EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021L0338

Direktiva (EU) 2021/338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (Besedilo velja za EGP)

UL L 68, 26.2.2021, p. 14–28 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2021/338/oj

26.2.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/14


DIREKTIVA (EU) 2021/338 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. februarja 2021

o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878 glede njune uporabe za investicijska podjetja, za podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 resno vpliva na ljudi, podjetja, zdravstvene sisteme, gospodarstva in finančne sisteme držav članic. Komisija je v svojem sporočilu z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ poudarila, da bosta likvidnost in dostop do financiranja še naprej izziv. Zato je ključnega pomena, da se podpre okrevanje po resnem gospodarskem šoku, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in sicer z uvedbo omejenih ciljno usmerjenih sprememb obstoječega prava Unije o finančnih storitvah. Splošni cilj teh sprememb bi zato moral biti odprava nepotrebnih birokratskih ovir in uvedba skrbno umerjenih ukrepov, ki štejejo za učinkovite pri blaženju gospodarskih pretresov. Te spremembe ne bi smele povzročiti sprememb, ki bi povečale upravno breme za sektor, bolj zapletena zakonodajna vprašanja pa bi bilo treba rešiti v okviru načrtovane revizije Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3). Te spremembe so del svežnja ukrepov in se sprejmejo pod oznako „Sveženj za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi“.

(2)

Direktiva 2014/65/EU je bila sprejeta leta 2014 kot odziv na finančno krizo v letih 2007 in 2008. Navedena direktiva je znatno okrepila finančni sistem Unije in zagotovila visoko raven zaščite vlagateljev v vsej Uniji. Lahko bi se razmislilo o nadaljnjih prizadevanjih za zmanjšanje regulativne kompleksnosti in stroškov za skladnost, ki jih imajo investicijska podjetja, ter za odpravo izkrivljanj konkurence, pod pogojem, da se hkrati zagotovi zadostna zaščita za vlagateljev.

(3)

Kar zadeva zahteve, namenjene zaščiti vlagateljev, Direktiva 2014/65/EU ni v celoti izpolnila svojega cilja, da bi se sprejeli ukrepi, ki bi v zadostni meri upoštevali značilnosti posamezne kategorije vlagateljev, to je neprofesionalnih in profesionalnih strank ter primernih nasprotnih strank. Nekatere od teh zahtev niso vedno povečale zaščite vlagateljev, ravno nasprotno, včasih so celo ovirale nemoteno izvajanje naložbenih odločitev. Zato bi bilo treba nekatere zahteve iz Direktive 2014/65/EU spremeniti, da bi se olajšalo izvajanje investicijskih storitev in opravljanje investicijskih poslov, te spremembe pa bi morale biti izvedene na uravnotežen način, da bi se v celoti zaščitili vlagatelji.

(4)

Izdajanje obveznic je ključnega pomena za zbiranje kapitala in premagovanje krize zaradi COVID-19. Zahteve v zvezi z upravljanjem produktov lahko omejijo prodajo obveznic. Obveznice, ki nimajo vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, razen klavzule o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa, se na splošno štejejo za varne in enostavne produkte, ki so primerni za neprofesionalne stranke. V primeru predčasnega odplačila obveznica, ki nima vgrajenega drugega izvedenega finančnega instrumenta kot klavzulo o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa, ščiti vlagatelje pred izgubami, tako da tem vlagateljem zagotovi plačilo, ki je enako vsoti neto sedanje vrednosti preostalih kuponov in glavnice, ki bi jo prejeli, če obveznica ne bi bila odpoklicana. Zahteve v zvezi z upravljanjem produktov se zato ne bi smele več uporabljati za obveznice, ki nimajo vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, razen klavzule o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa. Poleg tega se šteje, da imajo primerne nasprotne stranke zadostno znanje o finančnih instrumentih. Zato je upravičeno primerne nasprotne stranke izvzeti iz zahtev glede upravljanja produktov, ki se uporabljajo za finančne instrumente, ki se tržijo ali distribuirajo izključno njim.

(5)

Poziv evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) k predložitvi dokazov glede učinka spodbud ter zahtev v zvezi z razkritjem stroškov in dajatev iz Direktive 2014/65/EU ter javno posvetovanje Komisije sta potrdila, da profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke ne potrebujejo standardiziranih in obveznih informacij o stroških, saj potrebne informacije prejmejo že v pogajanjih s svojim ponudnikom storitev. Informacije, ki se zagotovijo profesionalnim strankam in primernim nasprotnim strankam so prilagojene njihovim potrebam in so pogosto podrobnejše. Storitve za profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke bi morale zato biti izvzete iz zahtev v zvezi z razkritjem stroškov in dajatev, razen v zvezi s storitvami investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja, saj profesionalne stranke v razmerjih investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja nimajo nujno dovolj strokovnega znanja, da bi lahko dovolili izvzetje takih storitev iz teh zahtev.

(6)

Od investicijskih podjetij se trenutno zahteva, da izvedejo analizo stroškov in koristi nekaterih dejavnosti portfelja v primerih trajnih razmerij s svojimi strankami, v katerih se zamenjujejo finančni instrumenti. Investicijska podjetja morajo tako od svojih strank pridobiti potrebne informacije in biti sposobna dokazati, da koristi take zamenjave prevladajo nad stroški. Ker je ta postopek preveč obremenjujoč v zvezi s profesionalnimi strankami, ki se navadno pogosto poslužujejo zamenjav, bi morale biti storitve, ki se zanje opravljajo, izvzete iz te zahteve. Profesionalne stranke pa bi ohranile možnost vključitve. Ker neprofesionalne stranke potrebujejo visoko stopnjo zaščite, bi moralo biti to izvzetje omejeno na storitve za profesionalne stranke.

(7)

Stranke v trajnem razmerju z investicijskim podjetjem bodisi periodično bodisi na podlagi sprožilcev prejemajo obvezna poročila o storitvah. Tovrstna poročila o storitvah se ne zdijo koristna niti investicijskim podjetjem niti njihovim profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam. Ta poročila so se izkazala kot posebej nekoristna za profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke na izrazito nestabilnih trgih, saj se poročila zagotavljajo zelo pogosto in številčno. Profesionalne stranke in primerne nasprotne stranke pogosto teh poročil o storitvah bodisi ne berejo bodisi se nanje odzovejo s hitrimi naložbenimi odločitvami, namesto da bi še naprej izvajale dolgoročne naložbene strategije. Primerne nasprotne stranke zato ne bi smele več prejemati obveznih poročil o storitvah. Profesionalne stranke prav tako ne bi smele več prejemati takih poročil o storitvah, bi pa morale imeti možnost, da se vključijo v njihovo prejemanje.

(8)

Takoj po pandemiji COVID-19 je treba izdajatelje, predvsem mala podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpreti z močnimi kapitalskimi trgi. Raziskave o malih izdajateljih in izdajateljih s srednje veliko tržno kapitalizacijo so bistvene za pomoč izdajateljem pri povezovanju z vlagatelji. Te raziskave povečujejo prepoznavnost izdajateljev in tako zagotavljajo zadostno raven naložb in likvidnost. Naložbena podjetja bi morala imeti možnost, da skupaj plačajo za zagotavljanje raziskav in za opravljanje storitev izvrševanja, če so izpolnjeni določeni pogoji. Eden od pogojev bi moral biti, da se izvede raziskava o izdajateljih, katerih tržna kapitalizacija ni presegla 1 milijarde EUR, izražene v kotacijah ob koncu leta, za 36 mesecev pred izvedbo raziskave. To zahtevo v zvezi s tržno kapitalizacijo bi bilo treba razumeti tako, da zajema podjetja, ki kotirajo na borzi, in podjetja, ki ne kotirajo na borzi, pod pogojem, da pri slednjih bilančna postavka za lastna sredstva ni presegla 1 milijarde EUR. Prav tako je pomembno, da so podjetja, ki na novo kotirajo na borzi, in podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so mlajša od 36 mesecev, vključena v področje uporabe, koliko lahko dokažejo, da njihova tržna kapitalizacija, izražena v kotacijah ob koncu leta, odkar kotirajo na borzi, ali izražena kot lastna sredstva za finančna leta, ko ne kotirajo ali niso kotirale na borzi, ni presegla praga 1 milijarde EUR. Za zagotovitev, da lahko novoustanovljena podjetja, ki obstajajo manj kot 12 mesecev, izvzetje koristijo v enaki meri, je dovolj, da od datuma ustanovitve niso presegla praga 1 milijarde EUR.

(9)

Z Direktivo 2014/65/EU so bile uvedene zahteve glede poročanja za mesta trgovanja, sistematične internalizatorje in druga mesta izvrševanja o izvrševanju naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za stranke. Nastala tehnična poročila vsebujejo velike količine podrobnih kvantitativnih informacij o mestu izvrševanja, finančnem instrumentu, ceni, stroških in verjetnosti izvršitve. Redko so prebrana, kar dokazuje zelo majhno število ogledov na spletnih straneh mest trgovanja, sistematičnih internalizatorjev in drugih mest izvrševanja. Ker ta poročila vlagateljem in drugim uporabnikom ne omogočajo smiselnih primerjav na podlagi informacij, ki jih vsebujejo, bi bilo treba njihovo objavo začasno ukiniti.

(10)

Da se omogoči komunikacija med investicijskimi podjetji in njihovimi strankami ter s tem sam naložbeni postopek, se informacije o naložbah ne bi smele več zagotavljati v papirni obliki, temveč bi se morale privzeto zagotavljati v elektronski obliki. Neprofesionalne stranke bi vseeno morale imeti možnost, da zahtevajo zagotavljanje informacij v papirni obliki.

(11)

Direktiva 2014/65/EU omogoča, da osebe, ki profesionalno trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, uveljavljajo izvzetje iz zahteve po pridobitvi dovoljenja kot investicijsko podjetje, ko je trgovalna dejavnost pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti. Trenutno morajo osebe, ki se prijavijo za izvzetje pomožne dejavnosti, vsako leto obvestiti zadevni pristojni organ o tem, da uporabljajo to izvzetje, in predložiti potrebne elemente za izpolnitev obeh kvantitativnih preizkusov, ki določata, ali je njihova trgovalna dejavnost pomožna glede na njihovo glavno dejavnost. Prvi preizkus primerja obseg špekulativne trgovalne dejavnosti podjetja s skupnim trgovanjem v Uniji na podlagi razreda sredstev. Drugi preizkus primerja obseg špekulativne trgovalne dejavnosti, pri čemer se vključijo vsi razredi sredstev, s skupnim trgovanjem s finančnimi instrumenti po podjetjih na ravni skupine. Obstaja tudi alternativna oblika drugega preizkusa, ki zajema primerjavo ocenjenega kapitala, uporabljenega za špekulativno trgovalno dejavnost, z dejanskim zneskom kapitala, uporabljenega na ravni skupine za glavno dejavnost. Za namene ugotavljanja, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost, bi morali imeti pristojni organi možnost, da pod jasno opredeljenimi pogoji upoštevajo kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih elementov. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da zagotovi smernice glede okoliščin, v katerih lahko nacionalni organi uporabijo pristop, ki združuje kvantitativna in kvalitativna merila glede praga, ter da oblikuje delegiran akt o merilih. Osebe, upravičene do izvzetja pomožne dejavnosti, vključno z vzdrževalci trga, so tiste, ki poslujejo za svoj račun, ali tiste, ki opravljajo investicijske storitve - ki niso poslovanje za svoj račun - v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke ali izvajalce svoje glavne dejavnosti. Izvzetje bi moralo biti na voljo v vsakem od teh primerov posamezno in združeno, kadar je dejavnost pomožna k njihovi glavni dejavnosti gledano na ravni skupine. Izvzetje pomožne dejavnosti ne bi smelo biti na voljo osebam, ki uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali so del skupine, katere glavna dejavnost je opravljanje investicijskih storitev ali bančnih dejavnosti, ali delujejo kot vzdrževalci trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago.

(12)

Pristojni organi morajo trenutno določiti in uveljaviti omejitve glede velikosti neto pozicije, ki jo lahko ima posamezna oseba v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC. Ker se je ureditev omejitev pozicij izkazala kot neugodna za razvoj novih trgov primarnih proizvodov, bi bilo treba nastajajoče trge primarnih proizvodov izključiti iz ureditve omejitev pozicij. Namesto tega bi se morale omejitve pozicij uporabljati le za kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in za njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC. Kritični ali pomembni izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti na blago z obsegom odprtih pozicij v povprečju najmanj 300 000 neporavnanih lotov v obdobju enega leta. Zaradi ključnega pomena kmetijskih proizvodov za državljane se bo za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in njihove gospodarsko enakovredne pogodbe OTC še naprej uporabljala sedanja ureditev omejitev pozicij.

(13)

Direktiva 2014/65/EU ne dovoljuje izvzetij glede varovanja pred tveganjem za noben finančni subjekt. Več pretežno poslovnih skupin, ki je za namene trgovanja ustanovilo finančni subjekt, se je znašlo v položaju, ko njihov finančni subjekt ni mogel izvesti vsega trgovanja za skupino, saj ni bil upravičen do izvzetja glede varovanja pred tveganjem. Zato bi bilo treba uvesti ozko opredeljeno izvzetje glede varovanja pred tveganjem za finančne subjekte. To izvzetje glede varovanja pred tveganjem bi moralo biti na voljo, kadar je oseba v okviru pretežno poslovne skupine registrirana kot investicijsko podjetje in trguje v imenu te poslovne skupine. Da se izvzetje glede varovanja pred tveganjem omeji na tiste finančne subjekte, ki trgujejo v imenu nefinančnih subjektov v pretežno poslovni skupini, bi bilo treba to izvzetje uporabiti le za pozicije takega finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v skupini.

(14)

Celo v likvidnih pogodbah le omejeno število udeležencev na trgu običajno deluje kot vzdrževalec trga na blagovnih borzah. Ko morajo ti udeleženci na trgu uveljaviti omejitve pozicij, ne morejo biti enako učinkoviti, kot so vzdrževalci trga. Zato bi bilo treba uvesti izvzetje iz ureditve omejitev pozicij za finančne in nefinančne nasprotne stranke, in sicer za pozicije, ki izhajajo iz poslov, namenjenih izpolnjevanju obveznega zagotavljanja likvidnosti.

(15)

Spremembe glede ureditve omejitev pozicij so oblikovani za podporo razvoju novih energetskih pogodb in niso namenjeni sproščanju režima za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode.

(16)

Sedanja ureditev omejitev pozicij prav tako ne priznava edinstvenih značilnosti listinjenih izvedenih finančnih instrumentov. Listinjeni izvedeni finančni instrumenti so prenosljivi vrednostni papirji v smislu točke (c) točke 44 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU. Za trg listinjenih izvedenih finančnih instrumentov je značilno veliko število različnih izdaj, pri čemer je vsaka registrirana pri centralni depotni družbi za določeno velikost, vsako morebitno povečanje pa sledi posebnemu postopku, ki ga je ustrezno odobril zadevni pristojni organ. To je drugače kot pri pogodbah za izvedene finančne instrumente na blago, za katere je znesek odprtih obresti, in s tem velikost pozicije, potencialno neomejen. V času izdaje ima izdajatelj ali posrednik, ki je odgovoren za distribucijo izdaje, 100 % izdaje, kar izpodbija samo uporabo režima omejitve pozicij. Poleg tega je večina listinjenih izvedenih finančnih instrumentov nazadnje v lasti velikega števila malih vlagateljev, kar ne pomeni enakega tveganja zlorabe prevladujočega položaja ali urejenih pogojev oblikovanja cen in poravnave kot pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na blago. Prav tako se pojem promptnega meseca in drugih mesecev, za katere se v skladu s členom 57(3) Direktive 2014/65/EU določijo omejitve pozicij, ne uporablja za listinjene izvedene finančne instrumente. Listinjeni izvedeni finančni instrumenti bi morali biti zato izključeni iz uporabe omejitev pozicij in zahtev glede poročanja.

(17)

Od začetka veljavnosti Direktive 2014/65/EU ni bila identificirana nobena ista pogodba za izvedene finančne instrumente na blago. Zaradi pojma „ista pogodba za izvedene finančne instrumente na blago“ v navedeni direktivi je metodologija za izračun za določitev omejitve pozicije za druge mesece škodljiva za mesto trgovanja z manj likvidnim trgom, kadar si mesta trgovanja konkurirajo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi. Zato bi bilo treba sklicevanje na „isto pogodbo“ v Direktivi 2014/65/EU črtati. Pristojni organi bi se morali biti zmožni strinjati, da izvedeni finančni instrumenti na blago, s katerimi se trguje na njihovih mestih trgovanja, temeljijo na istem osnovnem blagu z enakimi značilnostmi in v tem primeru bi moral osrednji pristojni organ v smislu prvega pododstavka člena 57(6) Direktive 2014/65/EU, določiti omejitev pozicije.

(18)

Obstajajo precejšnje razlike med načini, na katere mesta trgovanja v Uniji upravljajo pozicije. Zato bi bilo treba po potrebi okrepiti nadziranje upravljanja pozicij.

(19)

Da se zagotovi nadaljnji razvoj blagovnih borz v Uniji, denominiranih v eurih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z vsem naslednjim: postopkom, po katerem lahko osebe zaprosijo za izvzetje za pozicije, ki izhajajo iz poslov za izpolnitev obveznosti zagotavljanja likvidnosti; postopkom, po katerem lahko finančni subjekt, ki je del pretežno poslovne skupine, zaprosi za izvzetje glede varovanja pred tveganjem za pozicije tega finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v tej pretežno poslovni skupini; pojasnitvijo vsebine nadziranja upravljanja pozicij; in oblikovanjem meril za ugotavljanje, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(20)

Sistem EU za trgovanje z emisijami je vodilna politika Unije za dosego razogljičenja gospodarstva v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Trgovanje s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti urejata Direktiva 2014/65/EU in Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in predstavlja pomemben element trga ogljika Unije. Izvzetje pomožne dejavnosti na podlagi Direktive 2014/65/EU nekaterim udeležencem na trgu omogoča, da so dejavni na trgih s pravicami do emisije, ne da bi morali imeti dovoljenje kot investicijska podjetja, če so izpolnjeni določeni pogoji. Glede na pomen urejenih, dobro reguliranih in nadzorovanih finančnih trgov, veliko vlogo sistema za trgovanje z emisijami pri doseganju ciljev Unije na področju trajnosti in vlogo, ki jo ima dobro delujoč sekundarni trg s pravicami do emisije pri podpiranju delovanja sistema za trgovanje z emisijami, je bistveno, da je izvzetje pomožne dejavnosti ustrezno zasnovano, da lahko prispeva k navedenim ciljem. To je še zlasti relevantno, kadar trgovanje s pravicami do emisije poteka na mestih trgovanja v tretjih državah. Za zagotovitev zaščite finančne stabilnosti Unije, celovitosti trga, zaščite vlagateljev, enakih konkurenčnih pogojev ter nadaljnjega preglednega in zanesljivega delovanja sistema za trgovanje z emisijami z namenom stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij bi morala Komisija spremljati nadaljnji razvoj trgovanja s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji in tretjih državah, oceniti učinek izvzetja pomožne dejavnosti na sistem za trgovanje z emisijami ter po potrebi predlagati morebitne ustrezne spremembe glede področja uporabe in uporabe izvzetja pomožne dejavnosti.

(21)

Za zagotovitev dodatne pravne jasnosti, prepreči nepotrebno upravno breme za države članice in zagotovi enoten pravni okvir za investicijska podjetja, ki bodo od 26. junija 2021 spadala na področje uporabe Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (7), je ustrezno, da se datum prenosa Direktive (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta (8) prenese kar zadeva ukrepe za investicijska podjetja. Za zagotovitev dosledne uporabe pravnega okvira iz člena 67 Direktive (EU) 2019/2034 za investicijska podjetja bi bilo treba rok za prenos Direktive (EU) 2019/878 v zvezi z investicijskimi podjetji podaljšati do 26. junija 2021.

(22)

Za zagotovitev, da se dosežejo cilji iz sprememb direktiv 2013/36/EU (9) in (EU) 2019/878, in predvsem za to, da se preprečijo moteči učinki za države članice, je primerno določiti, da se ti predlogi sprememb uporabljajo od 28. decembra 2020. Kljub določitvi retroaktivne uporabe sprememb se spoštujejo legitimna pričakovanja zadevnih oseb, saj spremembe ne posegajo v pravice in obveznosti gospodarskih subjektov ali posameznikov.

(23)

Direktive 2013/36/EU, 2014/65/EU in (EU) 2019/878 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Namen te direktive o spremembi je dopolniti obstoječe pravo Unije, njen cilj pa je zato mogoče najbolje doseči na ravni Unije in ne z različnimi nacionalnimi pobudami. Finančni trgi so po naravi čezmejni in ta vidik se še krepi. Ločeno nacionalno posredovanje bi bilo zaradi tega povezovanja precej manj učinkovito ter bi vodilo v razdrobitev trgov, s tem pa povzročilo regulativno arbitražo in izkrivljanje konkurence.

(25)

Ker cilja te direktive, in sicer poglobitve obstoječega prava Unije, ki zagotavlja enotne in ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za investicijska podjetja po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(26)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (10) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(27)

Glede na potrebo po uvedbi ciljnih ukrepov v čimprejšnjo podporo gospodarskemu okrevanju po krizi zaradi COVID-19, bi morala ta uredba nujno začeti veljati na tretji dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2014/65/EU

Direktiva 2014/65/EU se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(j)

osebe, ki:

(i)

poslujejo za svoj račun z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno z vzdrževalci trga, razen oseb, ki poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, ali

(ii)

opravljajo investicijske storitve, razen poslovanja za svoj račun, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke ali izvajalce svoje glavne dejavnosti,

pod pogojem, da:

je v vsakem od teh primerov posamično in združeno dejavnost pomožna k njihovi glavni dejavnosti, gledano na ravni skupine;

te osebe niso del skupine, katere glavna dejavnost je opravljanje investicijskih storitev v smislu te direktive, opravljanje katere koli dejavnosti s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU ali delovanje v vlogi vzdrževalca trga za izvedene finančne instrumente na blago;

te osebe ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja in

te osebe na zahtevo poročajo pristojnemu organu, na podlagi česa so ocenile, da je njihova dejavnost iz točk (i) in (ii) pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti;“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Komisija do 31. julija 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 89 za dopolnitev te direktive, s katerimi za namene točke (j) odstavka 1 tega člena opredeli merila za določitev, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine.

V teh merilih za določitev se upoštevajo naslednji elementi:

(a)

ali je neto neporavnana hipotetična izpostavljenost izvedenim finančnim instrumentom na blago ali pravicam do emisije oziroma njihovim izvedenim finančnim instrumentom za denarno poravnavo, s katerimi se trguje v Uniji, razen izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravic do emisije oziroma njihovih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, pod pragom 3 milijarde EUR ali

(b)

ali je kapital, ki ga uporablja skupina, ki ji oseba pripada, namenjen predvsem za glavno dejavnost skupine ali

(c)

ali obseg dejavnosti iz točke (j) odstavka 1 presega skupni obseg drugih trgovalnih dejavnosti na ravni skupine ali ne.

Dejavnosti iz tega odstavka se obravnavajo na ravni skupine.

Iz elementov iz drugega pododstavka tega odstavka so izključeni:

(a)

posli znotraj skupine iz člena 3 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki služijo upravljanju likvidnosti ali tveganj na ravni celotne skupine;

(b)

posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, pri katerih je mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice;

(c)

posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjeni zaradi izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja, kadar take obveznosti zahtevajo regulativni organi, v skladu s pravom Unije ali nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, ali mesta trgovanja.“;

(2)

člen 4(1) se spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka:

„(8a)

‚zamenjava finančnih instrumentov‘ pomeni prodajo finančnega instrumenta in nakup drugega finančnega instrumenta ali uveljavitev pravice do spremembe v zvezi z obstoječim finančnim instrumentom;“;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(44a)

‚klavzula o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa‘ pomeni klavzulo, ki je namenjena zaščiti vlagatelja, tako da se zagotovi, da mora izdajatelj v primeru predčasnega odplačila vlagatelju plačati znesek, ki je enak vsoti neto sedanje trenutne vrednosti preostalih kuponov do zapadlosti in glavnico predčasno odpoklicane obveznice;“;

(c)

točka 59 se nadomesti z naslednjim:

„(59)

‚izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode‘ pomeni pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s proizvodi, naštetimi v členu 1 in delih I do XX in XXIV/1 Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ter proizvodi iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(*1)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671)."

(*2)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).“;"

(d)

vstavi se naslednja točka:

„(62a)

‚elektronska oblika‘ pomeni vsak trajen nosilec podatkov, ki ni papir;“;

(e)

doda se naslednja točka:

„(65)

‚pretežno poslovna skupina‘ pomeni vsako skupino, katere glavna dejavnost ni opravljanje investicijskih storitev v smislu te direktive ali opravljanje katere koli dejavnosti s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU oziroma delovanje v vlogi vzdrževalca trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago.“;

(3)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 16a

Izvzetja iz zahtev glede upravljanja produktov

Investicijsko podjetje se izvzame iz zahtev iz drugega do petega pododstavka člena 16(3) in člena 24(2), kadar se investicijska storitev, ki jo opravlja, nanaša na obveznice, ki nimajo vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, razen klavzule o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa, ali kadar se finančni instrumenti tržijo ali distribuirajo izključno primernim nasprotnim strankam.“;

(4)

člen 24 se spremeni:

(a)

v odstavku 4 se dodata naslednja pododstavka:

„Kadar se dogovor o nakupu ali prodaji finančnega instrumenta sklene z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo, ki onemogoča predhodno predložitev informacij o stroških in dajatvah, lahko investicijsko podjetje informacije o stroških in dajatvah zagotovi brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla v elektronski ali papirni obliki, kadar to zahteva neprofesionalna stranka in sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i)

stranka je soglašala, da prejme informacije brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla;

(ii)

investicijsko podjetje je stranki omogočilo, da odloži sklenitev posla, dokler ne prejme informacij.

Poleg zahtev iz tretjega pododstavka se od investicijskega podjetja zahteva, da da stranki možnost, da prejme informacije o stroških in dajatvah telefonsko pred zaključkom transakcije.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„5a.   Investicijska podjetja vlagateljem ali potencialnim vlagateljem zagotovijo vse informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi te direktive, v elektronski obliki, razen kadar je vlagatelj ali potencialni vlagatelj mali vlagatelj ali potencialni mali vlagatelj, ki je zahteval prejem informacij v papirni obliki; v tem primeru se te informacije brezplačno zagotovijo v papirni obliki.

Investicijska podjetja obvestijo neprofesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne stranke, da imajo možnost prejemanja informacij v papirni obliki.

Investicijska podjetja obstoječe neprofesionalne stranke, ki so v preteklosti informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi te direktive, prejemale v papirni obliki, vsaj osem tednov pred pošiljanjem teh informacij v elektronski obliki obvestijo o tem, da bodo te informacije prejele v elektronski obliki. Investicijska podjetja obvestijo te obstoječe neprofesionalne stranke, da lahko izberejo, ali bi informacije še naprej prejemale v papirni obliki ali pa bi jih odslej prejemale v elektronski obliki. Investicijska podjetja obstoječe neprofesionalne stranke obvestijo tudi o samodejnem prehodu na elektronsko obliko, če v tem obdobju osmih tednov ne bodo zahtevale nadaljevanja zagotavljanja informacij v papirni obliki. Obstoječih neprofesionalnih strank, ki informacije, ki jih je treba zagotoviti na podlagi te direktive, že prejemajo v elektronski obliki, ni treba obveščati.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„9a.   Države članice zagotovijo, da tretje strani pri opravljanju raziskav za investicijska podjetja, ki zagotavljajo upravljanje portfelja ali druge investicijske oziroma pomožne storitve strankam, izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1, če:

(a)

pred izvedbo storitev izvrševanja ali raziskav investicijsko podjetje in ponudnik raziskav skleneta sporazum, ki določa, kolikšen delež vseh stroškov ali skupnih plačil za izvajalske storitve in raziskave je namenjen za raziskave;

(b)

investicijsko podjetje svoje stranke obvesti o skupnih plačilih za storitve izvrševanja in raziskave, opravljene za tretje ponudnike raziskav, ter

(c)

se raziskave, za katere so bili izplačani skupni stroški ali je bilo opravljeno skupno plačilo, nanašajo na izdajatelje, katerih tržna kapitalizacija za 36 mesecev pred izvedbo raziskav ni presegala 1 milijarde EUR, izražene v kotacijah ob koncu leta za leta ko ne kotirajo ali niso kotirali na borzo ali kot lastna sredstva za finančna leta, ko ne kotirajo ali niso kotirale na borzi.

Za namene tega člena se raziskave razumejo kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki se nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov ali drugih sredstev ali izdajatelje ali morebitne izdajatelje finančnih instrumentov, oziroma kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki so tesno povezane z določenim sektorjem ali trgom in zadevajo oblikovanje stališč o finančnih instrumentih, sredstvih ali izdajateljih v tem sektorju ali trgu.

Raziskave obsegajo tudi gradivo ali storitve, ki izrecno ali implicitno priporočajo ali predlagajo investicijsko strategijo ter zagotavljajo utemeljeno mnenje o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni finančnih instrumentov oziroma sredstev ali na drug način vsebujejo analize in izvirne ugotovitve ter zaključke, sprejete na podlagi novih ali obstoječih informacij, ki bi se lahko uporabili pri obveščanju za namene investicijske strategije in bi zaradi svojega pomena ustvarili dodano vrednost pri odločitvah investicijskega podjetja v imenu njegovih strank, katerim zaračuna te raziskave.“;

(5)

v členu 25(2) se doda naslednji pododstavek:

„Pri izvajanju investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, ki vključuje zamenjavo finančnih instrumentov, investicijska podjetja pridobijo potrebne informacije o naložbah stranke in analizirajo stroške in koristi zamenjave finančnih instrumentov. Pri izvajanju investicijskega svetovanja investicijska podjetja stranke obvestijo, ali koristi take zamenjave finančnih instrumentov presegajo stroške take zamenjave.“;

(6)

v členu 27(3) se doda naslednji pododstavek:

„Zahteva glede rednega poročanja javnosti iz tega odstavka se ne uporablja do 28. februarja 2023. Komisija temeljito pregleda ustreznost zahtev glede poročanja iz tega odstavka in do 28. februarja 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(7)

v členu 27(6) se doda naslednji pododstavek:

„Komisija temeljito pregleda ustreznost zahtev glede rednega poročanja iz tega odstavka in do 28. februarja 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(8)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 29a

Storitve, ki se zagotavljajo profesionalnim strankam

1.   Zahteve iz točke (c) člena 24(4) se ne uporabljajo za druge storitve, ki se zagotavljajo profesionalnim strankam, razen investicijskega svetovanja in upravljanja portfeljev.

2.   Zahteve iz tretjega pododstavka člena 25(2) in člena 25(6) se ne uporabljajo za storitve, ki se zagotavljajo profesionalnim strankam, razen če te stranke investicijskega podjetja pisno ne obvestijo v elektronski ali papirni obliki, da želijo izkoristiti pravice iz navedenih določb.

3.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja vodijo evidenco obvestil strank iz odstavka 2.“;

(9)

v členu 30(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice zagotovijo, da imajo investicijska podjetja, pooblaščena za izvrševanje naročil za račun strank in/ali za poslovanje za svoj račun in/ali za sprejemanje in posredovanje naročil, možnost izvedbe ali sklenitve poslov s primernimi nasprotnimi strankami, ne da bi morala izpolnjevati zahteve iz člena 24, razen odstavka 5a navedenega člena, člena 25, člena 27 in člena 28(1) glede teh poslov ali glede morebitnih pomožnih storitev v neposredni zvezi s temi posli.“;

(10)

člen 57 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi v skladu z metodologijo za izračun, ki jo določi ESMA v regulativnih tehničnih standardih, sprejetih v skladu z odstavkom 3, določijo in uveljavijo omejitve glede velikosti neto pozicije, ki jo lahko ima posamezna oseba v izvedenih finančnih instrumentih na kmetijske proizvode in kritičnih ali pomembnih izvedenih finančnih instrumentov na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC. Izvedeni finančni instrumenti na blago se štejejo za kritične ali pomembne, kadar vsota vseh neto pozicij imetnikov končnih pozicij predstavlja velikost njihove odprte pozicije in je v povprečju najmanj 300 000 lotov v obdobju enega leta. Omejitve se določijo na podlagi vseh pozicij, ki jih ima oseba, in pozicij, ki jih ima združena skupina oseb v imenu zadevne osebe, za:

(a)

preprečevanje zlorabe trga;

(b)

podporo urejenim pogojem določanja cen in poravnave, vključno s preprečevanjem pozicij, ki izkrivljajo trg, in zlasti za zagotavljanje konvergence med cenami izvedenih finančnih instrumentov v dobavnem mesecu ter promptnimi cenami osnovnega blaga, brez poseganja v oblikovanje cen na zadevnem trgu osnovnega blaga.

Omejitev pozicij iz odstavka 1 se ne uporablja za:

(a)

pozicije nefinančnega subjekta ali pozicije, ki se hranijo v njegovem imenu in ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo tega nefinančnega subjekta;

(b)

pozicije, ki jih hrani, ali se hranijo v njegovem imenu, finančni subjekt, ki je del pretežno poslovne skupine in deluje v imenu nefinančnega subjekta te skupine, kadar te pozicije objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo tega nefinančnega subjekta;

(c)

pozicije finančnih in nefinančnih nasprotnih strank za pozicije, ki objektivno merljivo izhajajo iz poslov, sklenjenih zaradi izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja iz točke (c) četrtega pododstavka člena 2(4);

(d)

vse druge vrednostne papirje, kot so navedeni v točki (c) točke (44) člena 4(1), povezane z blagom ali osnovnim blagom, kot je navedeno v oddelku C.10 Priloge I.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi postopek, v katerem finančni subjekt, ki je del pretežno poslovne skupine in ki lahko zaprosi za izvzetje glede varovanja pred tveganjem za pozicije navedenega finančnega subjekta, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo nefinančnih subjektov v skupini.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi postopek, po katerem lahko osebe zaprosijo za izvzetje za pozicije, ki izhajajo iz poslov, sklenjenih zaradi izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz tretje in četrtega pododstavka Komisiji predloži do 28. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   ESMA pripravi seznam kritičnih ali pomembnih izvedenih finančnih instrumentov na blago iz odstavka 1 ter pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev metodologije za izračunavanje, ki jo pristojni organi uporabljajo za izračunavanje omejitev pozicij promptnega meseca in omejitev pozicij drugih mesecev za izvedene finančne instrumente na blago, poravnane fizično in v gotovini, na podlagi značilnosti ustreznega izvedenega finančnega instrumenta.

Pri pripravi seznama kritičnih ali pomembnih izvedenih finančnih instrumentov na blago iz odstavka 1 ESMA upošteva naslednje dejavnike:

(a)

število udeležencev na trgu;

(b)

blago, ki je osnova za zadevni izvedeni finančni instrument.

Pri določanju metodologije za izračunavanje iz prvega pododstavka ESMA upošteva naslednje dejavnike:

(a)

dobavljivo količino osnovnega blaga;

(b)

skupni obseg odprtih pozicij v navedenem izvedenem finančnem instrumentu in skupni obseg odprtih pozicij v drugih finančnih instrumentih na enako osnovno blago;

(c)

število in velikost udeležencev na trgu;

(d)

značilnosti blagovne borze, vključno z vzorci proizvodnje, potrošnje in prevoza na trg;

(e)

razvoj novih izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(f)

izkušnje investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo določeno mesto trgovanja, in drugih jurisdikcij v zvezi z omejitvami pozicij.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 28. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   Pristojni organ določi omejitve pozicij za kritične ali pomembne izvedene finančne instrumente na blago in za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, na podlagi metodologije za izračunavanje, določene v regulativnih tehničnih standardih, ki jih je sprejela Komisija v skladu z odstavkom 3. Take omejitve pozicij vključujejo gospodarsko enakovredne pogodbe OTC.

Kadar pride do znatnih sprememb na trgu, vključno z znatnimi spremembami dobavljive količine ali obsega odprtih pozicij, pristojni organ pregleda omejitve pozicij iz prvega pododstavka na podlagi svoje določitve dobavljive količine in obsega odprtih pozicij ter ponastavi omejitev pozicij v skladu z metodologijo za izračunavanje, določeno v regulativnih tehničnih standardih, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 3.“;

(c)

odstavki 6, 7 in 8 se nadomestijo z naslednjim:

„6.   Kadar se z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi trguje v znatnih količinah na mestih trgovanja v več kot eni jurisdikciji, ali kadar se s kritičnimi ali pomembnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi trguje na mestih trgovanja v več kot eni jurisdikciji, pristojni organ mesta trgovanja, kjer se opravi največja količina trgovanja (v nadaljnjem besedilu: osrednji pristojni organ), določi enotno omejitev pozicije, ki se uporablja za vse trgovanje s temi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osrednji pristojni organ svetuje pristojnim organom drugih mest trgovanja, kjer se s temi izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode trguje v znatnih količinah ali na katerih se trguje s temi kritičnimi ali pomembnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, glede enotne omejitve pozicije, ki se uporablja, in sprememb te enotne omejitve pozicije.

Pristojni organi, ki se ne strinjajo, da osrednji pristojni organ določi enotno omejitev pozicije, pisno izčrpno in podrobno navedejo razloge, zakaj menijo, da zahteve iz odstavka 1 niso bile izpolnjene. ESMA razreši vse spore, ki izhajajo iz nesoglasij med pristojnimi organi, v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi mest trgovanja, na katerih se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na kmetijske proizvode na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi v znatnih količinah ali kritičnimi ali pomembnimi izvedenimi finančnimi instrumenti na blago na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi, in pristojni organi imetnikov pozicij v navedenih izvedenih finančnih instrumentih vzpostavijo dogovore o sodelovanju, ki vključujejo izmenjavo ustreznih podatkov, da se omogočita spremljanje in izvrševanje enotne omejitve pozicije.

7.   ESMA vsaj enkrat letno spremlja, kako pristojni organi izvajajo omejitve pozicij, določene v skladu z metodologijo za izračunavanje, ki jo je določil ESMA na podlagi odstavka 3. Pri tem zagotovi, da se enotna omejitev pozicije učinkovito uporablja za izvedene finančne instrumente na kmetijske proizvode in kritične ali pomembne pogodbe na podlagi istega osnovnega blaga z enakimi značilnostmi ne glede na to, kje se z njimi trguje v skladu z odstavkom 6.

8.   Države članice zagotovijo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja mesto trgovanja, na katerem se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, nadzira upravljanje pozicij, ki vključuje najmanj pooblastila za mesto trgovanja, da:

(a)

spremlja obseg odprtih pozicij oseb;

(b)

pridobi informacije oseb, vključno z vso zadevno dokumentacijo, glede velikosti in namena pozicije ali izpostavljenosti, informacije o upravičenih ali osnovnih lastnikih, kakršnih koli usklajenih dogovorih in kakršnih koli s tem povezanih sredstvih ali obveznostih na osnovnem trgu, pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih na blago na podlagi istega osnovnega blaga in z enakimi značilnostmi na drugih mestih trgovanja in gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC prek članov in udeležencev;

(c)

od osebe zahteva, da začasno ali stalno zapre ali zmanjša pozicijo ter v primeru, da oseba ne upošteva takšne zahteve, enostransko sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi zaprtje ali zmanjšanje pozicije, ter

(d)

zahteva, da oseba začasno ponovno vzpostavi likvidnost na trgu po dogovorjeni ceni in v dogovorjenem obsegu z izrecnim namenom zmanjšanja učinka velike ali prevladujoče pozicije.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi vsebino nadziranja upravljanja pozicij, ter pri tem upošteva značilnosti zadevnih mest trgovanja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. novembra 2021.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(d)

v odstavku 12 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

opredelitev, kaj so znatne količine na podlagi odstavka 6 tega člena;“;

(11)

člen 58 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Poročanje o pozicijah ne velja za katere koli druge vrednostne papirje, kot so navedeni v točki (c) točke 44 člena 4(1), povezane z blagom ali osnovnim blagom, kot je navedeno v oddelku C.10 Priloge I.“;

(b)

odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali s pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti trgujejo zunaj mesta trgovanja, osrednjemu pristojnemu organu iz člena 57(6) ali – kjer ni osrednjega pristojnega organa – pristojnemu organu mesta trgovanja, kjer se trguje z izvedenim finančnim instrumentom na blago ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vsaj dnevno predložijo popolno razčlenitev svojih pozicij v gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC in, po potrebi, v izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravic do emisije oziroma njihovih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, ter pozicij njihovih strank in strank teh strank vse do zadnje stranke v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in po potrebi s členom 8 Uredbe (EU) št. 1227/2011.“;

(12)

v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice od investicijskih podjetij, upravljavcev trga, APA in ARM, pooblaščenih v skladu s Uredbo (EU) št. 600/2014, ki imajo odstopanje v skladu s členom 2(3) navedene uredbe, kreditnih institucij, kar zadeva investicijske storitve ali posle in pomožne storitve, ter podružnic podjetij iz tretjih držav zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi uslužbenci prek posebnega, neodvisnega in samostojnega kanala interno poročajo o morebitnih ali dejanskih kršitvah.“;

(13)

v členu 89 se odstavki 2 do 5 nadomestijo z naslednjim:

„2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 2(4), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 13(1), člena 16(12), člena 23(4), člena 24(13), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 2. julija 2014.

3.   Pooblastilo iz člena 2(3), člena 2(4), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 13(1), člena 16(12), člena 23(4), člena 24(13), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(3), členom 2(4), drugim pododstavkom člena 4(1)(2), členom 4(2), členom 13(1), členom 16(12), členom 23(4), členom 24(13), členom 25(8), členom 27(9), členom 28(3), členom 30(5), členom 31(4), členom 32(4), členom 33(8), členom 52(4), členom 54(4), členom 58(6), členom 64(7), členom 65(7) ali členom 79(8) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(14)

v členu 90 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Do 31. decembra 2021 Komisija pregleda učinek izvzetja iz točke (j) člena 2(1) v zvezi s pravicami do emisije oziroma njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter temu pregledu po potrebi priloži zakonodajni predlog o spremembi izvzetja. Pri tem Komisija oceni trgovanje s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti v Uniji in tretjih državah, učinek izvzetja iz točke (j) člena 2(1)na zaščito vlagateljev, celovitost in preglednost trgov s pravicami do emisije in njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter ali bi bilo treba sprejeti ukrepe v zvezi s trgovanjem na mestih trgovanja v tretjih državah.“.

Člen 2

Spremembe Direktive (EU) 2019/878

V členu 2 Direktive (EU) 2019/878 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice do 28. decembra 2020 sprejmejo in objavijo ukrepe, potrebne za uskladitev:

(a)

z določbami te direktive, kolikor zadevajo kreditne institucije;

(b)

s členom 1(1) in (9) te direktive, kar zadeva člen 2(5) in (6) ter člen 21b Direktive 2013/36/EU, kolikor zadevajo kreditne institucije in investicijska podjetja.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te ukrepe uporabljajo od 29. decembra 2020. Vendar se določbe, ki so potrebne za uskladitev s spremembami iz točke 21 in točke 29(a), (b) in (c) člena 1 te direktive v zvezi s členom 84 in členom 98(5) in (5a) Direktive 2013/36/EU, začnejo uporabljati 28. junija 2021, določbe, ki so potrebne za skladnost s spremembami iz točk 52 in 53 člena 1 te direktive v zvezi s členi 141b, 141c in 142(1) Direktive 2013/36/EU, pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2022.

Države članice do 26. junija 2021 sprejmejo, objavijo in uporabljajo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami te direktive, kolikor se nanašajo na investicijska podjetja, razen ukrepov iz točke (b) prvega pododstavka.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.“.

Člen 3

Spremembe Direktive 2013/36/EU

Tretji, četrti in peti pododstavek člena 94(2) se nadomestijo z naslednjim:

„Za opredelitev zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja institucije iz člena 92(3), razen v zvezi z zaposlenimi v investicijskih podjetjih, EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za opredelitev naslednjega:

(a)

vodstvene odgovornosti in kontrolnih funkcij;

(b)

pomembne poslovne enote in pomembnega vpliva na profil tveganja zadevne poslovne enote in

(c)

drugih kategorij zaposlenih, ki niso izrecno omenjene v členu 92(3), katerih poklicne dejavnosti podobno pomembno vplivajo na profil tveganosti institucije kot dejavnosti kategorij zaposlenih iz navedenega člena.

EBA Komisiji predloži osnutke navedenih regulativnih tehničnih standardov do 28. decembra 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kar zadeva regulativne tehnične standarde, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, se pooblastilo iz člena 94(2) te direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta (*3), še naprej uporablja do 26. junija 2021.

Člen 4

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 28. novembra 2021. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo od 28. februarja 2022.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se od 28. decembra 2020 uporabljajo spremembe direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/878.

Člen 5

Pregled

Komisija do 31. julija 2021 na podlagi rezultatov izvedenega javnega posvetovanja med drugim pregleda (a) delovanje strukture trgov vrednostnih papirjev, ki odraža novo gospodarsko stanje po letu 2020, vprašanja v zvezi s podatki in njihovo kakovostjo, povezana s strukturo trga, ter pravila o preglednosti, vključno z vprašanji, povezanimi s tretjimi državami, (b) pravila o raziskavah, (c) pravila o vseh oblikah plačil svetovalcem in njihovo raven strokovne usposobljenosti, (d) upravljanje produktov, (e) poročanje o izgubah in (f) kategorizacijo strank. Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. februarja 2021

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

A. P. ZACARIAS


(1)  UL C 10, 11.1.2021, str. 30.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. februarja 2021.

(3)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(4)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(5)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(6)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(7)  Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

(8)  Direktiva (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (UL L 150, 7.6.2019, str. 253).

(9)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(10)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


Top