52012DC0501

KAZALO

1........... Raziskave in inovacije v podporo prometni politiki........................................................... 3

2........... Sprostitev neizkoriščenega potenciala inovativnosti evropskega prometnega sektorja........ 3

3........... Vizija za evropski promet in mobilnost v prihodnosti........................................................ 5

3.1........ Uporabniku prijazen integrirani promet............................................................................ 5

3.2........ Trajnostni prevoz na dolge razdalje ter trajnostni medkrajevni in mestni prevoz................. 6

4........... Krepitev evropskega prometnega raziskovalnega in inovacijskega sistema........................ 7

5........... Pobude za izboljšanje inovacijske zmogljivosti prometnega sektorja................................. 8

5.1........ Bolj ciljno usmerjene raziskave in inovacije na področju prometa..................................... 8

5.2........ Boljše usklajevanje prizadevanj....................................................................................... 9

5.3........ Zunaj varnega območja: preseganje vezanosti na določeno tehnologijo........................... 10

5.4........ Učinkovita uvedba inovativnih rešitev............................................................................ 10

6........... Priložnosti in izzivi, ki nastajajo z uporabo tehnologije v prometu.................................... 11

7........... Nadaljnje delo.............................................................................................................. 12

PRILOGA: Področja raziskav in inovacij, prednostne dejavnosti ter njihov politični pomen........... 13

1.           Raziskave in inovacije v podporo prometni politiki

Bela knjiga o prometu[1] iz leta 2011 navaja prepričljive razloge za preoblikovanje evropskega prometnega sistema v trajnostni in konkurenčni sistem, ki bo dodatno izboljšal mobilnost in še naprej podpiral gospodarsko rast in zaposlovanje. Določa ambiciozne cilje za zmanjšanje odvisnosti Evrope od uvožene nafte, izboljšanje okolja, zmanjševanje števila nesreč in močno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Te cilje bo treba doseči ob neprekinjeni rasti povpraševanja po prometu, različnem razvoju posameznih vrst prevoza, demografskih spremembah in zmanjševanju naložbene zmogljivosti javnih organov.

Postopne spremembe ne bodo zadostovale za soočanje z izzivi, ki so pred Evropo in njenim prometnim sektorjem. Vlade in prometni sektor na splošno ne bi več smeli razmišljati konvencionalno. Za odziv na novo stanje so potrebni nove zamisli, pionirske strategije in podjetništvo. Ker prevoz vpliva na potencial gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, pri tem ne gre samo za uspešno delovanje evropskega prometnega sistema, temveč tudi za doseganje pametnega, trajnostnega in vključujočega evropskega gospodarstva, kot je opredeljeno v strategiji Evropa 2020[2].

Zato je bistveno, da se evropske raziskovalne in inovacijske zmogljivosti uporabijo za podporo ciljev prometne politike in družbenih ciljev. Bela knjiga predlaga vzpostavitev „enotnega evropskega prometnega prostora“ za 500 milijonov državljanov na notranjem trgu. Velikost trga bo omogočila obsežno preskušanje različnih inovativnih tehnologij in storitev, obenem bo mogoče izkoristiti ekonomijo obsega in razpona ter ustvariti močne domače trge za evropsko prometno industrijo, ki je prisotna po vsem svetu. Ta pristop povezuje inovacije z drugimi tremi dimenzijami iz bele knjige: notranjim trgom, razvojem infrastrukture in mednarodnim sodelovanjem.

Komisija v tem sporočilu povzema rezultate prve analize raziskav in inovacij v prometnem sektorju EU. V njej preučuje pomanjkljivosti inovacij v evropskem prometnem sistemu in predstavlja prve predloge o tem, kako jih odpraviti.

Sporočilo bo izhodišče za oblikovanje evropskega strateškega načrta glede tehnologije v prometu, ta načrt pa bo dejansko steber raziskav in inovacij v beli knjigi. Tako se namerava zagotoviti usklajen pristop različnih virov financiranja za raziskave in inovacije v prometu za naslednje obdobje finančnega načrtovanja in obdobja zatem. V tem načrtu bodo opisana prednostna področja, ki so za raziskave in inovacije najpomembnejša, obravnavana bo učinkovitost inovacijske verige ter predlagani posebni ukrepi, da bi se premagale ovire za njihovo uporabo.

2.           Sprostitev neizkoriščenega potenciala inovativnosti evropskega prometnega sektorja

Prometne storitve in sektor proizvodnje občutno prispevajo h konkurenčnosti Evrope. Prometne storitve in sektor skladiščenja EU, vključno s poštnimi in kurirskimi dejavnostmi, zagotavlja 5,1 % skupne dodane vrednosti in 5,0 % vseh delovnih mest (približno 11 milijonov zaposlenih). Če se vključi še proizvodnja prometne opreme, trgovina z motornimi vozili in motornimi kolesi ter njihova popravila, promet zajema 7,9 % dodane vrednosti in 8,2 % delovnih mest ali 18 milijonov zaposlenih. Mala in srednja podjetja (MSP) iz sektorja proizvodnje prevoznih sredstev in prometne opreme veliko vlagajo v raziskave in razvoj (R in R).

Prometni sektor se sooča z vedno več svetovnimi konkurenti, ki veliko pozornosti posvečajo inovacijam in naložbam. V današnjem hitro razvijajočem se svetu si Evropa ne more privoščiti, da bi zaostajala, njena podjetja pa bi morala biti sposobna prevzemati inovativne tehnologije in poslovne modele, s katerimi bi ohranila svojo vodilno vlogo v prometu.

Analiza inovacijskih zmogljivosti prometnega sektorja[3] kaže, da so v letu 2008 naložbe podjetij s sedežem v EU v R in R na področju prometa znašale več kot 39 milijard EUR[4]. Zato v EU prav prometni sektor privablja največ industrijskih naložb v R in R. Nadaljnje 4,2 milijardi EUR so vložile države članice in EU. V svetovnem merilu znaša delež podjetij s sedežem v EU, kar zadeva industrijske naložbe v zvezi s prometom, več kot 40 %. Tako so pred podjetji s sedežem na Japonskem in ZDA, ki imajo oboja okoli četrtinski delež.

V primerjavi z zasebnim sektorjem in državami članicami so trenutno naložbe EU v raziskave in inovacije na področju prometa v denarnem smislu skromne, kot finančni vzvod pa pomenijo veliko. V okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: FP7) je EU zagotovila okoli 600 milijonov EUR letno. S sredstvi iz programa vseevropskega prometnega omrežja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) se podpirata uvajanje in uporaba rezultatov teh naložb na trgu. EU opravlja tudi pomembno vlogo usklajevanja prek različnih instrumentov in partnerstev, kot so evropske tehnološke platforme in skupne tehnološke pobude[5], in spodbuja sprejemanje širših političnih zavez in predpisov. Do sedaj je bilo z dejavnostmi Marie Curie v okviru FP7 dodeljenega 43,5 milijona EUR za raziskave, povezane s prometom, s čimer so bile raziskovalcem ponujene privlačne možnosti za poklicni razvoj.

Kar zadeva inovacijsko zmogljivost, je treba omeniti, da promet sestavljajo zelo različni podsektorji, ki so izpostavljeni različnim tržnim pritiskom, različnim gonilnim silam za uvajanje inovacij ter uporabniškim zahtevam. V nekaterih podsektorjih akterji na trgu, ki se ukvarjajo z razvojem rešitev, in tisti, ki skrbijo za njihovo uporabo, niso usklajeni. Druge posebnosti tega sektorja so različne institucionalne ureditve oblikovanja prometne politike v državah članicah ter različne prednostne naloge v zvezi z raziskavami, inovacijami in uporabo rešitev na področju prometa. Zato Evropa ne izkorišča v celoti ugodnosti, ki bi jih bilo mogoče pridobiti z boljšo uskladitvijo prizadevanj za raziskave in inovacije na področju prometa med državami članicami ali v okviru različnih prometnih panog. Dejansko delujoči Evropski raziskovalni in inovacijski prostor za promet še vedno ni vzpostavljen.

Do sedaj so bile dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki jih financira EU, osredotočene zlasti na raziskave, manj pa na predstavitev, uvajanje na trg in uporabo novih rešitev v celoti, čeprav v primerih, kot so ERTMS[6], SESAR[7] ali Galileo[8], obstajajo zaveze v zvezi s celotnim ciklom. Komisija za sprostitev celotnega inovacijskega potenciala prometnega sektorja ter za obravnavanje zgoraj navedenih izzivov predlaga nov pristop. Potreben bo razpršen portfelj javnih in zasebnih finančnih virov, vključno z novimi finančnimi instrumenti, da bi povečali učinek finančnega vzvoda javnih proračunov in storili nadaljnji korak v smeri načela „uporabnik plača“.

3.           Vizija za evropski promet in mobilnost v prihodnosti

Vizija razvoja evropskega prometa se lahko koristno uporabi kot podlaga za razmislek o raziskavah in inovacijah ter rešitvah, ki so potrebne za podporo ciljev iz bele knjige. Temelji na analizi[9], na podlagi katere je bila pripravljena bela knjiga o prometu in znanstveni oceni strateških prometnih tehnologij[10].

Vizija, opisana v nadaljevanju, mora upoštevati pričakovani razvoj evropskega sektorja proizvodnje prevoznih sredstev in prometne opreme. Naša industrija se bo še naprej spreminjala. Pristop konkurenčnih prednosti, ki temeljijo na stroških, bo vse bolj zamenjeval pristop, ki temelji na visoki dodani vrednosti, povezani z inovacijami pri zasnovi, proizvodnji in delovanju kompleksnih sistemov in storitev z manjšo vsebnostjo ogljika. Ta pristop bo podpiral zaposlovanje in rast. Z uvedbo novih materialov in proizvodnih procesov bodo v sektor proizvodnje prometne opreme vstopili novi tehnološki partnerji. Če temu prištejemo še večjo medsebojno povezanost različnih vrst prevoza, se bo s tem okrepila inovativnost sektorja, proizvajali se bodo okolju prijaznejši proizvodi, vrednost evropske oznake za izdelke in storitve visoke kakovosti pa se bo okrepila.

3.1.        Uporabniku prijazen integrirani promet

V prihodnosti bo močnejša interakcija med prometom, energijo ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in omrežji privedla do izboljšanja okoljske uspešnosti in učinkovitejše rabe virov. V prometu bo prišlo do sprememb v smeri mobilnosti, ki bo v veliki meri temeljila na uporabi alternativnih goriv, trajnostnih virov energije in večji uporabi energetsko učinkovitih in okolju prijaznih prevoznih sredstev. Alternativni pogonski sistemi in pametne komunikacijske tehnologije bodo v središču nove generacije čistih in „povezanih“ vozil.

Prometni sistem bo popolnoma integriran in intermodalen ter bo omogočal nemoten prehod potnikov in tovora med različnimi vrstami prevoza in prek meja. Z vse večjim povpraševanjem končnih uporabnikov ter nadaljnjim razvojem notranjega trga bodo potnikom in lastnikom tovora zagotovljene nove storitve, večja zanesljivost in večja prožnost. Vsa glavna letališča in pristanišča bodo povezana z železniškim omrežjem. To bo podprto s popolnoma intermodalnimi informacijskimi, rezervacijskimi in plačilnimi sistemi in storitvami. Intermodalni terminali in platforme za potniški in tovorni promet bodo zasnovani „pametno“ in opremljeni s sodobno opremo, npr. da se zagotovi nemoteno pretovarjanje.

Z novimi pristopi v sledenju, sledljivosti in upravljanju tovora bodo zagotovljene zelo učinkovite, dostopne in brezpapirne logistične storitve z manjšim ogljičnim odtisom. Blago bo dobavljeno v zajamčenih dobavnih rokih. Na področju prometne varnosti in zaščite se bo s tehnologijo mogoče odzvati na zahteve družbe po uresničevanju vizije o popolnoma varnem prometu brez kakršnih koli žrtev.

Srednjeročno bo vzpostavljena nova arhitektura za uporabniku prijazen evropski prometni upravljavski, informacijski in plačilni sistem, ki temelji na najsodobnejši tehnologiji za ugotavljanje položaja, komunikacijski tehnologiji in tehnologiji nadzora. Kratkoročno bodo sedanji modalni sistemi upravljanja in obveščanja dodatno izboljšani, boljše izkoriščeni ali po potrebi razširjeni z vmesniki za druge vrste prevoza, kar bo omogočilo nemoteno zagotavljanje potovalnih in logističnih storitev.

Prometna infrastruktura se bo spremenila. V sodobno infrastrukturo bodo vse bolj vključeni sestavni deli, zaradi katerih bo ta postajala pametna (inteligentna, podprta z IKT in avtomatizirana), okoljsko neoporečna (novi lahki materiali, ki jih je mogoče reciklirati) ter intermodalna (avtomatizirani terminali, vozlišča in oprema). Vključevala bo zagotavljanje alternativnih, nizkoogljičnih goriv ter inovativne upravljavske in operativne sisteme. Osrednje vseevropsko prometno omrežje bo pomembno za promocijo te infrastrukture. Nova infrastruktura bo odporna na podnebne spremembe, delovala bo z manj prekinitvami, njeni stroški vzdrževanja pa bodo nizki.

3.2.        Trajnostni prevoz na dolge razdalje ter trajnostni medkrajevni in mestni prevoz

Nove generacije čistih, varnih in tihih cestnih vozil, zrakoplovov, plovil in vlakov bodo nadomestile prevozna sredstva, ki jih trenutno uporabljamo. Vendar pa so življenjske dobe zrakoplovov, ladij in vlakov dolge, kar pomeni, da – razen če se ta prevozna sredstva ne posodobijo – se bodo koristi pokazale počasi, čeprav bodo operativne in tehnične izboljšave izvedene že prej. Prihodnji zrakoplovi in plovila ter sprememba paradigme pri organizaciji upravljanja prometa bodo prinesli velike okoljske koristi, poleg tega pa se bo izboljšala učinkovitost sektorja, za katerega bo še vedno značilna velika rast na trgu.

Vodni in železniški promet na srednje razdalje bosta z novo razvitimi, namenskimi prevoznimi sredstvi osvojila trge potniškega in tovornega prometa. Dobavna veriga bo postala okolju prijaznejša, zaradi česar se bo tovorni promet na dolge razdalje začel preusmerjati na vodne in železniške poti. V cestnem tovornem prometu na srednje razdalje in avtobusnem potniškem prometu se bodo vse bolj uporabljale nove vrste vozil v namenskih „omrežjih z zeleno infrastrukturo“.

Mobilnost prebivalcev se ne bo spremenila, vendar naj bi po pričakovanjih postopna zaostritev emisijskih predpisov za nove osebne avtomobile pripomogla k uporabi alternativnih pogonov, zlasti v mestnih središčih. Pojavile se bodo nove vrste osebnega prometa z minimalno porabo virov, v na novo zasnovanih mestnih območjih pa se bo vedno več ljudi odločalo za kolesarjenje in hojo. Celostno načrtovanje za trajnostno mobilnost bo vključeno v mestni in prostorski razvoj. Logistične storitve ter storitve dobave in distribucije blaga v mestnih območjih bodo tihe in vse bolj brezogljične. Uvedeni bodo novi distribucijski modeli za mestni tovorni promet.

Razvoj javnih prometnih storitev se bo osredotočil na mestna območja, saj lahko javni prevoz na teh območjih poveča svoj tržni delež. Javni prevoz bo vse bolj uporabljal električno energijo. Javni prevoz bo še vedno cenovno ugoden in dostopen za vse, ne glede na socialni položaj in kraj stalnega prebivališča (preprečevanje premajhnega števila dostopnih točk). Pojavijo se lahko popolnoma novi poslovni modeli za javne in zasebne prometne storitve, kot so skupno lastništvo prevoznih sredstev. Lahko se uveljavi nova generacija osebnih prevoznih sredstev, ki se lahko povežejo in spremenijo v „individualizirane“ sisteme javnega prevoza. S prilagojenim in okolju prijaznim prevozom z avtobusi, potovalnimi avtobusi, mikrobusi ali taksiji bo zagotovljena „dostopnost na (elektronsko) zahtevo“ na podeželju.

4.           Krepitev evropskega prometnega raziskovalnega in inovacijskega sistema

Zgornja vizija se ne bo uresničila, če evropski prometni raziskovalni in inovacijski sistem ne bo zagotovil potrebnih novih rešitev. Zaradi tega bodo potrebni strateški ukrepi na štirih področjih.

Prvič, treba bo okrepiti vlogo raziskav in inovacij v prometni politiki. Vodilna pobuda „Unija inovacij“[11] in Evropska digitalna agenda[12] poudarjata potrebo po strateškem pristopu k inovacijam. V predlogu Komisije za program Obzorje 2020[13], ki ga mora sprejeti zakonodajni organ, je poudarjeno, da je pameten, okolju prijazen in integriran promet eden od šestih glavnih družbenih izzivov, ki se lahko v veliki meri reši z evropskimi raziskavami in inovacijami. Poleg tega bela knjiga o prometu poziva k vključitvi vseh vrst prevoza v enotni evropski prometni sistem, s čimer odpravlja sedanji trend, da se vsaka vrsta prometa obravnava posebej.

Drugič, dejavnosti posameznih sektorjev in akterjev bi morale biti bolje usklajene. Ker se praviloma z več raziskovalnimi dejavnostmi povečuje tudi verjetnost pomembnih odkritij in se širi paleta rešitev, pa so zaradi posebnosti področja inovacij v prometnem sektorju skupne ali usklajene dejavnosti med sektorji in akterji na posebnih področjih lahko učinkovitejše. Ponudniki prevoznih storitev na primer pogosto omenjajo nezadostno ali prezgodnjo ponudbo inovativnih rešitev, proizvajalci prometnih rešitev pa pogosto čakajo na jasne tržne signale, preden se odločijo za razvoj novih rešitev in potreb uporabnikov vedno ne razumejo popolnoma[14].

Tretjič, treba je premagati vezanost na določeno tehnologijo in nepovezano delovanje vsake institucije. Obstoječe strukture in zavezništva zainteresiranih strani ovirajo popolno uresničitev potenciala, ki bi se lahko dosegel z inovacijami na področju prometa, ki bi izhajale iz drugih vrst prevoza in sektorjev. Na inovacije na področju prometa bi lahko na primer močneje vplival razvoj v drugih sektorjih, kot sta sektor telekomunikacij in energetski sektor. Prevozniki, ki bi lahko imeli korist od takih inovativnih rešitev, imajo pogosto nizke stopnje dobička in nimajo veliko spodbud za vlaganje v nove rešitve.

Četrtič, potrebe po precejšnjih sredstvih, velike naložbene potrebe in velike ovire, s katerimi se soočajo novi udeleženci na trgu, prometnemu sektorju preprečujejo, da bi dal na trg potrebne rešitve, ki bi mu omogočale njegovo preoblikovanje. Problem „doline smrti“ med raziskavami in razvojem na eni strani ter inovacijami in uvajanjem na trg na drugi strani je že bil izpostavljen v sporočilu o vodilni pobudi „Unija inovacij“. Očitno je, da to velja tudi za prometni sektor.

5.           Pobude za izboljšanje inovacijske zmogljivosti prometnega sektorja

Komisija predlaga vrsto pobud za izvajanje potrebnih ukrepov. Te pobude bodo pripomogle k izpolnjevanju ciljev politike in reševanju izziva na področju prometa iz programa Obzorje 2020[15].

5.1.        Bolj ciljno usmerjene raziskave in inovacije na področju prometa

Proces skupnega strateškega in celovitega načrtovanja programov bo pomembno orodje za krepitev inovacijskega sistema. To sporočilo je izhodišče tega procesa in Komisija predlaga tri celovita področja raziskav in inovacij, na katerih je treba v naslednjih dvajsetih letih doseči konkretne in uresničljive rezultate.

· Kar zadeva prevozna sredstva, bi morala biti posledica spremembe paradigme v smeri alternativnih pogonskih sistemov, alternativnih goriv in pametne komunikacijske tehnologije razvoj čistih, pametnih, varnih in tihih železniških in cestnih vozil, zrakoplovov in plovil, poleg tega pa tudi učinkovitejše povezave z infrastrukturo. To vključuje razvoj sestavnih delov, materialov in omogočitvenih tehnologij. Treba je zagotoviti, da se bolje izpolnijo potrebe evropskega uporabnika, poleg tega pa bi bilo treba okrepiti še globalno konkurenčno prednost evropskega sektorja proizvodnje prevoznih sredstev in prometne opreme.

· Kar zadeva infrastrukturo, je potreben napredek na področju pametne in okolju prijazne infrastrukture, ki je odporna na podnebne razmere in ne potrebuje veliko vzdrževalnih del, vključno z zagotavljanjem alternativnih goriv, sistemi upravljanja in informacijskimi sistemi za različne vrste prometa, ki lahko podpirajo uporabniške storitve, upravljanjem povpraševanja in drugimi rešitvami v zvezi z optimizirano uporabo infrastrukture. Treba je krepiti zmogljivosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni za javne organe, odgovorne za zagotavljanje storitev, in za prevoznike.

· Kar zadeva prevozne storitve in dejavnosti, je potreben velik napredek v zvezi z nemotenim zagotavljanjem učinkovitih storitev za potniški in tovorni promet, da se omogoči tesnejša povezanost vseh vrst prevoza, zlasti v mestnem in medkrajevnem prometu ter v smislu dobro zasnovanih vozlišč in učinkovite opreme za pretovarjanje. Napredek je potreben tudi na področju integriranega upravljanja informacij, prometa in povpraševanja za multimodalni promet na evropski ravni, nemotenih logističnih storitev in inovativnih rešitev mobilnosti v mestih, vključno z visokokakovostnim javnim prevozom.

Na vsa ta področja bodo vključene rešitve v zvezi z varnostjo in zaščito ter storitve IKT. Poleg tega bodo upoštevane tudi potrebe uporabnikov, kot je dostopnost, saj je temu treba prilagoditi vozila, infrastrukturo in storitve. Potrebne bodo tudi socialno-ekonomske in predhodne raziskave, vključno z raziskavami o razumevanju obnašanja uporabnikov.

Za dosego dejanske uporabe novih rešitev, ki prispevajo k uresničevanju ciljev evropske prometne politike, morajo biti evropske raziskave in inovacije ciljno usmerjene. Priloga 1 predstavlja ta tri področja inovacij z njihovimi desetimi opredeljenimi dejavnostmi[16] ter način, kako izpolnjujejo cilje bele knjige. Komisija ob upoštevanju strokovne presoje ocenjuje, da bi lahko teh deset dejavnosti do leta 2030 (nekatere izmed njih do leta 2050) veliko prispevalo k izpolnjevanju ciljev bele knjige, pri čemer te dejavnosti upoštevajo posebnosti posameznih vrst prevoza in multimodalnega prevoza. Ni pa to niti končno stališče niti seznam prednostnih nalog za prihodnje programe raziskav in inovacij, pri čemer se lahko dejavnosti prilagodijo med razpravami z zainteresiranimi stranmi.

Dejavnosti so izhodišče za organizacijo načrta, ki se bo začel pripravljati septembra 2012 z namenom ciljno usmeriti evropske dejavnosti R in R ter sredstva za uporabne tehnologije, ki učinkovito prispevajo k ciljem politike. Njegov cilj bo tudi opredelitev obstoječih vrzeli in odpravljanje pomanjkljivosti v inovacijski verigi. Končni rezultat bo en ali več časovnih načrtov za vsako dejavnost, s katerimi bodo določeni financiranje, instrumenti in akterji ter predvideni mehanizmi spremljanja in upravljanja, ki bodo omogočili prilagajanje novim razmeram. Poseben poudarek bo na dejavnostih, za katere je značilno nedelovanje trga ali pri katerih lahko skupna ali usklajena prizadevanja pospešijo uvajanje novih tehnologij na trg.

Ta priprava načrta, ki bo temeljila na tem sporočilu in spremnem delovnem dokumentu služb Komisije, bo potekala kot posvetovanje, ki bo vključevalo zainteresirane strani in v okviru katerega bodo opredeljena področja, na katerih lahko ukrepanje na evropski ravni doseže največji učinek. Za vsako prednostno področje se bo skušalo doseči soglasje glede zahtev, ki izhajajo iz ciljev politike in dejanskega stanja v Evropi na področju tehnologije. Kadar koli bo mogoče, bodo izhodišča časovni načrti, ki jih bodo pripravile zainteresirane strani. Ta proces bo temeljil na znanstvenem pristopu, s katerim se bo skušala preprečiti razdrobljenost časovnih načrtov, tako da bi se lahko sprejeli ambicioznejši cilji in dosegla kritična masa pri uvajanju rešitev. Na nekaterih področjih, zlasti tistih, ki obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na več vrst prevoza in za katera so bili pripravljeni pomanjkljivi časovni načrti, bodo potrebna večja prizadevanja.

Na ta način pripravljeni časovni načrti bodo v središču evropskega strateškega načrta prometnih tehnologij. Uporabljali se bodo kot podlaga za prihodnje delo na Komisiji, npr. pri pripravi delovnih programov za program Obzorje 2020, opredelitvi finančnih potreb, zakonodajnih predlogih, s katerimi se lahko spodbudi uporaba rešitev itd.

5.2.        Boljše usklajevanje prizadevanj

Komisija predlaga, da se doseže napredek pri partnerstvih in izboljša upravljanje inovacijske verige. Obstoječa javno-zasebna partnerstva, povezana s prometom, ter evropske tehnološke platforme so že razvili koristne časovne načrte in strateške raziskovalne programe, zlasti za vprašanja, ki se nanašajo na vrste prevoza. Lahko bi se proučili dodatni ali izboljšani javno-zasebni mehanizmi usklajevanja. Skupno načrtovanje programov v obliki partnerstev med državami članicami, ki ga spodbuja Komisija, ali evropska partnerstva za inovacije so nadaljnje možnosti, ki jih je treba raziskati. Omogočene bodo povezave z drugimi strateškimi raziskovalnimi in inovacijskimi strategijami, kot je načrt SET[17].

Zagotavljanje rednih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik in zainteresiranim stranem v zasebnem sektorju lahko olajša spremljanje in vodenje razvoja in uporabe inovativnih rešitev. Zato namerava Komisija vzpostaviti sistem spremljanja in obveščanja za raziskave in inovacije na področju prometa (v nadaljnjem besedilu: TRIMIS). Sistem TRIMIS bo uporabljal sredstva iz programa Obzorje 2020 in bo postal instrument Komisije za opredeljevanje tehnoloških trendov ter zmogljivosti na področju raziskav in inovacij. Mogoče je, da bo povezan s portalom Komisije za raziskave in inovacije na področju prometa, tj. z dodatnim virom informacij.

Poleg tega se je treba na globalne okoljske izzive odzvati usklajeno. Tekmovanje, katerega cilj je doseganje trajnostne mobilnosti, poteka na globalni ravni. To pomeni, da je vključitev mednarodne razsežnosti v evropske prometne raziskave in inovacije za uspeh Evrope pomembno. Globalni razvoj, komercializacija in uporaba inovativnih rešitev, ki lahko pripomorejo k doseganju trajnostne mobilnosti, se lahko zagotovijo zlasti s prizadevanji za sklenitev globalnih sporazumov in uresničevanje ciljev zmanjšanja toplogrednih plinov (npr. na ravni ICAO in IMO). Evropa bo morala skleniti močna mednarodna partnerstva, ki bodo koristila njenim regulativnim in gospodarskim interesom.

5.3.        Zunaj varnega območja: preseganje vezanosti na določeno tehnologijo

Za spodbuditev inovacij v mobilnosti in prometu bo treba uporabiti ne samo zrele segmente prometnega trga, ampak jih tudi kombinirati z obstoječimi ali na novo nastajajočimi akterji s področij, kot so telekomunikacije, priprava vsebin, finančne storitve in trg oskrbe z električno energijo. Zato lahko pride do navzkrižij med interesi in podjetniškimi kulturami, ki lahko spodbudijo nekonvencionalno in vizionarno razmišljanje. Cilji strateškega načrta glede tehnologije v prometu bodo zato tudi:

· Izkoriščanje zbliževanj med različnimi področji, kot so promet, energija, informacije in telekomunikacijske storitve, prostorski razvoj in okolje, ki lahko ustvarijo dodano vrednost za mobilnost podjetij in potrošnikov ter za splošne politične namene, kot sta rast in zaposlovanje. Za ta zbliževanja si je treba prizadevati s svežim pristopom, ki temelji na novih sistemskih konceptih in pionirskih zamislih.

· Oblikovanje sklopa nekonvencionalnih operativnih načel in instrumentov ter interdisciplinarnih pristopov za spodbujanje podjetništva, npr. nagradne igre, nove sheme tveganega kapitala, pametna javna naročila itd., ki lahko zagotovijo pravočasne in ustrezne odgovore javnih organov na zahteve skupnosti uporabnikov ob upoštevanju tržne dinamike.

· Oblikovanje nove dinamike inovacij v prometu, ki lahko spodbudi ponovno oživitev celotnega sektorja, ki bo privlačen za nove generacije nadarjenih posameznikov, inovatorjev in podjetnikov. Morda bodo potrebne usklajene naložbe v usposabljanje in izobraževanje ter ponoven razmislek o znanjih in spretnostih, ki jih posredujeta. Konkurenčnost MSP v sektorju se lahko spodbudi z boljšim dostopom do financiranja, lažjim dostopom do evropskih in mednarodnih trgov ter krajšimi upravnimi postopki.

5.4.        Učinkovita uvedba inovativnih rešitev

Navedeni ukrepi bodo pripomogli k ciljnemu usmerjanju in usklajevanju prizadevanj in ustvarili novo dinamiko. Vendar lahko javni organi za zagotovitev hitrega in obsežnega uvajanja na trg ter uporabe novih prometnih tehnologij in storitev brez ogrožanja enotnega trga, če se trg ne odzove dovolj, posredujejo tudi v obliki predpisov, standardov, s katerimi se zagotovi interoperabilnost ali neprekinjenost storitev, pravic intelektualne lastnine, javnega naročanja in finančnih spodbud. EU lahko ublaži izkrivljanja konkurence, ki jih povzročajo subvencije in ustvarjeni prihodki.

Strateški načrt glede tehnologije v prometu bo podpiral izvajanje programov financiranja, ki jih je predlagala Komisija za naslednji večletni finančni okvir, pod pogojem, da načrt sprejme zakonodajni organ. To vključuje program Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope[18], ESRR in Kohezijski sklad[19] ter Program za konkurenčnost podjetij in MSP[20]. Evropska investicijska banka bo pozvana, naj okrepi zagotavljanje prednostnih posojil prek Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF), razširi svoje dejavnosti dajanja posojil prometnemu sektorju v skladu s svojo novo posojilno politiko[21] in zagotovi večjo tehnično pomoč javnim in zasebnim zainteresiranim stranem. Javno finančno podporo bo treba zagotoviti popolnoma skladno z veljavnimi pravili EU o državni pomoči, vključno s tistimi, ki urejajo raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, financiranje prevoznih dejavnosti in naložbe v infrastrukturo.

6.           Priložnosti in izzivi, ki nastajajo z uporabo tehnologije v prometu

Za dosego naših ciljev politike bo treba veliko današnjih prometnih sistemov in rešitev nadomestiti z novimi v relativno kratkem času. Znesek dodatnih naložb v inovativna vozila, opremo in infrastrukturo za polnjenje vozil, ki so med letoma 2010 in 2030 potrebne za dosego ciljev zmanjšanja emisij za evropski prometni sistem, je ocenjen na bilijon eurov[22]. Čeprav se zdi to velik znesek, približno enak znesek gospodinjstva v EU porabijo za prevoz v enem letu[23].

Analiza, ki jo je opravila Evropska komisija[24], kaže, da uvajanje novih rešitev na trg kljub nezanemarljivim investicijskim stroškom preprečujejo predvsem premajhne gospodarske spodbude za spremembe na „sistemski ravni“, in sicer tako za uporabnike kot tudi dobavitelje. Vendar pa je uvajanje novih okolju prijaznih, pametnih, varnih in učinkovitih prevoznih rešitev izredna priložnost za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev ter za krepitev evropske konkurenčnosti.

Glede na nujnost reševanja izzivov, ki so pred nami, in njihovo raznolikost je potrebna politična razprava, kako lahko zainteresirane strani, države članice in Komisija sprejmejo zaveze o hitrejšem in učinkovitejšem razvoju in uvajanju inovativnih rešitev ter te zaveze tudi uresničijo. Ob upoštevanju pritiska na javne proračune, ki bo nastal zaradi sedanje gospodarske krize in njenih posledic, bo treba določiti prednostne naloge in vzpostaviti ustrezne instrumente (kot so finančne spodbude, predpisi, standardi, politično določeni industrijski cilji, prostovoljne zaveze in usklajevanje ukrepov) za spodbujanje uvajanja rešitev v zvezi z vsako prednostno dejavnostjo.

Evropski prometni sistem je treba prilagoditi. Nosilci odločanja morajo izraziti svoje stališče glede različnih instrumentov in pri tem upoštevati nujnost, sprejemljivost in cenovno dostopnost izvedbe inovativnih rešitev, ki so potrebne za dosego ciljev politike. Treba bi bilo povečati ozaveščenost državljanov, s spodbujevalni ukrepi pa bi se lahko spodbudile spremembe v obnašanju potrošnikov, ki bi bile skladne s tehnološkimi inovacijami, s čimer bi se olajšalo uvajanje na trg in povečalo povpraševanje po zahtevnih proizvodih in storitvah. V tem kontekstu bi bilo treba v vsaki razpravi o stroških govoriti tudi o stroških neukrepanja.

7.           Nadaljnje delo

V tem sporočilu so predstavljena stališča Komisije, kako bi lahko raziskave in inovacije v prometu prispevale k uresničevanju ambicioznih ciljev bele knjige o prometu ter spodbujale izvajanje programa Obzorje 2020, med drugim tudi v povezavi s strategijami za pametno specializacijo.

Komisija poziva Svet in Parlament, naj:

· potrdita cilj, da se raziskave in inovacije v prometu bolje uskladijo s cilji evropske prometne politike, ob upoštevanju trenutnih gospodarskih in političnih razmer in dolgoročnih trajnostnih ciljev,

· data svoje soglasje, da se prizadevanja osredotočijo na uresničevanje pionirskih in trajnostnih prometnih rešitev na evropski, nacionalni in lokalni ravni s pomočjo inovativnih tehnologij, novih pristopov zagotavljanja storitev in podjetništva,

· proučita, kako najti ustrezno ravnovesje med raznimi instrumenti, potrebnimi za uvajanje rešitev na trg in njihovo uporabo,

· odobrita pristop, ki zajema pripravo evropskega strateškega načrta glede tehnologije v prometu, in možnosti izvajanja nadaljnjih ukrepov, kakor so opisane v tem sporočilu.

PRILOGA: Področja raziskav in inovacij, prednostne dejavnosti ter njihov politični pomen

V tej razpredelnici je predstavljeno, kako naj bi tehnoloških inovacije po posameznih prednostnih dejavnostih prispevale k izpolnjevanju ciljev iz bele knjige.

Področje raziskav in inovacij || Dejavnost || Deset ciljev iz bele knjige (povzeti zaradi boljše preglednosti) ||

Mestni promet in logistika z nizkimi emisijami || Nizkoogljična goriva v letalskem in pomorskem prometu || Preusmeritev tovornega prometa s cestnega prometa na druge vrste prometa || Omrežje železniških prog za visoke hitrosti po vsej EU || Multimodalno osrednje vseevropsko prometno omrežje || Dolgoročno celovito omrežje || Sistemi upravljanja vseh vrst prometa || Informacije o multimodalnem prometu || Izjemno redki smrtni primeri v cestnem prometu || Ukrepi v smeri uresničevanja načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ ||

Čista, učinkovita, varna, tiha in pametna prevozna sredstva || čista, učinkovita, varna, tiha in pametna cestna vozila || ¢ || || || || || || || || ¢ ||

čisti, učinkoviti, varni, tihi in pametni zrakoplovi || || ¢ || || || || || ¢ || || ||

čista, učinkovita, varna, tiha in pametna plovila || || ¢ || ¢ || || || || || || ||

čista, učinkovita, varna, tiha in pametna železniška vozila || || || ¢ || ¡ || || || || || ||

Infrastruktura in pametni sistemi || pametna, okolju prijazna infrastruktura, ki bo odporna na podnebne razmere, njeni stroški vzdrževanja pa bodo nizki || || || ¢ || ¢ || ¢ || ¡ || || || ¢ ||

infrastruktura za distribucijo alternativnih goriv po vsej Evropi || ¢ || ¡ || ¡ || || || || || || ||

učinkoviti sistemi upravljanja za različne vrste prometa (vključno z upravljanjem zmogljivosti in povpraševanja) || || ¢ || ¢ || ¡ || ¡ || || ¢ || ¡ || ¡ || ¡

Prevozne storitve in dejavnosti za potniški in tovorni promet || integrirane storitve upravljanja in obveščanja v zvezi z več vrstami prevoza || || ¡ || ¡ || || ¡ || ¡ || || ¢ || ||

nemotene logistične storitve || ¡ || ¡ || ¢ || || || || || ¡ || ||

integrirana in inovativna mobilnost in promet v mestih || ¡ || || || || || || || ¡ || ¢ ||

¢ Ta dejavnost naj bi pomembno pripomogla k doseganju cilja iz bele knjige.        

¡ Ta dejavnost naj bi delno pripomogla k doseganju cilja iz bele knjige.

[1]               Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, COM(2011) 144 final.

[2]               Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 final.

[3]               Pregled inovacij v evropskem prometnem sektorju („Mapping innovation in the European transport sector“), Skupno raziskovalno središče EK, EUR 24771 EN, 2011.

[4]               To se nanaša na naložbe v R in R, ki so jih financirala podjetja sama. Kolikor je mogoče, so iz tega zneska zato izključene raziskovalne dejavnosti, ki se financirajo iz javnih sredstev, da bi se preprečilo dvojno štetje javnih naložb v R in R.

[5]               Vključno z evropsko pobudo za okolju prijazne avtomobile, Čisto nebo in SESAR (raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba). Temu pa lahko prištejemo še trenutne evropske tehnološke platforme, ki so najpomembnejše za promet: ACARE (Svetovalni svet za raziskave in inovacije na področju letalstva v Evropi), ERRAC (Svetovalni svet za raziskave na področju železnic v Evropi), ERTRAC (Svetovalni svet za raziskave v cestnem prometu v Evropi) in WATERBORNE-TP (Tehnološka platforma za sektorja pomorske in notranje plovbe).

[6]               Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa.

[7]               Raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba.

[8]               Evropski vrhunski globalni satelitski navigacijski sistem.

[9]               Trajnostno naravnana prihodnost prometa: usmeritev k integriranemu, tehnološko naprednemu in uporabnikom prijaznemu prometnemu sistemu, COM(2009) 279 final.

[10]             Znanstvena ocena strateških prometnih tehnologij („Scientific Assessment of Strategic Transport Technologies“), Skupno raziskovalno središče EK, EUR 25211 EN, 2012.

[11]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij, COM(2010) 546 final.

[12]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245 final/2.

[13]             Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Obzorje 2020 – Okvirni program za raziskave in inovacije, COM(2011) 808 final.

[14]             Povzetek analize odgovorov iz raziskave, izvedene v vseh državah, o inovativnosti v prometu („Summary Analysis of Responses to a Country Survey on Innovation in Transport“), Mednarodni prometni forum (2010).

[15]             Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020, COM(2011) 809 final.

[16]             Področja raziskav in inovacij ter prednostne dejavnosti so podrobneje predstavljeni v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Predhodni opisi področij raziskav in inovacij ter njihovih dejavnosti („Preliminary Descriptions of Research and Innovation Areas and Fields“), SEC …..

[17]             Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET) – Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika (COM(2007) 723 final).

[18]             Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, COM(2011) 665 final.

[19]             http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/proposals_2014_2020_en.cfm.

[20]             Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020), COM(2011) 834 final.

[21]             Posojilna politika EIB za prometni sektor: http://www.eib.org/projects/publications/eib-transport-lending-policy.htm.

[22]             Ocena učinka, priložena beli knjigi o prometu, SEC(2011) 358 final, str. 84.

[23]             13,6 % zasebne porabe. Vir: Eurostat.

[24]             Pregled inovacij v evropskem prometnem sektorju („Mapping innovation in the European transport sector“), Skupno raziskovalno središče EK, EUR 24771 EN, 2011.