EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009DC0390

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope : glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009 {SEC(2009) 1060} {SEC(2009) 1103} {SEC(2009) 1104}

/* KOM/2009/0390 končno */

52009DC0390

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope : glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009 {SEC(2009) 1060} {SEC(2009) 1103} {SEC(2009) 1104} /* KOM/2009/0390 končno */


[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 4.8.2009

COM(2009) 390 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009 {SEC(2009) 1060} {SEC(2009) 1103} {SEC(2009) 1104}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o digitalni konkurenčnosti EvropeGlavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009

KAZALO

1. Uvod 3

2. Glavni dosežki strategije i2010 4

2.1. Spodbujanje enotnega trga za evropska podjetja in uporabnike 5

2.2. Spodbujanje raziskav in inovacij na področju IKT v Evropi 6

2.3. Omogočiti prednosti IKT vsem državljanom 7

3. Učinek strategije i2010 na države članice 9

4. Pot naprej - prihodnji politični izzivi 9

5. Sklepne ugotovitve 12

1. Uvod

Evropa ostaja globalna sila pri razvoju naprednih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Svetovni splet, standard GSM za mobilne telekomunikacije, standard MPEG za digitalne vsebine in tehnologija ADSL so bili razviti na evropskih tleh. Ohraniti vodilni položaj in ga razviti v konkurenčno prednost je pomemben politični cilj, zato je Komisija leta 2005 predložila strategijo i2010, katere cilj je okrepiti vodilni položaj Evrope na področju IKT ter izkoristiti prednosti informacijske družbe za rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi[1]. V strategiji je opredelila konkretne politične ukrepe:

- Spodbuditi enotni trg za podjetja in uporabnike z odpravo pravnih ovir in krepitvijo pravne usklajenosti v telekomunikacijskem sektorju in obenem spodbuditi enotni trg avdiovizualnih medijev (zlasti pri televiziji in videih na zahtevo);

- Spodbuditi raziskave in inovacije na področju IKT v Evropi z združevanjem in usmerjanjem javnega in zasebnega financiranja na tista področja, kjer je Evropa vodilna na svetu ali pa to lahko postane. Primer tega sta mobilna tehnologija za dolgoročni razvoj, ki bo temeljito spremenila brezžične širokopasovne komunikacije, in sistem elektronskega nadzora stabilnosti vozil, ki pomaga preprečevati prometne nesreče pri sunkovitem manevriranju ali vožnji na spolzkih cestah;

- Poskrbeti, da imajo vsi državljani koristi od vodilnega položaja Evrope na področju IKT, še posebej prek vsem dostopnih vrhunskih spletnih javnih storitev; omogočiti varnejši, pametnejši, čistejši in energijsko učinkovitejši promet ter zagotoviti, da je kulturna dediščina EU vsem na dosegu rok v evropski digitalni knjižnici.

V zadnjih štirih letih se je ponovno pokazala pomembna vloga politike do IKT pri gospodarski in socialni modernizaciji Evrope, Evropa pa je prek te politike postala odpornejša na krizna obdobja. Danes so IKT neločljiv del osrednje evropske politike rasti in ustvarjanja delovnih mest. Vsaka država članica EU ima svojo politiko do IKT, za vse pa je ključna za nacionalno rast in ustvarjanje delovnih mest v okviru prenovljene lizbonske strategije. Strategija i2010 vpliva tudi na področja drugih politik, kot sta na primer enotni trg in potrošniška politika. Politika do IKT se danes uresničuje z različnimi instrumenti, kot so na primer strukturni skladi in sklad za razvoj podeželja.

IKT, še zlasti širokopasovni internet, so ključni elementi načrta za oživitev evropskega gospodarstva[2]. Polovica povečane produktivnosti v EU gre na račun IKT, hitri širokopasovni dostop pa je ključnega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest, novih znanj, novih trgov in zmanjševanje stroškov. Je tudi izjemno pomemben za podjetja, javne storitve in učinkovito delovanje sodobnega gospodarstva. Ta dejstva je Komisija upoštevala v svojih predlogih za hitrejšo oživitev gospodarstva s pametnimi naložbami v širokopasovna omrežja v podeželskih območjih v višini do 1,02 milijarde EUR, ki jih je odobril tudi Evropski svet.

2. Glavni dosežki strategije i2010

Strategija i2010 je bila oblikovana kot strateški okvir za evropske politike o informacijski družbi in medijih. V njej so opisana splošna politična prizadevanja za odprto in konkurenčno evropsko digitalno gospodarstvo. Prav tako je v njej prvič poudarjen pomen IKT za boljšo kakovost življenja. Končni cilj je dokončna vzpostavitev enotnega trga izdelkov in storitev IKT v korist evropskih potrošnikov, podjetij in uprav.

Politična prizadevanja strategije i2010, ki so usmerjena v konkurenco in upoštevajo tudi vidik potrošnikov, so prinesla številne vidne rezultate:

- Vse več Evropejcev ima dostop do interneta. S 43 %, kolikor je znašalo leta 2005, je število rednih uporabnikov naraslo na 56 % leta 2008; večina jih internet uporablja skoraj vsak dan, imajo tudi visokohitrostni dostop. Redna uporaba interneta ima tudi bolj vključujočo funkcijo, pri čemer najhitreje narašča število uporabnikov v zapostavljenih skupinah (neaktivni, manj izobraženi in tisti v starosti 55–64 let).

- Evropa je vodilna v svetu na področju širokopasovnega interneta. S 114 milijoni naročnikov je tudi največje svetovno tržišče, njena gostota pa bliskovito narašča. Polovica evropskih gospodinjstev in več kot 80 % evropskih podjetij ima fiksno širokopasovno povezavo, pri treh četrtinah pa povprečna hitrost nalaganja presega 2 Mbps. Dostop do širokopasovnega interneta ima 93 % prebivalstva EU-25, v primerjavi s 87 % leta 2005.

- Visoka stopnja širokopasovne povezljivosti je pripomogla k pogostejši rabi naprednih storitev. Evropejci hitro spreminjajo svoje navade in uporabljajo nove načine komunikacij. 80 % rednih uporabnikov interneta sodeluje v vse bolj interaktivnih dejavnostih, kot so na primer komunikacija, uporaba spletnih finančnih storitev, ustvarjanje in skupna uporaba novih vsebin ter udeležba v inovativnih postopkih.

- Trg mobilnih telefonov je presegel 100-odstotni gostoto. Zadevni delež prebivalstva EU se je s 84 % leta 2004 povečal na 119 % leta 2009. Zaradi tega ima Evropa najvišjo gostoto mobilnih priključkov na svetu, saj se ustrezna deleža v ZDA in na Japonskem gibljeta okoli 80 %. Potrošniki namenjajo več časa pogovorom in izmenjavi sporočil po cenah, ki so vsaj 34,5 % nižje od tistih iz leta 2004, cene gostovanja pa so se od leta 2005 znižale za 70 %.

- Evropa je dosegla velik napredek pri ponudbi in uporabi 20 spletnih javnih storitev, za katere se opravlja primerjalna analiza. Ponudba storitev, ki so popolnoma dostopne državljanom, je narasla s 27 % leta 2004 na 50 % leta 2007, v primeru podjetij pa s 58 % leta 2004 na 70 % leta 2007. Tretjina evropskih državljanov in skoraj 70 % podjetij v EU uporablja storitve e-vlade.

- Raziskave na področju IKT, ki jih financira EU, imajo ključno vlogo pri pomembnih evropskih gospodarskih dosežkih, kot na primer pri mikro- in nanoelektroniki, zdravstvu in agendi EU za varnost v cestnem prometu. Obenem v Evropi potekajo pionirske raziskave; taka je na primer tehnologija gigantske magnetne upornosti, ki je korenito spremenila delo s trdimi diski, znanstvenika, ki sta jo odkrila, pa sta leta 2007 prejela tudi Nobelovo nagrado za fiziko. Omeniti je treba še tehnologijo ADSL, ki je temelj današnje razširjenosti širokopasovnega interneta.

- Politika do IKT vse bolj postaja sestaven del ostalih političnih področij. Države članice se zavedajo pomena IKT za produktivnost in rast ter njihovega potenciala pri doseganju družbeno-gospodarskih ciljev. Številne države članice imajo sedaj lastno strategijo IKT s podobnimi cilji kot pri strategiji i2010.

To je le nekaj zgodb o uspehu iz zadnjih štirih let[3]. Čeprav celoten potencial še ni povsem izkoriščen, je splošne dosežke strategije i2010 mogoče najbolje oceniti, če jih primerjamo s cilji treh strateških stebrov pobude iz leta 2005.

2.1. Spodbujanje enotnega trga za evropska podjetja in uporabnike

Eno najpomembnejših področij, na katerem je politika do IKT spremenila življenje Evropejcev, je spodbujanje enotnega trga telekomunikacij in avdiovizualnih medijskih storitev za državljane.

Na tem temelji tudi strateški cilj prvega stebra strategije i2010:

1. cilj: Enotni evropski informacijski prostor s cenovno ugodnimi in varnimi telekomunikacijami visoke pasovne širine, bogatimi in raznolikimi vsebinami in digitalnimi storitvami.

Razdrobljenost evropskega trga s 500 milijoni potrošnikov ovira ekonomije velikega obsega, kar škoduje podjetjem in potrošnikom. Pri digitalni ekonomije je to še bolj očitno. Nobenega tehničnega razloga ni, da bi meje ovirale možnosti za ustvarjanje bogastva. Komisija si aktivno prizadeva za uvedbo konkurence v elektronskih komunikacijah, odpravo pravnih ovir, večjo pravno usklajenost in enake konkurenčne pogoje za evropske ponudnike, industrijo in potrošnike. Zavzema se za bolj usklajen pristop pri vprašanju frekvenc in možnemu izkoristku digitalne dividende med državami članicami. Namen obeh uredb o gostovanju je vzpostaviti evropski notranji trg za potrošnike in podjetja[4].

Reforma pravnega okvira za elektronske komunikacije, ki naj bi bila sprejeta v kratkem, bo na različne načine še dodatno izboljšala delovanje enotnega trga. Najpomembnejše je, da bo izboljšala preglednost in potrošnikom omogočila večjo izbiro ter jih bolje zaščitila pred možnimi kršitvami varnosti in varstva osebnih podatkov ter neželeno pošto, obenem pa bo v novih omrežjih spodbudila konkurenco. Na evropski ravni naj bi bil ustanovljen nov regulativni organ, ki naj bi zagotovil pravično konkurenco in enotnejšo nacionalno zakonodajo. Hkrati bodo nacionalni regulativni organi bolj neodvisni. Letna poročila o napredku telekomunikacijskega sektorja vsako leto potrjujejo, da konkurenci prijazna evropska pravila spodbujajo konkurenco, naložbe in inovacije, znižujejo cene, obenem pa potrošnikom omogočajo več izbire, več pravic in kakovostnejše storitve.

Pomemben korak k ozaveščanju uporabnikov je bila uvedba pravnega vodiča eYou Guide maja 2009, ki na enostaven način razlaga evropsko pravo za področje interneta. V eYou Guideu, ki je neke vrste vodič do pravic evropskih uporabnikov, so obravnavana ključna področja spletne zaščite potrošnikov, vključno z varstvom zasebnosti in osebnih podatkov, varnostjo in varstvom na internetu, spletnim oglaševanjem, varstvom avtorskih pravic in spletnim nakupovanjem[5].

Področje televizije se dramatično spreminja. Komisija s spodbujanjem digitalnega oglaševanja in mobilne televizije zagotavlja, da Evropa ostaja vodilna pri tem razvoju. Na podlagi načela države izvora so bila posodobljena pravila o vsebinah, ki odpirajo vrata novim avdiovizualnim storitvam. Te vključujejo ne le različne medije (terestrične, mobilne, satelitske, spletne) temveč tudi različne formate (interaktivno televizijo, video na zahtevo, družabna omrežja itd.). Za ponudnike storitev avdiovizualnih medijev danes v Evropi veljajo jasni predpisi, kakovost programov pa je zagotovljena z omejitvami oglaševanja v dokumentarnih oddajah, novicah in otroških programih. Obenem so bili predpisi o rasističnih ali sovražnih vsebinah razširjeni na storitve na zahtevo[6].

S sofinanciranjem filmov v okviru programa EU MEDIA, ki je bil s proračunom 755 milijonov EUR podaljšan na obdobje 2007-2013, je Komisija pripomogla k predstavitvi filmov in vsebin iz EU na mednarodnih platnih. Mnogi filmi, ki so doživeli mednarodni uspeh, brez evropske podpore morda sploh ne bi zapustili domače države[7]. Dodana vrednost EU ni zgolj v financiranju takšnih umetniških produkcij, temveč tudi v tem, da se evropski filmi predvajajo tako znotraj kot zunaj Evrope, s tem pa širše mednarodno občinstvo spoznava evropsko življenje in kulturo.

2.2. Spodbujanje raziskav in inovacij na področju IKT v Evropi

Kar zadeva raziskave in razvoj na področju IKT, Evropska unija v prvem desetletju 21. stoletja zaostaja za drugimi regijami sveta, še zlasti za Združenimi državami Amerike, Japonsko in Južno Korejo. Da bi nadoknadila zaostanek ter spodbudila napredne raziskave in razvoj, je EU začela izvajati ambiciozne raziskovalne programe. V zadnjih petih letih si zelo prizadeva dohiteti vodilne države sveta, v prihodnjih letih pa želi pri raziskavah na področju IKT postati vodilna na svetu.

Ta pristop je izražen v splošnem cilju drugega stebra strategije i2010:

2. cilj: Z mednarodno konkurenčnostjo Evrope do vrhunskih dosežkov pri raziskavah in inovacijah na področju IKT.

V okviru tega cilja je Evropa odobrila doslej najvišja proračunska sredstva za raziskave in inovacije na področju IKT, in sicer je zanj namenila več kot 10 milijard EUR v okviru 7. okvirnega programa in Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (PKI)[8] za obdobje 2007–2013. S tem naj bi pripomogla k novi gospodarski rasti in spodbudila prehod na nizkoogljično družbo.

Primeri elektronske infrastrukture, kot so GEANT, nadomrežja, superračunalniki in odložišča podatkov, danes spodbujajo „znanstveni preporod“, ki prinaša blaginjo in rast. Uspeh programa prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET) je pokazal potrebo, da je treba še več vlagati v visoko tvegane transformativne raziskave, da bi Evropa na področju IKT tudi dolgoročno ostala konkurenčna[9].

Obenem so bila vzpostavljena povsem nova javno-zasebna partnerstva. Skupni tehnološki pobudi za vgrajene računalniške sisteme in nanoelektroniko, Artemis in Eniac , se ukvarjata s tehnologijami, ki so ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne proizvodnje, od avtomobilske in vesoljske elektronike do energetske in zdravstvene opreme. Stekla je tudi pobuda za pomoč iz okolice pri samostojnem življenju, z njo pa naj bi Evropa postala središče razvoja novih digitalnih rešitev za ostarele državljane. S pomočjo teh pobud naj bi industrija v EU dosegla vodilni položaj na svetu, obenem pa pobude pospešujejo vlaganja v raziskave in razvoj, saj prinašajo spodbude tako za industrijo kot za same države članice. V obdobju šestih let je bilo za navedene tri pobude namenjenih prek 6 milijard EUR.

Evropa lahko postane vodilna tudi na področju interneta prihodnosti. Komisija je začela uvajati javno-zasebna partnerstva, s katerim bo mogoče pospešiti zasnovo in strukturo interneta prihodnosti. Na tej podlagi naj bi nastal internet, ki bo omogočal hitrejši prenos večjih količin podatkov in več naslovov IP, obenem pa bo varnejši in prijaznejši do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov, javen, medobratovalen ter bo spodbujal inovacije, konkurenco in izbiro. Tako naj bi se razširila uporaba radiofrekvenčne identifikacije in spletnih storitev. Nova pobuda temelji na dosedanjih raziskovalnih prednostnih nalogah. Tako npr. projekt FIRE (Future Internet Research and Experimentation) že ponuja storitve raziskovalcem, ki eksperimentirajo z novi paradigmami omrežij in storitev. Nove možnosti se odpirajo tudi pri evropskih tehnoloških platformah, ki predstavljajo javno platformo za sodelovanje med industrijo, akademskimi krogi in raziskovalnimi ustanovami.

Evropa lahko na podlagi teh pomembnih korakov pospešeno odpravi svoj zaostanek pri raziskavah na področju IKT. Vendar pa izdatki za raziskave ne morejo biti sami sebi namen, lahko so le sredstvo. Trženje inovativnih izdelkov in storitev je ključ do rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in konkurenčnosti v EU. Čeprav so nekatere države članice po kazalnikih inovacij med prvimi v svetu, pa pripravljenost na inovacije ostaja razdrobljena, zato je nujno potrebna odločnejša in bolj usklajena usmeritev v raziskave. Marca 2009 je bila izdelana prenovljena strategija raziskav in inovacij na področju IKT v Evropi[10], ki naj bi omogočila vodilni položaj Evrope na področju IKT, olajšala odpiranje novih trgov in podjetij na področju IKT, Evropa pa naj bi prek nje postala privlačnejša za vlaganja v znanje, raziskave in inovacije.

2.3. Omogočiti prednosti IKT vsem državljanom

Strategija i2010 kot prva vključuje številne pobude, ki upoštevajo demografske izzive Evrope, evropske državljane pa postavljajo v osrčje politike ter poudarjajo gospodarske vidike različnih programov.

3. cilj: Vključujoča informacijska družba zagotavlja visokokakovostne javne storitve in povečuje kakovost življenja.

Slednje še zlasti velja za e-zdravje, kjer se evropska politika zavzema za boljše zdravje in večjo blaginjo evropskih državljanov, obenem pa si prizadeva za večjo produktivnost zapletenih in dragih zdravstvenih sistemov v državah članicah in večjo konkurenčnost evropske zdravstvene industrije. V letu 2008 sta se začeli izvajati dve pomembni politični pobudi: prva želi bolnikom olajšati dostop do storitev telemedicine in spodbuditi razvoj trga, druga pa državam članicam pri uvajanju čezmejnih in medsebojno povezljivih elektronskih sistemov zdravstvenih evidenc v korist državljanov in trga. E-zdravje je tudi eno od glavnih področij pobude Komisije za vodilni trg, katere cilj je pospešiti rast s programi za okrepljeno čezmejno sodelovanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev.

Drugo pomembno politično področje je e-vlada, v okviru katere je danes več kot 50 % vladnih storitev dostopnih na spletu. Medobratovalnost storitev e-vlade je še vedno velik izziv. Čeprav zaenkrat le malo državljanov pri komuniciranju z javno upravo uporablja IKT, pa njihovo število vztrajno narašča. V zadnjih štirih letih je bil pri politiki e-vlade poudarek na prehodu s koncepta „vse na enem mestu“ k storitvam, kjer so v ospredju državljani. S sprejemom petletnega akcijskega načrta leta 2006 so se Komisija in države članice zavezale, da bodo vsem evropskim državljanom zagotovile stvarne koristi. Eden od načinov, kako z uporabo novih tehnologij javnost spodbuditi k večjemu sodelovanje, je pripravljalni program e-udeležba (eParticipation), ki javnosti ponuja nova orodja za izražanje njenih mnenj. S pomočjo velikih pilotnih projektov o medobratovalnosti elektronskih sistemov naročanja in o vseevropskem priznavanju elektronskih identitet, ki trenutno potekajo v okviru programa za konkurenčnost in inovacije, bo v vsej Evropski uniji mogoče izkoristiti gospodarski potencial e-vlade.

Strategija i2010 si prizadeva tudi pokazati, kako je mogoče z IKT izboljšati kakovost življenja državljanov, kar je že od leta 2005 glavni cilj programa e-vključenosti. Pobuda e-Vključenost – Pridruži se še ti! (‘eInclusion: Be Part of It!) je stekla leta 2008, svoj vrhunec pa je dosegla z ministrsko konferenco o e-vključenosti na Dunaju. Med ostalimi pobudami velja omeniti tudi tiste, ki si prizadevajo izboljšati pravice invalidov, ostarelih ljudi in socialno zapostavljenih skupin. Zaradi tesne povezave strokovnih znanj na področju IKT z vključenostjo v družbo in trg delovne sile je Komisija opravila celovit pregled digitalne pismenosti v Evropi.

Leta 2005 so bile v okviru strategije i2010 predlagane tri pomembne pobude za „večjo kakovost življenja“. Kako se je mogoče s pomočjo IKT soočiti z izzivi staranja prebivalstva, ponazarja pobuda za pomoč iz okolice pri samostojnem življenju. Pobuda Inteligentni avtomobil , ki poteka od leta 2006, spodbuja uporabo pametnejših, varnejših in čistejših vozil. V bližnji prihodnosti bodo lahko avtomobili v primeru prometne nesreče samodejno poklicali telefonsko številko 112. Omenjena pobuda je pritegnila tudi pozornost svetovnih medijev k raziskavam o prometni varnosti v EU, potrošniki pa so prek nje pridobili informacije o koristih teh najnovejših varnostnih sistemov, podprtimi z IKT. Leta 2008 je nastala Europeana , evropska multimedijska spletna knjižnica, ki je muzej in arhiv v enem. Europeana vsebuje več kot tri milijone knjig, zemljevidov, zvočnih posnetkov, fotografij, arhivskih dokumentov, slik in filmov, ki se hranijo v različnih kulturnih ustanovah. Dostop do nje je možen prek spletnega portala, ki je na voljo v vseh jezikih EU[11]. Prav tako je leta 2008 strategija i2010 postala eden najpomembnejših izzivov za prihodnost, saj je v okviru nje stekla še četrta pomembna pobuda, in sicer IKT za trajnostno rast , ki obravnava prispevek IKT k energetski učinkovitosti.

3. Učinek strategije i2010 na države članice

Strategija i2010 se v vseh državah članicah izvaja z nacionalnimi strategijami. Med njimi so nekatere splošne strategije o IKT, druge pa obravnavajo bolj specifična področja, kot so širokopasovna omrežja, e-vključenost, e-zdravje, e-učenje in e-poslovanje.

Nacionalne strategije se nenehno pregledujejo in posodabljajo v okviru lizbonskega procesa. Skoraj vsi načrti dosledno odražajo cilje strategije i2010.

Finska naj bi do leta 2010 kot obvezno univerzalno storitev za vse uporabnike uvedla hitrost nalaganja 1 Mbps, do leta 2015 pa 100 Mbps. Nemčija do leta 2010 načrtuje polno pokritost trga s širokopasovnim dostopom, do leta 2014 pa hitrost nalaganja najmanj 50 Mbps za 75 % gospodinjstev. Tudi številne druge države si prizadevajo za cenovno ugoden širokopasovni dostop. Francija načrtuje polno širokopasovno pokritost trga ob najvišji mesečni naročnini 35 EUR do leta 2012. Portugalska se je usmerila v infrastrukture iz optičnih vlaken, napredne širokopasovne storitve in visokohitrostna raziskovalna omrežja. |

Prvi sklop nacionalnih strategij o IKT se je začel izvajati po sprejetju pobude i2010 v letu 2005, kmalu pa mu je sledil drugi sklop. Nacionalne strategije o IKT ponazarjajo, kako metoda odprtega usklajevanja deluje v praksi, saj nekatere države očitno prevzemajo spodbude drugih držav članic. Medtem ko je bil cilj prve generacije nacionalnih strategij o širokopasovnih povezavah omogočiti širokopasovni dostop 100 % prebivalstva, pa današnje strategije dajejo poudarek višjim hitrostim, širokopasovnim povezavam kot obveznim univerzalnim storitvam ter povezovanju gospodinjstev z optičnimi infrastrukturami.

Nove strategije se osredotočajo na nova področja in se ne omejujejo zgolj na dosedanje skupne prednostne naloge vseh držav članic, kot so širokopasovne povezave, spletne javne storitve in digitalna pismenost. Med majhnimi državami članicami si sedaj številne prizadevajo doseči vodilni položaj v Evropi.

Nekatere države v strategijo o IKT vključujejo nova področja, kot so zelene informacijske tehnologije, listine e-pravic, pravni ukrepi v prid nediskriminacije in dostopnosti, novi načini razvoja storitev e-vlade, znanj in digitalne pismenosti ali pa različni modeli za razvoj digitalnih vsebin.

4. Pot naprej - prihodnji politični izzivi

Evropa si je doslej nenehno uspešno prizadevala za pošteno konkurenco na trgu telekomunikacij in za trg digitalnih vsebin in medijskih storitev brez meja. Vodilni položaj evropske tehnologije temelji na stalnem prizadevanju za vzpostavitev kritične mase raziskav in razvoja na novonastajajočih področjih IKT. Prednost Evrope je v tem, da lahko izkoristi svoje bogate kulturne vire, med katerimi sta tudi pestra in uspešna filmska in medijska scena ter evropska digitalna knjižnica. Ta splošna politična usmeritev se bo ohranila tudi v prihodnje.

Na uspehe strategije o IKT, ki ji je Evropska unija sledila v zadnjih štirih letih, pa je treba gledati globalno. S tega vidika postaja jasno, da lahko Evropa celo na področjih, kjer zavzema vodilni položaj, svojo konkurenčno prednost izgubi , ko gre za nove in inovativne dosežke. Medtem ko je Evropa na primer vodilna na področju širokopasovnega interneta, pa pri optičnih omrežjih visoke hitrosti bistveno zaostaja za Japonsko in Južno Korejo. Na podoben način Evropa tudi ni uspela svojih dosežkov pri mobilnih komunikacijah prenesti na brezžične širokopasovne komunikacije, kjer se kot vodilna svetovna sila uveljavlja Azija. Obenem Evropa zaostaja pri internetnih storitvah in aplikacijah, kjer Združene države obvladujejo sodobno interaktivno spletno okolje, še posebej kar zadeva bloge in družabna omrežja.

Evropa zato potrebuje novo digitalno agendo , s katero se bo lahko soočila z novimi izzivi, razvila svetovno uspešno infrastrukturo in izkoristila potencial interneta kot gonilne sile rasti in kot temelja za inovacije, ustvarjalnost in sodelovanje. Evropski svet je na zasedanju decembra 2008 pozval k izdelavi evropskega načrta za inovacije, v katerem bi bile IKT ključne tehnologije. Evropa si mora pri strategijah za rast zadati višje cilje, da bo lahko spodbudila okrevanje gospodarstva in ostala vodilna v svetu na področju visoke tehnologije, bolj učinkovito mora uporabiti sredstva za raziskave, da bodo pametne ideje dosegle trg in spodbudile novo rast, s podporo IKT pa mora pospešiti produktivnost, da bi preprečila nazadovanje BDP zaradi upokojevanja generacije „baby-boom“ in posledičnega zmanjševanja delovne sile[12]. Obenem mora spodbujati nove, pametnejše in čistejše tehnologije, s pomočjo katerih bo lahko povečala rast za faktor štiri[13], z uporabo omrežnih orodij pa mora povrniti zaupanje v Evropo kot odprto in demokratično družbo.

Komisija naj bi v kratkem odprla spletno javno razpravo o devetih najpomembnejših področjih prihodnje politike EU do IKT in medijev[14]:

1. Uporabiti IKT kot gonilno silo za okrevanje gospodarstva, ki obenem odločilno prispeva k uresničevanju lizbonske strategije za rast in delovna mesta. V času sedanje gospodarske in finančne krize je ta cilj ključnega pomena, če želi Evropa doseči svoje dolgoročne gospodarske cilje.

2. Okrepiti vlogo IKT pri prehodu na trajnostno nizkoogljično gospodarstvo. S pomočjo IKT je treba spodbuditi odgovornejšo porabo električne energije v gospodinjstvih, prometu, proizvodnji električne energije ter proučiti možnosti za čim večji prihranek energije. S pametnimi merilniki, učinkovito razsvetljavo, računalništvom v oblaku in porazdeljeno programsko opremo bo mogoče spremeniti vzorce porabe energijskih virov. Prizadevanja Evropa za nemoten prehod na trajnostno gospodarstvo temeljijo prav na rešitvah, podprtih z IKT.

3. Povečati uspešnost Evrope pri raziskavah in inovacijah na področju IKT. Kljub uspehom v preteklih letih se področje raziskav in razvoja v Evropi sooča z nenehnimi izzivi. V Evropi je nujno potreben močan temelj za raziskave in razvoj na področju IKT, saj bodo novi dosežki na področju IKT podlaga za reševanje številnih izzivov, kot so zdravstvo, problemi staranja prebivalstva, varnost in zasebnost ter prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

4. S pomočjo visokohitrostnega in odprtega interneta za vse zgraditi 100-odstotno povezano gospodarstvo. Izkoristiti je treba potencial visokohitrostnih infrastruktur za okrevanje gospodarstva, dolgoročno rast in inovacije v Evropi. Za vse uporabnike in pri vseh uporabnikih je treba ohraniti odprta, visokohitrostna in za prihodnost primerna omrežja za spodbujanje inovacij pri novih storitvah in vsebinah.

5. Okrepiti enotni spletni trg. Kljub bistvenemu napredku v preteklih letih mora Evropa enotni spletni trg šele razviti. Še vedno se sooča s težavami, kot so pravna razdrobljenost, različni plačilni sistemi, standardi na področju varnosti in zasebnosti ter druge ovire, ki podjetja in potrošnike odvračajo od prodora na splet. To velja tudi za trg digitalnih vsebin, kjer razdrobljenost evropskim državljanom otežuje dostop do bogate in kulturno pestre spletne ponudbe po vsej EU.

6. Spodbujati ustvarjalnost uporabnikov. Novo digitalno okolje (WEB 2.0 in nadaljnje različice) evropskim državljanom ponuja izjemno priložnost za razvoj njihove ustvarjalnosti. Internet je danes interaktiven politični forum, razgibano družabno omrežje ter ogromen vir znanja. Uporabniki so s pomočjo sodobnih platform in omrežij, ki temeljijo na sodelovanju, postali aktivni udeleženci, ustvarjalci ter proizvajalci in potrošniki v enem. Da bi torej spodbujali njihovo ustvarjalnost in sodelovanje, je nujno treba uvesti nove koncepte.

7. Okrepiti položaj EU kot vodilne sile v mednarodnem razvoju IKT. Prihodnji uspeh na področju IKT je odvisen od mednarodne odprtosti in sodelovanja, od prostega interneta brez omejitev prometa, spletnih strani, platform in vrste priključenih naprav ter brez cenzure. Odvisen pa je tudi od naše sposobnosti za soočenje z globalnimi izzivi, kakršni so mednarodno upravljanje, varnost, neprimerne vsebine in zloraba, zaščita osebnih podatkov, izredno veliki novi naslovni prostori, npr. IPv6, večjezična identifikacija itd. Mnoga teh vprašanj je mogoče rešiti le na mednarodni ravni, kjer pa je Evropa slabo prisotna.

8. Vsem zagotoviti dostop do sodobnih in učinkovitih javnih storitev. E-vlada danes deluje v vseh državah članicah. Potrebna pa so še nadaljnja prizadevanja za večjo medsebojno povezljivost med javnimi upravami. Za izvedbo tega cilja in za uspešno izvajanje programa IDABC je Komisija predlagala nov program rešitev za medobratovalnost javnih uprav (Interoperability Solutions for public Administrations, ISA)[15], obenem pa namerava revidirati evropski okvir za medobratovalnost (European Interoperability Framework), katerega cilj je opredeliti splošna pravila in načela za sodelovanje med javnih uprav držav članic z institucijami EU[16]. Uporaba IKT v šolah se je močno povečala, saj je bil izpolnjen lizbonski cilj, da naj se vse evropske šole ustrezno opremijo in povežejo. Z uporabo aplikacij e-učenja in e-zdravja bo mogoče občutno izboljšati kakovost učenja in zdravstva v vsej EU, vendar pa prednosti vseh teh aplikacij še niso v celoti izkoriščene. Izogniti se je treba novim digitalnim ločnicam. Omrežje, ki temelji na sodelovanju, ponuja nove možnosti, a obenem postavlja javno upravo pred nove izzive in državljanom omogoča drugačen pogled na njihov odnos do oblasti.

9. Z uporabo IKT izboljšati kakovost življenja državljanov EU. To je mogoče uresničiti z odprtjem arhivov evropske kulturne dediščine in spletnim dostopom do njih. V pobudi o e-vključenosti iz leta 2008 je bil poudarjen družbenopolitični in gospodarski pomen te tematike. E-vključenost je danes najboljši poslovni model za soočanje z glavnimi vidiki zapostavljenosti, kot so starost, izobrazba, spol in zemljepisni položaj. Ob trenutni gospodarski krizi se zlasti marginalne skupine ljudi soočajo z nevarnostjo še večje izključenosti iz družbe in trga delovne sile.

5. Sklepne ugotovitve

Uspehi strategije i2010 in načini njenega uresničevanja v državah članicah ustvarjajo določeno predstavo o tem, kakšno dinamiko in programsko pestrost lahko zagotovijo inovativne politike. Strategija i2010 je tako postavila temelje sodobne, na IKT temelječe družbe. Vprašanje širokopasovnih omrežij je danes stalnica na političnem dnevnem redu.

Vendar pa bo Evropa morala sprejeti pomembne odločitve o tem, kako naj zagotovi popolnoma povezano digitalno gospodarstvo, ki bo sposobno okrevati. Poleg tega naj bi internet v prihodnjih letih postal nujna storitev, brez katere polna vključenost v družbo ne bo mogoča.

Da bi izkoristili vse te priložnosti, Komisija poziva države članice in vse zainteresirane strani, da v prihodnjih mesecih aktivno sodelujejo, da bodo do začetka leta 2010 pripravili novo digitalno agendo, s pomočjo katere bo evropsko digitalno gospodarstvo po sedanji krizi močnejše, konkurenčnejše in bolj odprto ter spodbudno za rast in inovacije.

[1] i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje – COM(2005) 229.

[2] Glej Evropski načrt za oživitev gospodarstva – COM(2008) 800 – in Naložbe danes za Evropo jutri – COM(2009) 36.

[3] Priloženi delovni dokument služb Komisije SEC(2009) 1060 vsebuje popoln seznam ukrepov v okviru strategije i2010 v obdobju 2005–2009.

[4] Uredbi (ES) št. 717/2007 in (ES) št. 544/2009 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti in o spremembi Direktive 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

[5] http://ec.europa.eu/eyouguide.

[6] Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, 2007/65/ES.

[7] Med takšnimi filmi so npr. Življenje v rožnatem (La Vie en Rose), Življenje drugih (Das Leben der Anderen, Ponarejevalci (Die Fälscher), Gomora (Gomora) in Revni milijonar (Slumdog Millionaire).

[8] Podporni program za politiko IKT v okviru programa za konkurenčnost in inovacije (PKI) je eden glavnih finančnih instrumentov strategije i2010. Potekal bo v obdobju 2007–2013, zanj pa je namenjenih 728 milijonov EUR proračunskih sredstev. Program s širšo uporabo IKT s strani državljanov, vlad in podjetij, še posebej pa malih in srednjevelikih podjetij, spodbuja inovacije in konkurenco: http://ec.europa.eu/information_society/activities/ict_psp/index_en.htm.

[9] Nova obzorja IKT: strategija za raziskovanja na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij v Evropi – COM(2009) 184.

[10] Strategija za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT v Evropi: kako do izboljšav? – COM(2009) 116.

[11] www.europeana.eu

[12] Zaradi zmanjševanja delovno sposobnega prebivalstva naj bi se delovna sila v EU do leta 2060 skrčila za okoli 19 milijonov ljudi,kar pomeni, da je prihodnja gospodarska rast odvisna od produktivnosti. Po nedavnih ocenah naj bi se rast produktivnosti v EU približala dolgoročnemu zgodovinskemu povprečju 1¾ %; glej COM(2009) 180 - Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU: Poročilo o staranju prebivalstva 2009.

[13] E. von Weizsäcker, A. Lovins in H. Lovins (1995): Doubling Wealth, Halving Resource Use ( Podvojitev bogastva, prepolovitev porabe virov ).

[14] Posvetovanje o temah št. 5 in 6 bosta skupaj vodila generalna direktorata EU za informacijsko družbo in medije ter za notranji trg.

[15] Glej COM(2008) 583.

[16] Glej http://ec.europa.eu/idabc/en/document/7728.

Top