavka 2 ugotovi, da zadevni proizvodi ne izpolnjujejo zahtev Skupnosti, izda uradni veterinar na mejni kontrolni točki spričevalo iz člena 5(1), skupaj z uradnimi carinskimi dokumenti. Carinski in veterinarski organi na mejni kontrolni točki lahko v takem primeru dovolijo vstop v skladišče v prosti coni, v prosto skladišče ali v carinsko skladišče samo, če so brez poseganja v člen 16 izpolnjene naslednje zahteve:

(a) proizvodi ne smejo biti iz tretje države, za katero velja prepoved, določena v prvem stavku člena 11(1)(a);

(b) skladišča v prostih conah in prosta skladišča ali carinska skladišča morajo biti odobrena s strani pristojnega organa za skladiščenje proizvodov. Za pridobitev odobritve morajo izpolniti naslednje zahteve:

- zgrajena morajo biti kot zaprti prostori z vstopnimi in izstopnimi točkami, ki so pod stalnim nadzorom uprave skladišča. Če je skladišče v prosti coni, mora biti celotno območje zaprto in pod stalnim carinskim nadzorom,

- izpolnjevati morajo pogoje za odobritev, določene v zakonodaji Skupnosti, ali če ta ne obstaja, v nacionalni zakonodaji, določeni za skladišča, ki shranjujejo zadevne proizvode,

- imeti morajo postopke za dnevno knjiženje vseh pošiljk, ki vstopajo v skladišče ali ga zapuščajo, s podrobnostmi o vrsti in količini proizvodov za vsako pošiljko ter ime in naslov prejemnika. Te zapiske morajo hraniti najmanj tri leta,

- imeti morajo posebne skladiščne in/ali ohlajevalne prostore, ki omogočajo ločeno skladiščenje proizvodov, ki niso v skladu z veterinarsko zakonodajo,

Vendar lahko pristojni urad pri obstoječih skladiščih dovoli ločeno skladiščenje takšnih proizvodov na istem prostoru, če so proizvodi, ki niso v skladu s standardi Skupnosti, shranjeni v ograjenih prostorih, ki jih je možno zakleniti,

- na voljo morajo imeti prostore, rezervirane za osebje, ki opravlja veterinarske preglede.

Če se pri pregledih iz odstavka 2, izkaže, da je oseba, odgovorna za tovor, podala lažno izjavo na podlagi odstavka 1, mora ta oseba z blagom razpolagati v skladu s členom 17.

5. Pristojni organi sprejmejo vse potrebno, da:

- zagotovijo, da so izpolnjeni pogoji za odobritev skladišč,

- se prepreči skladiščenje proizvodov, ki niso v skladu z veterinarskimi zahtevami Skupnosti, v istih prostorih ali ograjenih prostorih s proizvodi, ki te zahteve izpolnjujejo,

- se zagotovi učinkovito preverjanje vseh vstopov v skladišče in izstopov iz njega, in v času, ko je dostopno, nadzor veterinarske službe. Zlasti morajo zagotoviti, da proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev Skupnosti, ne morejo zapustiti prostorov ali enot, v katerih so skladiščeni brez dovoljenja pristojnega organa,

- se opravijo vsi pregledi, potrebni zato, da ne pride do kakršnih koli sprememb, nadomestitev proizvodov, shranjenih v skladišču, ali kakršnih koli sprememb v embalaži, pripravi za trg ali predelavi.

6. Država članica lahko, zaradi zdravja ljudi in živali, proizvodom prepove vstop v carinsko skladišče, prosto skladišče ali prosto cono, če ne izpolnjujejo pogojev, določenih v zakonodaji Skupnosti.

7. Pošiljke ne smejo v prosto cono, v prosto skladišče ali v carinsko skladišče, če niso zaščitene s carinskimi oznakami.

8. Pošiljke iz odstavka 4 lahko zapustijo prosto cono, prosto skladišče ali carinsko skladišče, da se odpošljejo v tretjo državo ali v skladišče iz člena 13 ali da se uničijo, če:

- je odpošiljanje v tretjo državo v skladu z zahtevami členov 11(1)(c) in 11(2)(a), (c), (d) in (e),

- je prenos v skladišče iz člena 13 opravljen v okviru carinskega nadzornega obrazca T1, z imenom in krajem skladišča, navedenega v spremljajočem spričevalu, predvidenem v navedenem členu,

- se prevoz na mesto uničenja opravi potem, ko so bili zadevni proizvodi denaturirani.

Zadevna pošiljka se naknadno pošlje naprej pod pogoji, ki zagotavljajo, da bo prevoz opravljen brez razkladanja blaga in pod nadzorom pristojnih organov v neprepustnih vozilih ali v zabojnikih, ki jih je zapečatil pristojni organ.

Takšne pošiljke ne smejo potovati med skladišči iz tega člena.

9. Vse stroške, nastale na podlagi tega člena, vključno s stroški inšpekcij in pregledov, ki so v njem zahtevani, mora poravnati oseba, odgovorna za tovor, ali njen zastopnik, v skladu z načeli, ki izhajajo iz člena 1 Direktive 85/73/EGS, brez povrnitve stroškov s strani države članice.

10. Države članice morajo Komisiji oddati seznam:

(a) prostih con, prostih skladišč in carinskih skladišč iz odstavka 4;

(b) izvajalcev iz člena 13.

Komisija mora objaviti seznam iz točke (a) v Uradnem listu Evropskih Skupnosti in posredovati seznam izvajalcev iz točke (b) ostalim državam članicam.

11. V primeru neskladnosti s pogoji, določenimi v odstavkih 1 do 10, in v kolikor se ti pogoji nanašajo na skladišče, pristojni organ začasno umakne ali ukine svojo odobritev iz odstavka 4(b). O kakršnih koli takšnih umikih odobritve obvesti Komisijo in druge države članice.

Če se ugotovijo kršitve, do katerih je prišlo bodisi namerno ali zaradi hude malomarnosti, je oseba, odgovorna za prevoz pošiljke po odhodu iz skladišča, kaznovana, kakor določa nacionalna zakonodaja zadevne države članice.

12. Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti postopki preverjanja, ki se izvajajo ob prihodu pošiljk v takšne cone ali skladišča in izhodu iz njih, prevoz pošiljk med takšnimi conami ali skladišči, oblika skladiščenja proizvodov in dovoljeno trgovanje, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 13

1. Izvajalci, ki neposredno oskrbujejo pomorska prevozna sredstva, ki potujejo čez mejo, s proizvodi iz člena 12(4), morajo za oskrbovanje posadke in potnikov poleg izpolnjevanja zahtev iz člena 12(1), (2), (4)(a) in druge, tretje in četrte alinee 4(b), (5), (6), (7) in (9):

(a) biti vnaprej odobreni kot izvajalci s strani pristojnega organa;

(b) pridobiti zaloge proizvodov, ki jih ni mogoče predelovati, če surovina ni v skladu z zahtevami Skupnosti;

(c) biti lastniki zaprtih prostorov, katerih vstopne in izstopne točke stalno nadzira odgovorna oseba. Če je skladišče v prosti coni, se uporabljajo zahteve prve alinee odstavka 2 člena 12(4)(b);

(d) obvezati se, da proizvodov iz člena 12(4), ne bodo sprostili za potrošnjo na enem od ozemelj, navedenih v Prilogi 1;

(e) obvestiti pristojni organ, takoj ko je mogoče, o prihodu proizvodov iz točke (c) v skladišče.

2. Izvajalci iz odstavka 1 morajo:

(a) dostaviti proizvode neposredno na krov pomorskega prevoznega sredstva ali v posebej odobreno skladišče v namembnem pristanišču, če so sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo, da zadevni proizvodi pod nobenim pogojem ne zapustijo območja pristanišča v smeri drugega namembnega kraja. Prevoz proizvodov iz izhodiščnega skladišča do namembnega pristanišča mora potekati pod carinskim nadzorom v skladu s postopkom T1, kakor je določen v Uredbi (EGS) št. 2913/92, in mora biti opremljen z veterinarskim spričevalom, oblikovanim v skladu s postopkom iz odstavka 6;

(b) vnaprej obvestiti pristojni organ pristaniškega območja države članice, s katere se dostavijo proizvodi, in pristojni organ pristanišča namembne države članice o datumu pošiljanja proizvodov, skupaj s podrobnostmi o njihovem namembnem kraju;

(c) predložiti uraden dokaz, da so proizvodi prispeli v svoj končni namembni kraj;

(d) hraniti register vstopov in odpošiljanja najmanj tri leta. Register mora omogočiti opravljanje pregledov tistih delov pošiljk, ki so ostali v skladišču.

3. Izvajalci morajo zagotoviti, da ne oskrbujejo ladij s proizvodi, ki niso v skladu z zahtevami Skupnosti, razen če oskrbujejo potnike in posadko zunaj obalnih območij ozemelj, navedenih v Prilogi I, kakor je opredeljeno z nacionalnimi predpisi.

4. Pristojni organ pristaniškega območja države članice, s katerega poteka oskrbovanje s proizvodi, mora najpozneje do začetka pošiljanja obvestiti pristojni organ v pristaniškem območju namembne države članice o pošiljanju proizvodov in ga obvestiti o namembnem kraju proizvodov prek mreže Animo.

5. V primeru neskladnosti s pogoji tega člena, mora pristojni organ preklicati odobritev iz točke (a) odstavka 1. O vseh takšnih preklicih mora obvestiti Komisijo in druge države članice.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti preverjanje postopkov, ki se bodo izvajali ob odhodu in med prevozom ter dostavo proizvodov, ki jih je treba dostaviti neposredno na krov pomorskega prevoznega sredstva, vključno z dokazilom, da so takšni proizvodi prispeli v svoj zakoniti namembni kraj, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 14

1. Proizvodi, pri katerih je carinsko dovoljena raba ali uporaba v smislu Uredbe (EGS) št. 2913/92 drugačna od predvidene v členih 7 in 12(3) te direktive, morajo opraviti, razen če se uničijo ali vrnejo, preverjanje identitete in fizični pregled, da se ugotovi, ali so v skladu z uvoznimi pogoji ali ne.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se, če je potrebno, sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 15

1. Država članica dovoli ponovni uvoz pošiljke proizvodov, ki izvirajo iz Skupnosti, ki jih je tretja država zavrnila, če:

(a) proizvode spremlja:

(i) bodisi originalno spričevalo ali kopija, ki jo je potrdil pristojni organ, ki je izdal spremljajoče spričevalo, skupaj s podrobnostmi razlogov za zavrnitev in z zagotovilom, da so bili pogoji, ki veljajo za skladiščenje in prevoz proizvodov, upoštevani, ter ki navaja, da zadevni proizvodi niso bili podvrženi nobenemu trgovanju;

(ii) v primeru zapečatenih zabojnikov, potrdilo prevoznika, v katerem piše, da vsebina ni bila obdelovana ali raztovorjena;

(b) zadevni proizvodi opravijo pregled dokumentov in preverjanje identitete in, v primerih, predvidenih v členu 20, fizični pregled;

(c) je pošiljka direktno vrnjena, pod pogoji, predvidenimi v četrtem odstavku člena 8(4), v obrat izvora v državi članici, v kateri je bilo izdano spričevalo, in ga je, če gre za tranzit prek druge države članice, predhodno dovolil uradni veterinar na mejni kontrolni točki države članice, v katero je najprej prispela pošiljka na eno od ozemelj Skupnosti, navedenih v Prilogi I, v imenu vseh držav članic, prek katerih bo potovala pošiljka.

2. Država članica ne more nasprotovati vnovičnemu vstopu pošiljke proizvodov s poreklom iz Skupnosti, ki jih je tretja država zavrnila, če je pristojni organ, ki je izdal originalno spričevalo, privolil v to, da sprejme pošiljko nazaj, in so pogoji, določeni v odstavku 2, izpolnjeni.

3. V okoliščinah, predvidenih v odstavku 1 in 2, se zadevni proizvodi pošljejo naprej pod pogoji, ki zagotavljajo, da bo prevoz do obrata izvora opravljen v skladu s postopkom, določenim v členu 8(4), v neprepustnih prevoznih sredstvih, ki jih je identificiral in zapečatil pristojen organ tako, da se pečati ob vsakem odpiranju zabojnika prelomijo.

4. Uradni veterinar, ki dovoli prevoz, o tem obvesti pristojni organ prek mreže Animo.

5. Vse stroške, nastale v skladu s tem členom, vključno s stroški inšpekcij in pregledov, ki so v njem zahtevani, nosi oseba, odgovorna za tovor, ali njen zastopnik, v skladu z načeli, ki izhajajo iz člena 1 Direktive 85/73/EGS, brez povrnitve stroškov s strani države članice.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 16

1. To poglavje se ne uporablja za proizvode, ki so:

(a) del osebne prtljage potnikov in so namenjeni njihovi osebni porabi, v kolikor količina ne presega količine, ki se opredeli v skladu z odstavkom 3, in pod pogojem, da proizvodi izvirajo iz države članice ali tretje države ali dela tretje države, ki je na seznamu, sprejetem v skladu s predpisi Skupnosti, in iz katere ni prepovedan uvoz;

(b) poslani kot majhne pošiljke zasebnikom, pod pogojem, da pošiljke niso uvožene s trgovanjem, v kolikor poslana količina na presega količine, ki se določi v skladu s odstavkom 3, in pod pogojem, da proizvodi izvirajo iz tretje države ali dela tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu s predpisi Skupnosti, in iz katere ni prepovedan uvoz;

(c) na krovu mednarodnega prevoznega sredstva in namenjeni za oskrbo posadke in potnikov, pod pogojem, da niso vneseni na eno od ozemelj iz Priloge I.

Če so taki proizvodi ali njihovi kuhinjski odpadki raztovorjeni, morajo biti uničeni. Vendar pa njihovo uničenje ni nujno potrebno, če se pretovorijo z enega mednarodnega prevoznega sredstva na drugo v istem pristanišču in pod carinskim nadzorom;

(d) če gre za količine, ki ne presegajo številke, ki se določi v skladu z odstavkom 3, bili toplotno obdelani v hermetično zaprtem zabojniku do F0 vrednosti 3,00 ali več in so:

(i) del osebne prtljage potnikov in namenjeni za njihovo osebno rabo;

(ii) poslani kot majhne pošiljke zasebnikom, če proizvodi niso uvoženi s trgovanjem;

(e) poslani kot tržni vzorci ali namenjeni za razstave, če niso namenjeni prodaji na trgu in imajo predhodno dovoljenje pristojnega organa za takšno rabo;

(f) namenjeni posebnim raziskavam ali analizam, v kolikor je mogoče iz uradnega pregleda določiti, da takšni proizvodi niso namenjeni prehrani ljudi in da bodo ti proizvodi, razen količin, ki so bile porabljene za analizo, po končani razstavi ali po izvedenih raziskavah ali analizah uničeni ali ponovno odposlani pod nekaterimi pogoji, ki jih določi pristojni organ.

V primeru iz (e) in v tem primeru mora namembna država članica zagotoviti, da zadevni proizvodi ne morejo biti uporabljeni za druge namene, razen za tiste, zaradi katerih so bili uvoženi na njeno ozemlje.

2. Odstavek 1 ne vpliva na predpise, ki se uporabljajo za sveže meso in mesne izdelke v skladu s členom 1(2) Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih glede zdravstvenih in veterinarskih pregledov ob uvozu goveda in prašičev ter svežega mesa iz tretjih držav [18].

3. Komisija mora določiti pravila za izvajanje in zlasti omejitve v teži za različne proizvode, za katere lahko veljajo odstopanja iz odstavka 1, v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 17

1. Pošiljke, ki so bile vnesene na eno od območij Skupnosti, ne da bi prej opravile veterinarske preglede v skladu z zahtevami členov 3 in 4, se zasežejo in pristojni organ odloči, ali se uničijo v skladu z odstavkom 2(b) ali pa se ponovno odpošljejo v skladu z odstavkom 2(a).

2. Če pri pregledih iz te direktive pristojni organ ugotovi, da proizvod ne izpolnjuje uvoznih pogojev, ali v primerih, ko se pri takšnih pregledih pokažejo nepravilnosti, se pristojni organ, po posvetovanju z osebo, odgovorno za tovor, ali njenim zastopnikom, odloči, da bo bodisi:

(a) najpozneje v šestdesetih dneh ponovno odposlal proizvod zunaj ozemelj, navedenih v Prilogi I, iz iste mejne kontrolne točke do namembnega kraja, za katerega se odločita skupaj z osebo, odgovorno za tovor, pri čemer se uporabi isto prevozno sredstvo, če tega ne preprečujejo rezultati veterinarskega pregleda in zdravstvene zahteve.

V takem primeru mora uradni veterinar na mejni kontrolni točki:

- aktivirati informacijski postopek, predviden v prvi alinei člena 1(1) Odločbe 92/438/EGS,

- v okviru ukrepov, ki jih vnaprej opredeli Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 7, razveljaviti veterinarska spričevala ali dokumente, ki spremljajo zavrnjene proizvode, tako da jih ni možno ponovno vnesti prek druge mejne kontrolne točke;

(b) ali, če vnovično razpošiljanje ni mogoče ali je šestdesetdnevni rok iz (a) že potekel ali se oseba, odgovorna za tovor, takoj strinja, uničil proizvode v za to predvidenih napravah, ki so najbližje mejni kontrolni točki v skladu z Direktivo Sveta 90/667/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi veterinarskih predpisov za odstranjevanje in predelavo živalskih odpadkov, za njihovo dajanje v promet in za preprečevanje patogenov v krmi živalskega ali ribjega izvora [19].

Do vnovičnega odpošiljanja proizvodov iz te točke ali do potrditve razlogov za zavrnitev mora pristojni organ hraniti zadevne proizvode pod nadzorom pristojnega organa na stroške osebe, odgovorne za tovor.

3. Določbe členov se 23 in 24 uporabljajo, če se pri pregledih iz odstavkov 1 in 2, izkaže, da je prišlo do hude kršitve ali večkratnih kršitev veterinarske zakonodaje Skupnosti.

4. Odstavek 2 se ne uporablja v primerih, ko je pristojni organ izdal dovoljenje za uporabo proizvodov v skladu z Direktivo 90/667/EGS, če ni ogroženo zdravje ljudi in živali.

5. Oseba, odgovorna za tovor, ali njen zastopnik nosita stroške, nastale med odpošiljanjem ali uničevanjem pošiljke ali zaradi uporabe proizvodov v druge namene.

Poleg tega mora država članica, če je odkrila posledice hude malomarnosti ali namerne kršitve, osebo, odgovorno za tovor, kaznovati, kakor je predvideno v njeni nacionalni zakonodaji.

6. Uporabljajo se določbe Odločbe 92/438/EGS.

7. Podrobna pravila za uporabo odstavkov 1 do 3, zlasti glede standardizacije ocenjevalnih meril za odločanje o zavrnitvi, zasegu ali uničenju, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 18

Komisija mora v skladu s postopkom, določenim v členu 29, na podlagi načrtov iz odstavka 2, sprejeti predpise, ki bodo veljali za uvažanje na določene dele ozemelj, navedenih v Prilogi I, da se upoštevajo nekatere naravne omejitve, značilne za ta ozemlja, zlasti njihova oddaljenost od celinskega dela ozemlja Skupnosti.

Zaradi tega morata Republika Francija in Republika Grčija predložiti Komisiji načrt, ki določa, še zlasti pri francoskih čezmorskih departmajih ter določenih otokih in otočjih, vrsto pregledov, ki jih nameravajo izvajati na proizvodih, ki izvirajo iz tretjih držav, uvoženih v te regije, ob upoštevanju naravnih geografskih omejitev, ki so značilne za ta ozemlja.

V navedenih načrtih mora biti določeno, kakšni pregledi se izvršijo, da se proizvodom, ki pridejo na to ozemlje, na vsak način prepreči nadaljnje odpošiljanje v preostale dele ozemlja Skupnosti, razen če so takšna ozemlja v skladu z zahtevami veterinarske zakonodaje Skupnosti.

Člen 19

1. Komisija mora v skladu s postopkom, določenim v členu 29, sestaviti seznam rastlinskih proizvodov, ki lahko, zlasti zaradi njihovega nadaljnjega namembnega kraja, povzročijo širjenje kužnih ali nalezljivih živalskih bolezni in morajo zaradi tega opraviti veterinarske preglede, določene s to direktivo, zlasti tiste, predvidene v členu 4, zato da se preveri poreklo in načrtovan namembni kraj takšnih rastlinskih proizvodov.

V skladu z istim postopkom se sprejmejo:

- pogoji v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, s katerimi morajo biti tretje države v skladu, in ponujena zagotovila, zlasti vrsta kakršne koli predelave, ki se zahteva glede njihovega zdravstvenega stanja živali,

- seznam tretjih držav, ki lahko glede na zagotovila dobijo dovoljenje za izvažanje rastlinskih proizvodov iz odstavka 1 v Skupnost,

- vsaki posebni inšpekcijski postopki, zlasti taki, ki se nanašajo na jemanje vzorcev, ki se lahko uporabljajo pri teh proizvodih, še posebej pri uvozu razsutega tovora.

2. Sveži ribji proizvodi, nemudoma iztovorjeni z ribiške ladje, ki pluje pod zastavo tretje države, morajo v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1093/94 z dne 6. maja 1994 o določitvi pogojev, pod katerimi lahko ribiška plovila tretje države neposredno iztovarjajo in prodajajo svoj ulov v pristaniščih Skupnosti [20], in preden se smejo uvoziti na katero od ozemelj, navedenih v Prilogi I, opraviti veterinarske preglede, določene za ribe, nemudoma iztovorjene z ribiške ladje, ki pluje pod zastavo države članice.

Vendar pa je lahko z odstopanjem od odstavka 2 člena 3 v okviru postopka, predvidenega v členu 29, država članica pooblaščena za opravljanje pregledov, določenih s to direktivo, v primeru zamrznjene in globoko zamrznjene tunine, ki je bila neposredno iztovorjena, neobglavljena in neočiščena, z ladje, ki je last združenega podjetja, registriranega v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti, pod pogojem, da:

- takšne preglede izvaja pristojni organ najbližje mejne kontrolne točke v namembnem obratu, ki ima dovoljenje za predelavo takšnih proizvodov,

- predelovalni obrat ni več kot 75 km oddaljen od mejne kontrolne točke,

- da se proizvodi prevažajo pod carinskim nadzorom v skladu s postopkom, določenim v prvi alinei člena 8(4), od iztovarjanja pa dokler ne prispejo v namembni obrat.

3. V skladu s postopkom, določenim v členu 29, se lahko odobrijo odstopanja od določb člena 6(1)(b), in glede osebja, odgovornega za opravljanje pregledov in izdajanje spričeval, od določb člena 4(1) in člena 5(1) za mejne kontrolne točke, na katere prispejo ribe v skladu z Direktivo Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov [21].

Člen 20

1. Brez poseganja v določbe tega poglavja mora uradni veterinar pristojnega organa v primeru suma, da veterinarska zakonodaja ni bila spoštovana, ali če obstaja dvom glede:

(a) identitete ali dejanskega namembnega kraja proizvoda;

(b) tega, ali proizvod ustreza zagotovilom, določenim v zakonodaji za to vrsto proizvodov;

(c) skladnosti z zagotovili za zdravje ljudi in živali, določenimi v zakonodaji Skupnosti;

opraviti vse veterinarske preglede, ki jih veterinar ali organ določi kot ustrezne, da potrdi ali ovrže sum.

Pregledani proizvod mora ostati pod nadzorom pristojnega organa, dokler niso znani rezultati preverjanja.

Če je sum potrjen, je treba poostriti pregledovanje proizvodov istega porekla v skladu s členom 17(3).

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 21

1. Republika Avstrija ima za uvedbo sistema pregledovanja, predvidenega v tem poglavju, tri leta časa od začetka veljavnosti pristopne pogodbe. V prehodnem obdobju mora Avstrija uporabljati ukrepe, ki bodo določeni pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe v skladu s postopkom, določenim v členu 29. Navedeni ukrepi bodo zagotovili, da bodo vsi potrebni pregledi izvršeni tako blizu zunanje meje Skupnosti, kakor je mogoče.

2. Republika Finska ima za uvedbo sistema pregledovanja, predvidenega v tem poglavju, dve leti časa od začetka veljavnosti pristopne pogodbe. V prehodnem obdobju mora Finska uporabljati ukrepe, ki bodo določeni pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe v skladu s postopkom, določenim v členu 29. Navedeni ukrepi bodo zagotovili, da bodo vsi potrebni pregledi izvršeni tako blizu zunanje meje Skupnosti, kakor je mogoče.

3. Zahteve osme alinee Priloge II se lahko na zahtevo države članice v skladu s postopkom, določenim v členu 29, opustijo pri mejnih postajah na meji držav prosilk za dve leti po 1. juliju 1999.

POGLAVJE II ZAŠČITNE DOLOČBE

Člen 22

1. Če se na ozemlju tretje države, katera od bolezni iz Direktive Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih boleznih v Skupnosti [22], zoonoza ali druga bolezen, ali kateri koli drug pojav ali okoliščina, za katero je verjetno, da lahko resno ogrozi zdravje ljudi in živali, pokaže ali razširi, ali če to zahteva kateri koli drug zdravstveni razlog, zlasti v luči ugotovitev njenih veterinarskih strokovnjakov ali pri pregledih, izvedenih na mejni kontrolni točki, mora Komisija na svojo pobudo ali na zahtevo države članice nemudoma sprejeti enega od naslednjih ukrepov, odvisno od resnosti situacije:

- začasno prepovedati uvoz iz vseh delov zadevne tretje države in, kjer je potrebno, iz tranzitne tretje države,

- določiti posebne pogoje za proizvode, ki prihajajo iz vseh delov zadevne tretje države,

- sestaviti na podlagi dejanskih ugotovitev zahteve za ustrezne preglede, ki lahko vključujejo še posebej iskanje nevarnosti za zdravje ljudi in živali, in glede na rezultate teh pregledov, pogosteje izvajati fizične preglede.

2. Če kateri od pregledov, predvidenih v tej direktivi, nakaže, da lahko pošiljka pomeni nevarnost za zdravje ljudi ali živali, mora pristojni veterinarski organ nemudoma sprejeti naslednje ukrepe:

- zaseči in uničiti zadevno pošiljko,

- v skladu z Odločbo 92/438/EGS o ugotovitvah in poreklu pošiljke nemudoma obvestiti preostale mejne kontrolne točke in Komisijo.

3. V primeru, predvidenem v odstavku 1, lahko Komisija sprejme začasne zaščitne ukrepe za proizvode, zajete v členih 11, 12 in 13.

4. Predstavniki Komisije lahko nemudoma obiščejo zadevno tretjo državo.

5. Če država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi po sprejetju zaščitnih ukrepov in slednja ni izvajala določb odstavkov 1 do 3 ali ni obvestila Stalnega veterinarskega odbora v skladu z odstavkom 6, lahko država članica za zadevne proizvode sprejme začasne zaščitne ukrepe.

Če država članica sprejme začasne zaščitne ukrepe za tretjo državo ali obrat v tretji državi na podlagi tega odstavka, mora v Stalnem veterinarskem odboru o tem obvestiti ostale države članice in Komisijo.

Stalni veterinarski odbor bo zadevo preučil v desetih delovnih dneh, v skladu s pogoji člena 28, glede podaljšanja, spremembe ali razveljavitve ukrepov, predvidenih odstavkih 1 in 3. Postopek, predviden v členu 28, se lahko uporabi tudi za sprejemanje potrebnih odločitev, vključno z odločitvami, ki se nanašajo na pretok in tranzit proizvodov znotraj Skupnosti.

6. Odločitve o spremembi, razveljavitvi ali podaljšanju ukrepov, določenih v skladu z določbami odstavkov 1, 2, 3 in 5, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 28.

7. Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo, če je potrebno, v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

POGLAVJE III INŠPEKCIJE IN PREGLEDI

Člen 23

1. Veterinarski izvedenci v Komisiji lahko v vsakem primeru, ko je to potrebno za enotno izvajanje zahtev te direktive, skupaj s pristojnimi organi:

(a) preverijo, da so države članice v skladu z navedenimi zahtevami;

(b) opravijo pregled na kraju samem, da zagotovijo, da se pregledi izvajajo v skladu s to direktivo.

2. Država članica, na katere ozemlju se opravlja inšpekcija, je veterinarskim strokovnjakom iz Komisije dolžna nuditi vso pomoč, ki jo zahtevajo pri opravljanju svojih nalog.

O rezultatih pregledov se morajo posvetovati s pristojnim organom zadevne države članice, preden se sestavi in razpošlje končno poročilo.

3. Če Komisija določi, da to upravičujejo rezultati pregledov, ponovno prouči položaj v okviru Stalnega veterinarskega odbora. V skladu s postopkom, določenim v členu 28, lahko sprejme potrebne odločitve.

4. Komisija mora spremljati razvoj dogodkov; v okviru tega razvoja in v skladu s postopkom, določenim v členu 28, lahko spremeni ali razveljavi odločitve, navedene v odstavku 5.

5. Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo, če je potrebno, v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 24

1. Če se pri pregledih, predvidenih s to direktivo, izkaže, da je bila veterinarska zakonodaja Skupnosti grobo ali večkrat kršena, mora pristojni organ sprejeti naslednje ukrepe glede proizvodov, vključenih v takšno rabo ali v poreklo takšnih proizvodov:

- o naravi uporabljenih proizvodov in zadevne pošiljke mora obvestiti Komisijo; Komisija mora o tem nemudoma obvestiti vse mejne kontrolne točke,

- države članice morajo strožje pregledovati vse pošiljke proizvodov istega porekla. Zlasti je treba zaseči naslednjih 10 pošiljk istega porekla na mejni kontrolni točki in položiti depozit za stroške fizičnega pregleda, vključno z jemanjem vzorcev in laboratorijskimi testi, predvidenimi v Prilogi III.

Če takšni dodatni pregledi potrdijo neskladnost z zakonodajo Skupnosti, mora biti pošiljka, ki jo krši, ali njen del, odstranjena v skladu s členom 17(2)(a) in (b),

- Komisijo je treba obvestiti o rezultatih strožjih pregledov, ta pa bo na podlagi teh podatkov opravila vse potrebno poizvedovanje, da se ugotovijo vzroki in izvor takšnih kršitev.

2. Če se pri pregledih izkaže, da so bile najvišje dovoljene meje ostankov presežene, se uporabijo pregledi iz druge alinee odstavka 1.

3. Če Komisija v primerih, ki vključujejo tretje države, ki imajo sklenjene sporazume o izenačitvi s Skupnostjo, ali tretje države, katerih pošiljke se manj pogosto pregledujejo, po opravljeni preiskavi pristojnih organov, ugotovi, da ji ni uspelo izpolniti svojih obveznosti in zagotovil, danih v načrtih iz člena 29(1) Direktive 96/23/ES, v skladu s postopkom, določenim v členu 29 te direktive, tej državi ne bo več omogočila izkoriščenja ugodnosti manj pogostih pregledov za zadevne proizvode, dokler zadevna tretja država ne odpravi kršitev. Isti postopek velja za preklic začasne prepovedi.

Če je za vnovično uveljavljanje ugodnosti, ki jo dajejo navedeni sporazumi, to potrebno, obišče zadevno državo članico na njene stroške delegacija Skupnosti, v kateri so izvedenci iz držav članic, da preveri, da so bili sprejeti takšni ukrepi.

Člen 25

1. Če na podlagi pregledov, opravljenih na prodajnih mestih, pristojni organ države članice meni, da na mejni kontrolni točki, ali v carinskem skladišču, prosti coni ali prostem skladišču iz člena 12, v drugi državi članici niso v skladu z določbami te direktive, se mora nemudoma povezati z za to pristojnim osrednjim organom v tej državi članici.

Slednja mora sprejeti vse potrebne ukrepe in obvestiti pristojni organ prve države članice o naravi izvedenih pregledov, o sprejetih odločitvah in razlogih za takšne odločitve.

Če za to pristojni organ prve države članice meni, da so ukrepi nezadostni, mora skupaj s pristojnim organom zadevne države članice raziskati možne načine in sredstva za popravo položaja, in če je potrebno, tudi z obiskom zadevne države članice.

Če pregledi iz prvega pododstavka pokažejo ponavljajoče se neskladnosti s to direktivo, mora pristojni organ namembne države članice o tem obvestiti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic.

Komisija lahko na zahtevo pristojnega organa namembne države članice ali na svojo pobudo in ob upoštevanju vrste opažene kršitve:

- skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi pošlje skupino inšpektorjev v zadevno državo članico,

- zahteva od pristojnega organa, da pospeši preglede, ki se opravljajo na zadevni mejni kontrolni točki, v carinskem skladišču, prosti coni ali prostem skladišču.

Do ugotovitev Komisije mora vpletena država članica na zahtevo namembne države članice pospešiti preglede na zadevni mejni kontrolni, v carinskem skladišču, prosti coni ali prostem skladišču.

Namembna država članica lahko, s svoje strani, poostri preglede proizvodov, ki prihajajo iz teh držav.

Na zahtevo ene od obeh zadevnih držav članic mora Komisija, če je kršitve potrdila inšpekcija iz prve alinee pododstavka 5, v skladu s postopkom, določenim v členu 28, sprejeti ustrezne ukrepe. Navedeni ukrepi morajo biti, takoj ko je mogoče, potrjeni ali ponovno preučeni v skladu z istim postopkom.

2. Ta uredba ne vpliva na pravico do pritožbe na odločitve pristojnih organov, ki veljajo po veljavnih zakonih v državah članicah.

Pristojni organ o odločitvah, ki jih je sprejel, in o razlogih za takšno odločitev obvestit osebo, odgovorna za tovor, ali njenega zastopnika.

Oseba, odgovorna za tovor, ali njen zastopnik lahko zahtevata, da se jima navedene odločitve in razlogi dostavijo v pisni obliki, skupaj s podrobnostmi o možnosti pritožbe v skladu z zakonom, ki velja v državi članici, ki izvaja preglede, in o postopku ter rokih, ki veljajo.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 26

1. Vsaka država članica mora pripraviti program za izmenjavo uradnih oseb, dodeljenih za opravljanje pregledov proizvodov, ki prihajajo iz tretjih držav.

2. Komisija in države članice bodo v Stalnem veterinarskem odboru uskladile programe iz odstavka 1.

3. Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, ki omogočajo izvajanje programov, ki so posledica uskladitve, navedene v odstavku 2.

4. V Stalnem veterinarskem odboru se vsako leto pregleda izvajanje programov na podlagi poročil, ki jih sestavijo države članice.

5. Za izboljšanje in razvoj izmenjave programov morajo države članice upoštevati pridobljene izkušnje.

6. Za pospeševanje učinkovitega razvoja izmenjave programov mora Skupnost dodeliti finančni prispevek. Podrobna pravila za finančni prispevek Skupnosti in predvideni znesek, ki se izplača iz proračuna Skupnosti, so določeni v Odločbi Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine [23].

7. Podrobna pravila za uporabo odstavka 1, 4 in 5 se, kjer je potrebno, sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 27

Države članice morajo zagotoviti sodelovanje uradnih veterinarjev, dodeljenih na mejne kontrolne točke, v posebnih izobraževalnih programih iz tega člena.

Komisija mora v skladu s postopkom, določenim v členu 29, pripraviti smernice za takšne programe.

Komisija mora vsaj enkrat na leto organizirati seminarje za izvajalce teh programov, zato da se zagotovi njihova usklajenost.

Ukrepi, predvideni v tem členu, se financirajo v skladu z naslovom III Odločbe 90/424/EGS.

POGLAVJE IV SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 28

V primerih sklicevanja na postopek, predviden v tem členu, Stalni veterinarski odbor, ustanovljen z Sklepom Sveta 68/361/EGS [24], odloča v skladu s pravili, določenimi v členu 17 Direktive 89/662/EGS.

Člen 29

Pri sklicevanju na postopek, opredeljen v tem členu, Stalni veterinarski odbor odloča v skladu s pravili, določenimi v členu 18 Direktive 89/662/EGS.

Člen 30

Prilogi II in III se lahko dopolnjujeta v skladu s postopkom, določenim v členu 29.

Člen 31

Ta uredba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz carinskih pravil.

Člen 32

Države članice lahko za izvajanje te direktive uporabijo finančno pomoč Skupnosti, predvideno v členu 38 Odločbe 90/424/EGS.

Člen 33

Direktiva 90/675/EGS se razveljavi z učinkom od 30. junija 1999.

Akti, sprejeti na podlagi Direktive 90/675/EGS, morajo še naprej ostati v veljavi, dokler niso na podlagi te direktive sprejete nadomestne določbe.

V vsakem aktu, sprejetem na podlagi te direktive, mora biti, če je to primerno, natančno določen datum, s katerim njegove določbe nadomestijo ustrezne določbe v aktih, sprejetih na podlagi Direktive 90/675/EGS.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razlaga kot sklicevanje na to uredbo v skladu s tabelo ujemanja, določeno v Prilogi IV.

Člen 34

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 1999. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Navedene določbe se uporabljajo od 1. julija 1999.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 35

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 36

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. decembra 1997

Za Svet

Predsednik Sveta

F. Boden

[1] UL C 285, 23.8.1997, str. 7.

[2] UL C 85, 7.3.1997, str. 76.

[3] UL C 66, 3.3.1997, str. 43.

[4] UL L 373, 31.12.1990, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/43/ES (UL L 162, 1.7.1996, str. 1.).

[5] UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/118/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49).

[6] UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/118/EGS.

[7] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 82/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 17, 21.1.1997, str. 1).

[8] UL L 243, 25.8.1992, str. 27. Odločba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[9] UL L 62, 15.3.1993, str. 49. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/90/ES (UL L 13, 16.1.1997, str. 24).

[10] UL L 9, 15.1.1993, str. 33. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/32/ES (UL L 9, 12.1.1996, str. 9).

[11] UL L 331, 17.11.1992, str. 16.

[12] UL L 32, 5.2.1985, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/43/ES (UL L 162, 1.7.1996, str. 1).

[13] UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

[14] UL L 268, 14.9.1992, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/23/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

[15] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 1427/97 (UL L 196, 24.7.1997, str. 31).

[16] UL L 243, 11.10.1995, str. 17. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z odločbo 97/34/ES (UL L 13, 16.1.1997, str. 33).

[17] UL L 125, 23.5.1996, str. 3.

[18] UL L 302, 31.12.1972, str. 28. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/91/ES (UL L 13, 16.1.1997, str. 27).

[19] UL L 363, 27.12.1990, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[20] UL L 121, 12.5.1994, str. 3.

[21] UL L 268, 24.9.1991, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/23/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

[22] UL L 378, 31.12.1991, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[23] UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 94/370/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 31).

[24] UL L 255, 18.10.1968, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OZEMLJA, NAVEDENA V ČLENU 1

1. Ozemlje Kraljevine Belgije.

2. Ozemlje Kraljevine Danske razen otočja Faroe in Grenlandije.

3. Ozemlje Zvezne republike Nemčije.

4. Ozemlje Kraljevine Španije razen Ceute in Mellile.

5. Ozemlje Helenske republike.

6. Ozemlje Francoske republike.

7. Ozemlje Irske.

8. Ozemlje Italijanske republike.

9. Ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg.

10. Ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi.

11. Ozemlje Portugalske republike.

12. Ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

13. Ozemlje Republike Avstrije.

14. Ozemlje Republike Finske.

15. Ozemlje Kraljevine Švedske.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ODOBRENE ZAHTEVE ZA MEJNE KONTROLNE TOČKE

Za pridobitev dovoljenja Skupnosti morajo mejne kontrolne točke imeti:

- osebje, potrebno za pregledovanje dokumentov (spričevala o javnem zdravju in veterinarska spričevala ali katerikoli drugi dokument, ki ga predpisuje zakonodaja Skupnosti), ki spremljajo pošiljko,

- glede na količino proizvodov, ki jih pregledujejo na mejni kontrolni točki, dovolj veterinarskega in pomožnega osebja, posebej usposobljenega za pregledovanje, ali se proizvodi ujemajo s spremljajočimi dokumenti, in za sistematične fizične preglede vsake pošiljke proizvodov,

- dovolj osebja za jemanje in obdelovanje naključnih vzorcev pošiljke proizvodov, ki prispejo na dano mejno kontrolno točko,

- dovolj velike prostore za osebje, odgovorno za opravljanje veterinarskih pregledov,

- ustrezne higienske prostore in opremo za opravljanje rutinskih analiz in jemanje vzorcev v skladu s to direktivo,

- ustrezne higienske prostore in opremo za jemanje in obdelovanje vzorcev za rutinsko preverjanje, določeno v predpisih Skupnosti (mikrobiološki standardi),

- storitve specializiranega laboratorija, usposobljenega za specialno analizo vzorcev, vzetih na tej postaji,

- prostori in hladilnice za skladiščenje delnih pošiljk, vzetih za analizo, in proizvodov, katerih sprostitve za prost promet ni dovolil veterinarski uradnik, odgovoren za mejno kontrolno točko,

- ustrezno opremo za hitro izmenjavo podatkov, zlasti z drugimi mejnimi kontrolnimi točkami (prek računalniškega sistema, predvidenega v členu 20 Uredbe 90/425/EGS ali projektu Shift),

- storitve osebja, usposobljenega za obdelovanje, predvideno v Direktivi 90/667/EGS.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

FIZIČNI PREGLEDI PROIZVODOV

Namen fizičnih pregledov živalskih proizvodov je zagotoviti, da proizvodi še vedno izpolnjujejo namen, naveden na veterinarskem spričevalu ali dokumentu: zagotovila o poreklu, ki jih je potrdila tretja država, morajo biti ustrezno preverjena, pri čemer je treba zagotoviti, da naknadni prevoz proizvoda ni vplival na prvotno zagotovljeno stanje z:

(a) organoleptični pregledi: vonj, barva, trdnost, okus;

(b) preprostimi fizičnimi ali kemičnimi testi: rezanje, odtajanje, kuhanje;

(c) laboratorijskimi testi za odkrivanje:

reziduov,

patogenov,

kontaminantov,

dokazov spreminjanja.

Ne glede na vrsto proizvoda je treba izvesti:

(a) preverjanje pogoje in sredstva prevoza, da se ugotovi zlasti kakršna koli pomanjkljivost ali prekinitev hladilne verige;

(b) primerjati resnično težo pošiljke in tisto, navedeno na veterinarskem spričevalu ali dokumentu, in, če je potrebno, stehtati celotno pošiljko;

(c) preveriti ovojne materiale in vse oznake (žigi, etikete) na njih, da se zagotovi njihovo ujemanje z zakonodajo Skupnosti;

(d) preveriti temperaturo, ki jo zahteva zakonodaja Skupnosti, da se zagotovi upoštevanje med prevozom;

(e) pred organoleptično preiskavo ter fizičnim, kemičnim in laboratorijskim testiranjem pregled celotne serije paketov ali vzorcev pri razsutem tovoru.

Testi morajo biti opravljeni na celi seriji vzorcev, vzetih iz celotne pošiljke, ki se lahko tudi delno raztovori, da je mogoče doseči vse njene dele.

Pregled mora zajeti 1 % predmetov ali zavitkov v pošiljki, od najmanj dveh predmetov/zavitkov do največ desetih.

Vendar pa lahko veterinarske organi, odvisno od proizvodov in okoliščin, zahtevajo obsežnejše preglede.

Pri razsutem blagu je treba vzeti vzorce na vsaj petih različnih delih pošiljke.

(f) pri naključnih laboratorijskih testih, ki ne dajo takojšnjega rezultata, in če ni neposredne nevarnosti za zdravje ljudi ali živali, se lahko pošiljka sprosti.

Vendar pa se pošiljka, če so bili laboratorijski testi izvedeni zaradi suma nepravilnosti ali pozitivnih rezultatov predhodnih testov, ne sme sprostiti, dokler rezultati niso negativni;

(g) prevozno sredstvo je treba povsem raztovoriti samo v naslednjih primerih:

- če je bilo natovorjeno tako, da vseh delov pošiljke ni mogoče doseči samo z delnim razkladanjem,

- če je testiranje vzorcev odkrilo nepravilnosti,

- če so bile nepravilnosti pri predhodni pošiljki,

- če uradni veterinar sumi na nepravilnosti;

(h) po končanem fizičnem pregledu mora pristojni organ potrditi pregled tako, da zapre in uradno ožigosa vse odprte zavoje ter ponovno zapečati zabojnike in vpiše številko pečata na mejni tranzitni dokument.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

TABELA UJEMANJA

Direktiva 90/675/EGS | Ta direktiva |

člen 1 | člen 1 |

člen 2(1) | člen 2(1) |

člen 2(2)(a) | člen 2(2)(a) |

člen 2(2)(b) | člen 2(2)(b) |

člen 2(2)(c) | člen 2(2)(c) |

člen 2(2)(d) | člen 2(2)(d) |

člen 2(2)(e) | člen 2(2)(e) |

člen 2(2)(f) | člen 2(2)(f) |

člen 2(2)(g) | člen 2(2)(g) |

člen 2(2)(h) | člen 2(2)(k) |

člen 3 | - |

člen 4 | - |

člen 5 | člen 12 |

člen 6 | člen 13 |

člen 7 | - |

člen 8(1) | - |

člen 8(2) | člen 4(4)(b) |

člen 8(3) | člen 10 |

člen 8(4) | člen 9 |

člen 9 | člen 6 |

člen 10 | - |

člen 11 | - |

člen 12 | člen 11 |

člen 13 | člen 14 |

člen 14 | člen 16 |

člen 15 | - |

člen 16 | člen 17 |

člen 17 | člen 18 |

člen 18 | člen 19 |

člen 18a | člen 21 |

člen 19 | člen 22 |

člen 20 | člen 23 |

člen 21 | člen 25 |

člen 22 | člen 26 |

člen 23 | člen 28 |

člen 24 | člen 29 |

člen 25 | člen 30 |

člen 26 | člen 31 |

člen 27 | - |

člen 28 | - |

člen 29 | - |

člen 30 | - |

člen 31 | člen 32 |

člen 32 | člen 34 |

člen 33 | člen 36 |

Priloga I | Priloga I |

Priloga II | Priloga II |

- | Priloga III |

--------------------------------------------------

Top