Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020R2220

Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022

UL L 437, 28.12.2020, p. 1–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2220/oj

28.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 437/1


UREDBA (EU) 2020/2220 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. decembra 2020

o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen zakonodajnih predlogov Komisije o skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2020 je oblikovati trden okvir Unije, bistven za zagotovitev, da SKP ostane skupna politika z enakimi konkurenčnimi pogoji, pri čemer pa se državam članicam dodeli tudi večja odgovornost glede izpolnjevanja in doseganja zastavljenih ciljev. Države članice morajo zato pripraviti strateške načrte SKP ter jih, potem ko jih odobri Komisija, tudi izvajati.

(2)

Zakonodajni postopek v zvezi z zakonodajnimi predlogi Komisije o SKP po letu 2020 ni bil zaključen pravočasno, da bi lahko države članice in Komisija pripravile vse potrebne elemente za uporabo novega pravnega okvira in strateških načrtov SKP od 1. januarja 2021, kot je sprva predlagala Komisija. Ta zamuda je povzročila negotovost in tveganja za kmete v Uniji in ves kmetijski sektor Unije. Da bi odpravili to negotovost ter ohranili vitalnost podeželskih območij in regij, hkrati pa prispevali k okoljski trajnostnosti, bi morala ta uredba zagotavljati nadaljnjo uporabo pravil sedanjega okvira SKP za obdobje od 2014 do 2020 (v nadaljnjem besedilu: sedanji okvir SKP) in neprekinjena plačila kmetom in drugim upravičencem ter s tem zagotoviti predvidljivost in stabilnost v prehodnem obdobju v letih 2021 in 2022 (v nadaljnjem besedilu: prehodno obdobje) do začetka uporabe novega pravnega okvira za obdobje, ki se začne 1. januarja 2023 (v nadaljnjem besedilu: novi pravni okvir).

(3)

Ker je treba zakonodajni postopek v zvezi z zakonodajnimi predlogi Komisije o SKP po letu 2020 še zaključiti, države članice pa morajo še oblikovati strateške načrte SKP, poleg tega pa se je treba posvetovati z deležniki, bi se moral sedanji okvir SKP še naprej uporabljati dodatni dve leti. Namen prehodnega obdobja je upravičencem omogočiti nemoten prehod na novo programsko obdobje in zagotoviti možnost, da se upošteva sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor).

(4)

Da bi se lahko v letih 2021 in 2022 kmetom in drugim upravičencem odobrila podpora iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), bi morala Unija takšno podporo v prehodnem obdobju še naprej zagotavljati pod pogoji iz sedanjega okvira SKP. Sedanji okvir SKP je bil določen zlasti z uredbami (EU) št. 1303/2013 (4), (EU) št. 1305/2013 (5), (EU) št. 1306/2013 (6), (EU) št. 1307/2013 (7) in (EU) št. 1308/2013 (8) Evropskega parlamenta in Sveta.

(5)

Ta uredba bi morala državam članicam zagotoviti dovolj časa za pripravo njihovih strateških načrtov SKP, hkrati pa olajšati oblikovanje upravnih struktur, potrebnih za uspešno izvajanje novega pravnega okvira, zlasti tako, da se omogoči povečanje tehnične pomoči. Vsi strateški načrti SKP bi morali biti pripravljeni za začetek veljavnosti po koncu prehodnega obdobja, da bi kmetijskemu sektorju zagotovili prepotrebno stabilnost in gotovost.

(6)

Glede na to, da bi morala Unija v celotnem prehodnem obdobju še naprej podpirati razvoj podeželja, bi morale države članice imeti možnost, da svoje podaljšane programe razvoja podeželja financirajo iz ustrezne dodelitve proračunskih sredstev za leti 2021 in 2022. S podaljšanimi programi bi morali zagotoviti, da je vsaj enak skupni delež prispevka EKSRP rezerviran za ukrepe iz člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013, v skladu z novimi cilji iz evropskega zelenega dogovora.

(7)

Uredba (EU) št. 1303/2013 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za EKSRP in druge sklade, ki delujejo na podlagi skupnega okvira. Navedena uredba bi se morala še naprej uporabljati za programe, ki jih podpira EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 in v programskih letih 2021 in 2022.

(8)

Roki iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 v zvezi s poročili o izvajanju, letnimi pregledovalnimi sejami, naknadnimi vrednotenji in zbirnimi poročili, upravičenostjo izdatkov in prenehanjem obveznosti ter proračunskimi obveznostmi so omejeni na programsko obdobje 2014–2020. Te roke bi bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevalo podaljšano obdobje, v katerem bi se morali izvajati programi, ki se nanašajo na podporo iz EKSRP.

(9)

Uredba (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 (10) določata, da bi moral EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 pod določenimi pogoji še naprej kriti izdatke za nekatere dolgoročne obveznosti, prevzete na podlagi določenih uredb, ki so podpirale razvoj podeželja, preden se je začela uporabljati Uredba (EU) št. 1305/2013. Ti izdatki bi morali biti v času trajanja zadevne pravne obveznosti v programskih letih 2021 in 2022 pod enakimi pogoji še naprej upravičeni. Zaradi pravne jasnosti in varnosti bi bilo treba tudi pojasniti, da bi bilo treba za pravne obveznosti, prevzete na podlagi predhodnih ukrepov, ki ustrezajo ukrepom iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, za katere se uporablja integrirani administrativni in kontrolni sistem, uporabljati ta integrirani administrativni in kontrolni sistem ter da bi bilo treba plačila v zvezi s temi pravnimi obveznostmi izvesti v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta.

(10)

EKSRP bi moral biti zmožen podpirati stroške krepitve zmogljivosti in pripravljalnih ukrepov, ki podpirajo oblikovanje in prihodnje izvajanje strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu z novim pravnim okvirjem.

(11)

Pri dodelitvi plačilnih pravic ali ponovnem izračunu plačilnih pravic za države članice, ki ohranjajo obstoječe pravice v okviru Uredbe (EU) št. 1307/2013, so nekatere države članice v letu 2015 naredile napake pri določanju števila ali vrednosti plačilnih pravic. Mnoge izmed teh napak, tudi kadar so nastale v zvezi s posameznim kmetom, vplivajo na vrednost plačilnih pravic za vse kmete in za vsa leta. Nekatere države članice so naredile napake tudi po letu 2015 pri dodeljevanju pravic iz rezerve, na primer pri izračunu povprečne vrednosti. Za takšne neskladnosti se običajno opravi finančni popravek, dokler zadevna država članica ne sprejme popravnih ukrepov. Zaradi časa, ki je pretekel od prve dodelitve, ter prizadevanj držav članic za določitev in po potrebi popravek plačilnih pravic, pa tudi zaradi pravne varnosti bi bilo treba število in vrednost plačilnih pravic od določenega datuma naprej upoštevati kot zakonito in pravilno.

(12)

Državam članicam je bila na podlagi člena 24(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 dana možnost, da za dodelitev plačilnih pravic uporabijo koeficient znižanja za upravičene hektare, ki vključujejo trajno travinje na površinah s težkimi podnebnimi pogoji. Alpski pašniki se pogosto upravljajo na kolektivni ravni, zato se območja dodeljujejo letno, kar ustvarja precejšnjo negotovost med kmeti v zadevnih državah članicah. Izvajanje tega sistema se je izkazalo za posebej zapleteno, zlasti kar zadeva natančno opredelitev zadevnih območij. Ker je vrednost plačilnih pravic na območjih, za katera se koeficient znižanja ne uporablja, odvisna od vsote plačilnih pravic na določenih območjih, ta negotovost posledično vpliva na vse kmete v zadevnih državah članicah. Da bi stabilizirali sistem, ki se trenutno uporablja v teh državah članicah, in čim prej zagotovili pravno varnost za vse kmete v zadevnih državah članicah, bi morale zadevne države članice imeti možnost, da vrednost in število vseh pravic, ki so bile dodeljene vsem kmetom pred 1. januarjem 2020, štejejo za zakonito in pravilno. Vrednost teh pravic bi morala biti – ne da bi to vplivalo na morebitna pravna sredstva, ki so na voljo posameznim upravičencem – vrednost za koledarsko leto 2019, veljavna na dan 31. decembra 2019.

(13)

Potrditev plačilnih pravic ne pomeni izvzetja iz odgovornosti držav članic za zagotavljanje zaščite proračuna Unije pred nepravilnimi izdatki v okviru deljenega upravljanja EKJS. Zato potrditev plačilnih pravic, dodeljenih kmetom pred 1. januarjem 2021 oziroma v primeru odstopanja pred 1. januarjem 2020, ne bi smela posegati v pooblastilo Komisije, da sprejema odločitve iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z nepravilnimi plačili, odobrenimi za katero koli koledarsko leto do vključno leta 2020 oziroma v primeru odstopanja do vključno leta 2019, ki so posledica napak pri številu ali vrednosti navedenih plačilnih pravic.

(14)

Glede na to, da novi pravni okvir SKP še ni sprejet, bi bilo treba pojasniti, da bi bilo treba določiti prehodne ureditve za urejanje prehoda obstoječih shem podpore, dodeljene na večletni ravni, v nov pravni okvir.

(15)

Da bi omejili znaten prenos obveznosti iz sedanjega programskega obdobja za razvoj podeželja v strateške načrte SKP, bi bilo treba trajanje novih večletnih obveznosti v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi obveznostmi, ekološkim kmetovanjem in dobrobitjo živali praviloma omejiti na obdobje do največ treh let. Od leta 2022 bi moralo biti podaljšanje obstoječih obveznosti omejeno na eno leto.

(16)

V členu 31(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 so bile predvidene prehodne ureditve za olajšanje postopnega opuščanja plačil na območjih, ki zaradi uporabe novih meril za razmejitev ne bi več veljala za območja z naravnimi omejitvami. Takšna plačila naj bi se izplačevala do leta 2020 in za največ štiri leta. Z Uredbo (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta (11) je bil prvotni rok za novo razmejitev takih območij prestavljen na leto 2019. Za kmete v državah članicah, ki so razmejitev določile v letih 2018 in 2019, se za postopno opuščanje plačil ni mogel uporabiti najdaljši možen rok štirih let. Da bi se postopno opuščanje plačil lahko nadaljevalo, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da jih po potrebi še naprej izplačujejo v letih 2021 in 2022. Da bi zagotovili ustrezno raven plačil na hektar v skladu s členom 31(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013, bi bilo treba raven plačil v letih 2021 in 2022 določiti na 25 EUR na hektar.

(17)

Ker so kmetje zaradi podnebnih sprememb in povečane nestanovitnosti cen izpostavljeni vse večjim gospodarskim in okoljskim tveganjem, je v Uredbi (EU) št. 1305/2013 določen ukrep za obvladovanje tveganja, s katerim bi kmetom pomagali pri obravnavanju teh tveganj. Ta ukrep vključuje finančne prispevke v vzajemne sklade in instrument za stabilizacijo dohodka. Za odobritev podpore v okviru tega ukrepa so bili določeni posebni pogoji za zagotovitev, da so kmetje deležni enake obravnave v vsej Uniji, da se konkurenca ne izkrivlja in da se spoštujejo mednarodne obveznosti Unije. Da bi še naprej spodbujali uporabo tega ukrepa za kmete iz vseh sektorjev, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da znižajo 30-odstotni prag, pri katerem se odobri nadomestilo kmetom za zmanjšanje pridelka ali dohodka in ki se uporablja za zadevni instrument, vendar ne nižje od 20 %.

(18)

Posledice izbruha COVID-19 so kmete in podeželska podjetja prizadele na način brez primere. Podaljšanje obsežnih omejitev gibanja, uvedenih v državah članicah, ter obvezna zaprtja trgovin, tržnic na prostem, restavracij in drugih gostinskih obratov so povzročili gospodarske motnje v kmetijskem sektorju in podeželskih skupnostih ter vodili do likvidnostnih težav in težav z denarnim tokom za kmete in za mala podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov. V odziv na vpliv krize, ki jo je povzročil izbruh COVID-19, bi bilo treba podaljšati trajanje ukrepa iz člena 39b Uredbe (EU) št. 1305/2013 za obravnavo likvidnostnih težav, ki ogrožajo nadaljnje opravljanje kmetijskih dejavnosti in dejavnosti malih podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov. Podpora za navedeni ukrep bi se morala financirati do 2 % iz sredstev EKSRP, dodeljenih državam članicam v programskem obdobju 2014–2020.

(19)

Da bi se v programskih letih 2021 in 2022 izognili primerom, v katerih se sredstva za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ne porabijo, bi morale imeti države članice, ki uporabijo možnost prenosa zneskov iz neposrednih plačil v razvoj podeželja, možnost, da uporabijo 5-odstotno – v primeru Hrvaške pa 2,5-odstotno – minimalno dodelitev sredstev za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, samo za prispevek EKSRP za razvoj podeželja, ki je podaljšan do 31. decembra 2022 in izračunan pred prenosom zneskov iz neposrednih plačil.

(20)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (12) o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI) v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: Uredba EURI) bi morala biti za leti 2021 in 2022 na voljo dodatna sredstva za obvladovanje vpliva in posledic krize zaradi COVID-19 in njene posledice za kmetijski sektor in podeželska območja Unije.

(21)

Glede na povsem nove izzive, s katerimi se v okviru krize zaradi COVID-19 soočajo kmetijski sektor in podeželska območja Unije, bi bilo treba dodatna sredstva, ki jih zagotavlja EURI, uporabiti za financiranje ukrepov na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki so namenjeni odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu okrevanju gospodarstva v skladu s cilji okoljskih in podnebnih zavez Unije ter novimi ambicijami iz evropskega zelenega dogovora.

(22)

Države članice zato ne bi smele zmanjšati okoljskih ambicij, ki so si jih zadale v obstoječih programih za razvoj podeželja. Tudi za dodatna sredstva bi morale zagotoviti enak skupni delež, kot so ga v svojih programih razvoja podeželja v okviru prispevka EKSRP rezervirale za ukrepe, ki so posebej koristni za okolje in podnebje („načelo o nedopustnosti nazadovanja“). Poleg tega bi bilo treba vsaj 37 % dodatnih sredstev, ki jih zagotavlja EURI, nameniti za ukrepe, ki so posebej koristni za okolje in podnebje, ter za dobrobit živali in pristop LEADER. Poleg tega bi bilo treba vsaj 55 % teh dodatnih sredstev nameniti za ukrepe, ki spodbujajo gospodarski in socialni razvoj podeželskih območij, in sicer za naložbe v osnovna sredstva, razvoj kmetij in podjetij, podporo osnovnim storitvam, obnovo vasi na podeželskih območjih ter sodelovanje.

(23)

Če države članice na splošno ne morejo spoštovati načela o nedopustnosti nazadovanja, bi morale imeti možnost odstopanja od obveznosti dodelitve vsaj 55 % dodatnih sredstev iz EURI za ukrepe, ki spodbujajo gospodarski in socialni razvoj podeželskih območij, in bi morale po možnosti podpreti ukrepe, ki so posebej koristni za okolje in podnebje. Da pa bi se državam članicam zagotovila zadostna prožnost, bi morale imeti tudi možnost, da v zvezi s temi dodatnimi sredstvi odstopajo od načela o nedopustnosti nazadovanja, in sicer v obsegu, ki je potreben za izpolnitev te obveznosti dodelitve vsaj 55 % dodatnih sredstev.

(24)

Za dodatna sredstva iz EURI veljajo posebni pogoji. Ta dodatna sredstva bi bilo zato treba načrtovati in spremljati ločeno od podpore Unije za razvoj podeželja, ob tem pa praviloma uporabljati pravila iz Uredbe (EU) št. 1305/2013. Zato bi bilo treba ta dodatna sredstva izvrševati z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in jih na podlagi navedene uredbe obravnavati kot zneske za financiranje ukrepov v okviru EKSRP. Posledično bi se morala uporabljati pravila iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno s pravili o spremembah programov razvoja podeželja, Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno s pravili o samodejnem prenehanju obveznosti, in Uredbe (EU) št. 1307/2013, razen kadar je v tej uredbi določeno drugače.

(25)

Določiti bi bilo treba posebno najvišjo stopnjo sofinanciranja Unije, pa tudi višjo stopnjo podpore za naložbe, ki prispevajo k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu okrevanju gospodarstva, in podporo za mlade kmete, da se zagotovi ustrezen učinek finančnega vzvoda dodatnih sredstev, ki jih zagotavlja EURI.

(26)

Da se zagotovi kontinuiteta v prehodnem obdobju, bi bilo treba rezervo za krize v kmetijskem sektorju ohraniti za leti 2021 in 2022. Ustrezni znesek rezerve za leti 2021 in 2022 bi bilo treba vključiti v zadevno rezervo.

(27)

Glede ureditev predhodnega financiranja iz EKSRP bi bilo treba pojasniti, da niti podaljšanje programov, ki jih podpira EKSRP, do 31. decembra 2022 v skladu s to uredbo niti dodatna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe EURI, ne bi smela povzročiti dodatnega predhodnega financiranja, odobrenega za zadevne programe.

(28)

Člen 11 Uredbe (EU) št. 1307/2013 za leta v obdobju 2015-2020 trenutno za države članice določa le obveznost uradnega obveščanja o svojih odločitvah, sprejetih v skladu z navedenim členom, in o ocenjenem rezultatu zmanjšanja dela zneska neposrednih plačil, odobrenega kmetu za določeno koledarsko leto, ki presega 150 000 EUR. Da bi zagotovili nadaljevanje obstoječega sistema, bi morale države članice svoje odločitve, sprejete v skladu z navedenim členom, in ocenjeni rezultat zmanjšanja uradno sporočiti tudi za koledarski leti 2021 in 2022.

(29)

Člen 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 državam članicam omogoča, da prenašajo sredstva med neposrednimi plačili in razvojem podeželja za koledarska leta v obdobju 2014–2020. Da bi lahko države članice izvajale svoje strategije, bi morala biti prožnost med stebroma na voljo tudi za koledarsko leto 2021 (proračunsko leto 2022) in koledarsko leto 2022 (proračunsko leto 2023).

(30)

Da bi Komisija lahko določila zgornje meje proračuna v skladu s členi 22(1), 36(4), 42(2), 49(2), 51(4) in 53(7) Uredbe (EU) št. 1307/2013, jo morajo države članice uradno obvestiti o svojih odločitvah o dodelitvah finančnih sredstev po shemah, in sicer do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022.

(31)

Člen 22(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa linearno prilagoditev vrednosti plačilnih pravic v primeru spreminjanja zgornje meje za shemo osnovnega plačila iz leta v leto zaradi določenih odločitev držav članic, ki vplivajo na zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila. Podaljšanje veljavnosti Priloge II k navedeni uredbi o nacionalnih zgornjih mejah na obdobje po koledarskem letu 2020 in morebitne letne spremembe po tem datumu bi lahko vplivale na zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila. Da bi države članice lahko spoštovale obveznost, da je vsota vrednosti plačilnih pravic in rezerv enaka zgornji meji za shemo osnovnega plačila iz člena 22(4) navedene uredbe, je zato primerno zagotoviti, da se linearna prilagoditev uskladi s podaljšanjem veljavnosti ali spremembami Priloge II k navedeni uredbi v prehodnem obdobju. Da se državam članicam zagotovi večja prožnost, se poleg tega zdi primerno, da se jim omogoči prilagajanje vrednosti plačilnih pravic ali rezerve, po možnosti z različnimi stopnjami prilagoditve.

(32)

Države članice so v skladu s sedanjim pravnim okvirom leta 2014 sporočile svoje odločitve o razdelitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila med regije do koledarskega leta 2020 in o možnih postopnih letnih spremembah za obdobje, ki ga zajema Uredba (EU) št. 1307/2013. Države članice morajo sporočiti navedene odločitve tudi za koledarski leti 2021 in 2022.

(33)

Mehanizem notranje konvergence je temeljni proces za pravičnejšo porazdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete. Velike individualne razlike, ki temeljijo na starih, preteklih referencah, je čedalje težje upravičiti. V Uredbi (EU) št. 1307/2013 osnovni model notranje konvergence vključuje enotno pavšalno stopnjo, ki jo države članice od leta 2015 uporabljajo za vse plačilne pravice na nacionalni ali regionalni ravni. Za zagotovitev lažjega prehoda na enotno vrednost pa je bilo določeno odstopanje, ki je državam članicam med letoma 2015 in 2019 omogočalo razlikovanje vrednosti plačilnih pravic z uporabo delne konvergence, imenovano tudi „tunelni model“. Nekatere države članice so to odstopanje uporabile. Da bi države članice nadaljevale proces za pravičnejšo porazdelitev neposrednih plačil, bi morale imeti možnost, da se po letu 2019 še naprej približujejo nacionalnemu ali regionalnemu povprečju, namesto da bi uporabile enotno pavšalno stopnjo ali ohranile vrednost pravic na ravni iz leta 2019. Ta možnost za države članice bi se zato morala uporabljati od 1. januarja 2021. Države članice bi morale vsako leto Komisijo obvestiti o svoji odločitvi za naslednje leto.

(34)

Določbe Uredbe (EU) št. 1307/2013 o prilagoditvi vseh plačilnih pravic, ki se spreminjajo s to uredbo, bi bilo treba uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2020, da se pojasni, da so se države članice lahko konvergirale po letu 2019.

(35)

Člen 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa postopne letne spremembe vrednosti plačilnih pravic, dodeljenih iz rezerve, ki odražajo letne stopnje nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, kar odraža večletno upravljanje rezerve. Ta pravila bi bilo treba prilagoditi tako, da bi omogočala spremembo vrednosti vseh dodeljenih plačilnih pravic in rezerve zaradi upoštevanja spremembe zneska iz Priloge II k navedeni uredbi med dvema letoma. V državah članicah, ki se odločijo za nadaljevanje notranje konvergence, se ta notranja konvergenca izvaja na letni ravni. Za koledarska leta 2020, 2021 in 2022 je treba v letu dodelitve sredstev določiti samo vrednost plačilne pravice za tekoče leto. Vrednost na enoto plačilnih pravic, ki se dodelijo iz rezerve v posameznem letu, bi bilo treba izračunati po morebitni prilagoditvi rezerve v skladu s členom 22(5) navedene uredbe. Vsako naslednje leto bi bilo treba vrednost plačilnih pravic, ki se dodelijo iz rezerve, prilagoditi v skladu s členom 22(5) navedene uredbe.

(36)

Člen 36 Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa uporabo sheme enotnega plačila na površino do 31. decembra 2020. Primerno je omogočiti podaljšanje sheme enotnega plačila na površino v letih 2021 in 2022.

(37)

Glede na to, da bo sprememba Priloge II k Uredbi (EU) št. 1307/2013, določena v tej uredbi, začela veljati prepozno, da bi države članice upoštevale prvotni rok za nekatere obveznosti v zvezi z obveščanjem v letu 2020, je treba preložiti rok, do katerega morajo države članice sprejeti odločitev, da bodo prvič uvedle prerazporeditveno plačilo od leta 2021 ali 2022, ter o tej odločitvi obvestiti Komisijo. Primerno je, da se ta rok določi na isti datum kot rok za odločitve glede prožnosti med stebroma.

(38)

Države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, se lahko na podlagi člena 37 Uredbe (EU) št. 1307/2013 odločijo za odobritev prehodne nacionalne pomoči v obdobju 2015–2020, da bi se izognile nenadnemu in znatnemu zmanjšanju podpore v tistih sektorjih, ki so prejemali prehodno nacionalno pomoč do leta 2014. Za zagotovitev, da bo taka pomoč v prehodnem obdobju še naprej prispevala k dohodkovni podpori za kmete v zadevnih posameznih sektorjih, bi bilo treba določiti možnost nadaljevanja te pomoči pod enakimi pogoji in omejitvami kot v obdobju 2015–2020.

(39)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da člena 41 in 42 Uredbe (EU) št. 1307/2013 državam članicam omogočata, da vsako leto pregledajo svoje odločitve glede prerazporeditvenega plačila. Rok za pregled, ki se bo uporabljal v letih 2021 in 2022, bi bilo treba določiti na isti datum kot rok za odločitve glede prožnosti med stebroma.

(40)

V skladu s členom 52(10) Uredbe (EU) št. 1307/2013 je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, ki državam članicam omogočijo, da se odločijo, da se prostovoljna vezana podpora lahko izplačuje še do leta 2020 na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila tovrstna podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju. Namen tega pooblastila je zagotoviti čim večjo skladnost med shemami Unije, usmerjenimi v sektorje, na katere lahko vplivajo strukturna tržna neravnovesja. Zato je primerno, da se to pooblastilo podaljša tako, da zajame tudi leti 2021 in 2022.

(41)

Glede na to, da bo sprememba Priloge II k Uredbi (EU) št. 1307/2013, določena v tej uredbi, začela veljati prepozno, da bi države članice upoštevale prvotni rok za nekatere obveznosti v zvezi z obveščanjem v letu 2020, je treba preložiti rok, do katerega morajo države članice sprejeti odločitev, da prvič uvedejo prostovoljno vezano podporo od leta 2021 ali 2022, ter o tej odločitvi obvestiti Komisijo. Primerno je, da se ta rok določi na isti datum kot rok za odločitve glede prožnosti med stebroma. Prav tako bi bilo treba na isti datum preložiti rok za odločitev držav članic, ali bodo prostovoljno vezano podporo v letih 2021 in 2022 še vedno odobrile ali ne, ter uradno obvestilo o tej odločitvi Komisiji.

(42)

V členu 54 Uredbe (EU) št. 1307/2013 so določeni elementi uradnih obvestil držav članic v zvezi s prostovoljno vezano podporo. Primerno je pojasniti, da bi morala ta uradna obvestila za koledarski leti 2021 in 2022 vključevati odstotek nacionalne zgornje meje, uporabljen za financiranje navedene podpore za leti 2021 in 2022.

(43)

Uredba (EU) št. 1308/2013 določa pravila za skupno ureditev kmetijskih trgov in vključuje določene sheme pomoči. V zakonodajnih predlogih Komisije o SKP po letu 2020 je bilo določeno, da se te sheme pomoči vključijo v prihodnje strateške načrte SKP držav članic. Da se zagotovi nemotena vključitev teh shem pomoči v prihodnjo SKP, bi bilo treba ob podaljšanju posamezne sheme pomoči med prehodnim obdobjem določiti pravila o njenem trajanju. Zato bi morali za shemo pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk obstoječim delovnim programom, pripravljenim za obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2021, slediti novi delovni programi za obdobje od 1. aprila 2021 do 31. decembra 2022. Obstoječi operativni programi v sektorju sadja in zelenjave, ki niso trajali pet let, kolikor bi največ lahko, se lahko podaljšajo le do 31. decembra 2022. Nove operativne programe v sektorju sadja in zelenjave bi bilo treba odobriti le za največ tri leta. Obstoječe nacionalne programe v sektorju čebelarstva, pripravljene za obdobje od 1. avgusta 2019 do 31. julija 2022, bi bilo treba podaljšati do 31. decembra 2022.

(44)

Kriza zaradi pandemije COVID-19 je vinogradnikom z dovoljenji za zasaditev za nove zasaditve ali za ponovno zasaditev, ki prenehajo veljati leta 2020, v veliki meri preprečila, da bi ta dovoljenja v zadnjem letu njihove veljavnosti porabili, kot so načrtovali. Da bi preprečili izgubo teh dovoljenj in zmanjšali tveganje poslabšanja pogojev, v katerih bi bilo treba izvesti zasaditev, je treba omogočiti podaljšanje veljavnosti dovoljenj za zasaditev za nove zasaditve ali za ponovno zasaditev, ki prenehajo veljati leta 2020. Vsa dovoljenja za zasaditev za nove zasaditve ali za ponovno zasaditev, ki se iztečejo leta 2020, bi torej bilo treba podaljšati do 31. decembra 2021. Poleg tega bi morali imetniki dovoljenj za zasaditev, ki prenehajo veljati leta 2020, ob upoštevanju sprememb tržnih razmer imeti možnost, da svojih dovoljenj ne porabijo in se jim zato ne naložijo upravne kazni.

(45)

Določbe Uredbe (EU) št. 1308/2013 o dovoljenjih za zasaditev za nove zasaditve ali za ponovno zasaditev, ki prenehajo veljati leta 2020 in se spreminjajo s to uredbo, bi bilo treba zaradi motenj zaradi pandemije COVID-19 in težav, ki jih je povzročila, v zvezi z uporabo teh dovoljenj za zasaditev uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2020.

(46)

V letu 2013 so bile določene prehodne določbe za zagotovitev nemotenega prehoda s prejšnje ureditve pravic do zasaditve vinske trte na nov sistem dovoljenj za zasaditev, zlasti da bi se izognili pretiranemu zasajevanju pred začetkom novega sistema. Zadnji rok za predložitev zahtevkov za pretvorbo pravic do zasaditve v dovoljenja se izteče 31. decembra 2020. Vendar pa mora dovoljenja uporabiti vlagatelj ter se z njimi ne sme trgovati, kot se je lahko z nekdanjimi pravicami do zasaditve. Poleg tega bi se lahko od vlagateljev zahtevkov za dovoljenja zahtevalo, da imajo ustrezno vinogradniško površino, pri čemer bi lahko prišlo do primerov, ko imetniki pravic do zasaditve še niso uspeli pridobiti ustreznih vinogradniških površin za uporabo dovoljenj, ki bi izhajala iz pretvorbe njihovih pravic do zasaditve. Hude gospodarske posledice pandemije COVID-19 za vinski sektor so vinogradnikom povzročile likvidnostne težave in tudi negotovost glede prihodnjega povpraševanja po vinu. Vinogradniki, ki imajo še pravice do zasaditve, ne bi smeli biti prisiljeni, da se odločijo, ali želijo svoje pravice do zasaditve pretvoriti v dovoljenja, medtem ko se soočajo z izjemnimi težavami zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, zlati zato, ker bi se jim naložila upravna kazen, če ne bi porabili dovoljenj za zasaditev, ki bi jih pridobili s pretvorbo. Tiste države članice, ki so vinogradnikom dovolile, da predložijo zahtevke za pretvorbo pravic do zasaditve do 31. decembra 2020, bi zato morale imeti možnost podaljšanja roka za predložitev takih zahtevkov do 31. decembra 2022. Zato bi bilo treba zadnji datum za veljavnost takih pretvorjenih dovoljenj prilagoditi, tako da bi potekla 31. decembra 2025.

(47)

V členu 214a Uredbe (EU) št. 1308/2013 je določeno, da lahko Finska na podlagi dovoljenja Komisije pod določenimi pogoji odobri državno pomoč na jugu Finske do leta 2020. Da se zagotovi kontinuiteta plačil navedene pomoči v prehodnem obdobju, je treba omogočiti, da se ta državna pomoč lahko tudi v prihodnje odobri pod enakimi pogoji in v enakih zneskih kot v letu 2020.

(48)

Da bi se izboljšalo delovanje trga oljčnega olja, bi morale države članice imeti možnost odločanja o izvajanju pravil trženja za urejanje ponudbe. Vendar bi morala biti pri takih odločitvah izključena ravnanja, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

(49)

Nedavni dogodki so pokazali, da se kmetje vse pogosteje soočajo s tveganjem nestabilnosti dohodkov, deloma zaradi tržne izpostavljenosti, deloma pa zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ter pogostih sanitarnih in fitosanitarnih kriz, ki vplivajo na živino in kmetijska sredstva Unije. Za omilitev učinkov nestabilnosti dohodkov s spodbujanjem kmetov, da varčujejo v dobrih letih, da bi lahko lažje prestali slaba, bi bilo treba nacionalne davčne ukrepe, pri katerih se osnova za dohodnino za kmete izračuna na osnovi večletnega obdobja, izvzeti iz uporabe pravil o državni pomoči.

(50)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti nadaljnjo uporabo pravil sedanjega okvira SKP in neprekinjena plačila kmetom in drugim upravičencem ter s tem zagotoviti predvidljivost in stabilnost v prehodnem obdobju, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(51)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Navedena pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (13) in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošen režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(52)

Uredbe (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(53)

Da bi zagotovili, da so dodatna sredstva, dana na voljo na podlagi Uredbe EURI, na voljo od 1. januarja 2021, bi se morale v tej uredbi določbe o podpori iz EURI od navedenega datuma uporabljati retroaktivno.

(54)

Glede na nujno potrebo po takojšnji zagotovitvi pravne varnosti za kmetijski sektor v trenutnih razmerah bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREHODNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Podaljšanje nekaterih obdobij v skladu z uredbama (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1310/2013 ter nadaljnja uporaba Uredbe (EU) št. 1303/2013 v programskih letih 2021 in 2022

Člen 1

Podaljšanje obdobja trajanja programov, ki jih podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

1.   Za programe, ki jih podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), se obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 iz člena 26(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 podaljša do 31. decembra 2022.

2.   Podaljšanje obdobja trajanja programov, ki jih podpira EKSRP, iz odstavka 1 tega člena ne posega v potrebo po predložitvi zahteve za spremembo programov razvoja podeželja za prehodno obdobje iz točke (a) člena 11 Uredbe (EU) št. 1305/2013. S tako spremembo se zagotovi, da se vsaj enak skupni delež prispevka EKSRP rezervira za ukrepe iz člena 59(6) navedene uredbe.

Člen 2

Nadaljnja uporaba Uredbe (EU) št. 1303/2013 za programe, ki jih podpira EKSRP

1.   Uredba (EU) št. 1303/2013 se še naprej uporablja za programe, ki se podpirajo iz EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 in so podaljšani v skladu s členom 1 te uredbe.

2.   Za programe, podaljšane v skladu s členom 1 te uredbe, se sklicevanja na časovna obdobja ali roke iz člena 50(1), člena 51(1), člena 57(2) ter člena 65(2) in (4) ter prvega odstavka člena 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013 podaljšajo za dve leti.

3.   Za programe, podaljšane v skladu s členom 1 te uredbe, države članice spremenijo svoje cilje, določene v okviru uspešnosti iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1303/2013, da bi določile cilje za leto 2025. Za navedene programe se sklicevanja na cilje za leto 2023, določene v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali členom 8(3), členom 67, členom 75(5) ali členom 76(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, razumejo kot sklicevanja na cilje za leto 2025.

4.   Zadnji datum, do katerega Komisija pripravi zbirno poročilo, v katerem opiše glavne ugotovitve naknadnih vrednotenj EKSRP, kot je določeno v členu 57(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, je 31. december 2027.

Člen 3

Upravičenost določenih vrst odhodkov v prehodnem obdobju

Brez poseganja v člen 2(2) te uredbe, člen 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člen 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013 so izdatki iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 1310/2013 in člena 16 Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 upravičeni do prispevka EKSRP iz sredstev za leti 2021 in 2022 za programe, ki jih podpira EKSRP in ki so bili podaljšani v skladu s členom 1 te uredbe, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

takšni izdatki so določeni v zadevnem programu razvoja podeželja za leta, ki jih zajema prehodno obdobje;

(b)

uporablja se stopnja prispevka EKSRP za ustrezni ukrep v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1310/2013 in Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) št. 807/2014;

(c)

sistem iz člena 67(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo podpori, odobreni v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1) ter členi 28 do 31, 33, 34 in 40 Uredbe (EU) št. 1305/2013, zadevne dejavnosti pa so jasno opredeljene; ter

(d)

plačila za pravne obveznosti iz točke (c) tega člena se izvedejo v obdobju iz člena 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

POGLAVJE II

Priprava prihodnjih strategij lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost, za programski leti 2021 in 2022

Člen 4

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

Za programe, ki so bili podaljšani v skladu s členom 1 te uredbe, lahko EKSRP podpira stroške krepitve zmogljivosti in pripravljalnih ukrepov, ki podpirajo oblikovanje in prihodnje izvajanje strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu z novim pravnim okvirom.

POGLAVJE III

Plačilne pravice za neposredna plačila kmetom

Člen 5

Dokončne plačilne pravice

1.   Plačilne pravice, dodeljene kmetom pred 1. januarjem 2020, se štejejo za zakonite in pravilne od 1. januarja 2021. Vrednost teh pravic, ki se štejejo za zakonite in pravilne, je vrednost za koledarsko leto 2020, veljavna na dan 31. decembra 2020.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se lahko država članica, ki je uporabila možnost iz člena 24(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ob upoštevanju legitimnih pričakovanj kmetov odloči, da se vse plačilne pravice, dodeljene pred 1. januarjem 2020, od navedenega datuma štejejo za zakonite in pravilne. V tem primeru je vrednost teh pravic, ki se štejejo za zakonite in pravilne, vrednost za koledarsko leto 2019, veljavna na dan 31. decembra 2019.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata brez poseganja v ustrezne določbe prava Unije, zlasti člen 22(5) in člen 25(12) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki zadevajo vrednost plačilnih pravic za koledarsko leto 2020 in naprej.

4.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za plačilne pravice, dodeljene kmetom na podlagi vsebinsko napačnih zahtevkov, razen v primerih, ko ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril.

5.   Odstavka 1 in 2 tega člena ne posegata v pooblastilo Komisije za sprejemanje odločitev iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z odhodki za plačila, odobrena za koledarska leta do vključno leta 2020, kadar se uporablja odstavek 1 tega člena, oziroma do vključno leta 2019, kadar se uporablja odstavek 2 tega člena.

POGLAVJE IV

Prehodne določbe v zvezi z razvojem podeželja

Člen 6

Upravičenost izdatkov, nastalih na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, in nekaterih vrst odhodkov, nastalih na podlagi uredb (ES) št. 1698/2005 in (ES) št. 1257/1999

Izdatki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastali na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, in nekatere vrste odhodkov, nastalih na podlagi uredb Sveta (ES) št. 1698/2005 (14) in (ES) št. 1257/1999 (15), so lahko v obdobju 2023–2027 upravičeni do prispevka iz EKSRP od 1. januarja 2023 pod pogoji, ki se določijo v skladu s pravnim okvirom SKP, ki se uporablja v obdobju 2023–2027.

NASLOV II

SPREMEMBE

Člen 7

Spremembe Uredbe (EU) št. 1305/2013

Uredba (EU) št. 1305/2013 se spremeni:

(1)

točka (h) člena 8(1) se spremeni:

(a)

točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)

preglednico, v kateri je v skladu s členoma 58(4) in 58a(2) te uredbe določen skupni prispevek EKSRP, ki je načrtovan za vsako leto. V tej preglednici so ločeno navedena dodatna sredstva iz člena 58a(2) te uredbe. Po potrebi se v tej preglednici v okviru skupnega prispevka EKSRP ločeno prikažejo tudi odobrena proračunska sredstva, namenjena manj razvitim regijam, in sredstva, prenesena v EKSRP na podlagi člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Načrtovani letni prispevek EKSRP je skladen z večletnim finančnim okvirom;“;

(b)

točka (ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii)

preglednico, v kateri sta za vsak ukrep, za vsako vrsto operacije, za katero velja posebna stopnja prispevka EKSRP, za vrsto operacije iz člena 37(1) in člena 39a, za vrsto operacije iz člena 38(3) in člena 39(1), kadar država članica uporablja odstotek, nižji od 30 %, in za tehnično pomoč določena celoten načrtovani prispevek Unije in veljavna stopnja prispevka EKSRP. Po potrebi se v navedeni preglednici ločeno prikaže stopnja prispevka EKSRP za manj razvite regije in za druge regije;“;

(2)

v členu 28(5) se dodajo naslednji pododstavki:

„Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let.

Če države članice določijo letno podaljševanje obveznosti po zaključku začetnega obdobja v skladu s prvim pododstavkom, podaljšanje od leta 2022 ne sme biti daljše od enega leta.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti v letih 2021 in 2022, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje, daljše od treh let, glede na naravo obveznosti ter želenih okoljskih in podnebnih ciljev.“;

(3)

v členu 29(3) se dodajo naslednji pododstavki:

„Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let.

Če države članice določijo letno podaljševanje za izvajanje ekološkega kmetovanja po koncu začetnega obdobja v skladu s prvim pododstavkom, podaljšanje od leta 2022 ne sme biti daljše od enega leta.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti v letih 2021 in 2022, kadar se podpora odobri za preusmeritev v ekološko kmetovanje, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje, daljše od treh let.“;

(4)

v členu 31(5) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V letih 2021 in 2022 se za programe, podaljšane v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta (*), kadar države članice niso odobrile plačil, ki se postopno znižujejo, za najdaljše obdobje štirih let do leta 2020, zadevne države članice lahko odločijo, da bodo ta plačila nadaljevale do konca leta 2022, vendar skupno ne več kot štiri leta. V tem primeru plačila v letih 2021 in 2022 ne smejo presegati 25 EUR na hektar.

(*)  Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L 437, 28.12.2020, str. 1).“;"

(5)

v členu 33(2) se dodajo naslednji pododstavki:

„Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let.

Če države članice določijo letno podaljševanje obveznosti po zaključku začetnega obdobja v skladu z drugim pododstavkom, podaljšanje od leta 2022 ne sme biti daljše od enega leta.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka lahko države članice za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti v letih 2021 in 2022, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje, daljše od treh let, in sicer glede na naravo obveznosti in želenih koristi za dobrobit živali.“;

(6)

v členu 38(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Podpora iz točke (b) člena 36(1) se lahko odobri le za kritje izgube, nastale zaradi slabih vremenskih razmer, izbruhov bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali zajezitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev oziroma okoljske nesreče, zaradi česar je uničenega več kot 30 % povprečnega letnega pridelka kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Za izračun letnega pridelka kmeta se lahko uporabijo indeksi. Uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube posameznega kmeta v danem letu. Države članice lahko odločijo, da zmanjšajo navedeni odstotek 30 %, a ne na manj kot na 20 %.“;

(7)

v členu 39 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Podpora iz točke (c) člena 36(1) se odobri le, kadar zmanjšanje dohodka presega 30 % povprečnega letnega dohodka posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Dohodek za namene točke (c) člena 36(1) pomeni vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada kmetom se krije manj kot 70 % izgube dohodka proizvajalca v letu, ko slednji postane upravičen do prejemanja te pomoči. Za izračun letne izgube dohodka kmeta se lahko uporabijo indeksi. Države članice lahko odločijo, da zmanjšajo navedeni odstotek 30 %, a ne na manj kot na 20 %.“;

(8)

v členu 39b se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Podpora se zagotovi v obliki pavšalnega zneska, ki se izplača do 31. decembra 2021 na podlagi vlog za podporo, ki jih je odobril pristojni organ do 30. junija 2021. Poznejše povračilo s strani Komisije bo izvršeno v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Raven plačil se lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili razlikuje po kategorijah upravičencev.“;

(9)

v členu 42 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Poleg nalog iz člena 34 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in iz člena 4 Uredbe (EU) 2020/2220 lahko lokalne akcijske skupine izvajajo tudi dodatne naloge, ki jih nanje prenese organ upravljanja in/ali plačilna agencija.“;

(10)

v členu 51(2) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, za katere je skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, kot je določen v Prilogi I k tej uredbi, nižji od 1 800 milijonov EUR, po podaljšanju svojih programov v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2020/2220, odločijo, da se 5 % skupnega zneska posameznega programa razvoja podeželja nameni nalogam iz člena 59 Uredbe (EU) št. 1303/2013.“;

(11)

člen 58 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Brez poseganja v odstavke 5, 6 in 7 je skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2022 v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 največ 26 896 831 880 EUR v tekočih cenah.“;

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Da bi upoštevali spremembe v zvezi z letno razdelitvijo iz odstavka 4 tega člena, vključno s prenosi iz odstavkov 5 in 6 tega člena ter prenosi, ki izhajajo iz uporabe člena 1 Uredbe (EU) 2020/2220, da bi izvedli tehnične prilagoditve brez spremembe skupnega zneska dodeljenih sredstev ali da bi upoštevali kakršne koli druge spremembe, določene z zakonodajnim aktom po sprejetju te uredbe, je Komisija v skladu s členom 83 te uredbe pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za pregled zgornjih mej iz Priloge I k tej uredbi.“;

(12)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 58a

Sredstva za okrevanje kmetijskega sektorja in podeželskih območij Unije

1.   Točka (g) člena 1(2) Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (v nadaljnjem besedilu: Uredba EURI) (*) se izvaja v skladu s tem členom ter z ukrepi, ki so upravičeni v okviru EKSRP in so namenjeni obvladovanju vpliva krize zaradi COVID-19 v višini 8 070 486 840 EUR v tekočih cenah zneska iz točke (vi) člena 2(2)(a) navedene uredbe ter ob upoštevanju člena 3(3), (4) in (8) navedene uredbe.

Ta znesek v višini 8 070 486 840 EUR v tekočih cenah je zunanji namenski prejemek v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (**).

Da se na voljo kot dodatna sredstva za proračunsko obveznost v okviru EKSRP za leti 2021 in 2022, poleg skupnih sredstev iz člena 58 te uredbe, kot sledi:

za leto 2021: 2 387 718 000 EUR,

za leto 2022: 5 682 768 840 EUR.

Za namene te uredbe ter uredb (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 se ta dodatna sredstva štejejo kot zneski za financiranje ukrepov v okviru EKSRP. Štejejo se kot del skupnega zneska podpore Unije za razvoj podeželja iz člena 58(1) te uredbe, kateremu se dodajo, kadar se sklicuje na skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja. Člen 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 se ne uporablja za dodatna sredstva iz tega odstavka in odstavka 2 tega člena.

2.   Razdelitev dodatnih sredstev iz odstavka 1 tega člena za vsako državo članico, po odbitku zneska iz odstavka 7 tega člena, je določena v Prilogi Ia.

3.   Odstotni pragi skupnega prispevka EKSRP za program razvoja podeželja iz člena 59(5) in (6) te uredbe se ne uporabljajo za dodatna sredstva iz odstavka 1 tega člena. Vendar države članice zagotovijo, da se v skladu s členom 1(2) Uredbe (EU) 2020/2220 za ukrepe iz člena 59(6) te uredbe v vsakem programu razvoja podeželja rezervira vsaj enak skupni delež prispevka EKSRP, vključno z dodatnimi sredstvi iz odstavka 2 tega člena.

4.   Poleg tega se v vsakem programu razvoja podeželja rezervira najmanj 37 % dodatnih sredstev iz odstavka 2 tega člena za ukrepe iz člena 33 ter člena 59(5) in (6), zlasti za:

(a)

ekološko kmetovanje;

(b)

blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, skupaj z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva;

(c)

ohranjanje tal, tudi povečanje rodovitnosti tal s sekvestracijo ogljika;

(d)

izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo;

(e)

ustvarjanje, ohranjanje in obnovo habitatov, ki ugodno vplivajo na biotsko raznovrstnost;

(f)

zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov in antimikrobikov;

(g)

dobrobit živali;

(h)

dejavnosti sodelovanja v okviru pristopa LEADER.

5.   Najmanj 55 % dodatnih sredstev iz odstavka 2 tega člena se v vsakem programu razvoja podeželja rezervira za ukrepe iz členov 17, 19, 20 in 35, če predvidena uporaba teh ukrepov v programih razvoja podeželja spodbuja gospodarski in socialni razvoj na podeželskih območjih ter prispeva k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu gospodarskemu okrevanju, tudi v skladu s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji na podlagi te uredbe, zlasti za:

(a)

kratke dobavne verige in lokalne trge;

(b)

učinkovito uporabo virov, tudi precizno in pametno kmetovanje, inovacije, digitalizacijo in modernizacijo pridelovalnih strojev in opreme;

(c)

varnostne razmere pri delu;

(d)

energijo iz obnovljivih virov, krožno gospodarstvo in biogospodarstvo;

(e)

dostop do visokokakovostnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih.

Države članice se lahko pri dodeljevanju dodatnih sredstev iz odstavka 2 tega člena odločijo za odstopanje od odstotnega praga iz prvega pododstavka tega odstavka, in sicer v obsegu, ki je potreben za skladnost z načelom o nedopustnosti nazadovanja iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2020/2220. Kljub temu se lahko države članice namesto tega odločijo za odstopanje od tega načela o nedopustnosti nazadovanja, in sicer v obsegu, ki je potreben za uskladitev z odstotnim pragom iz prvega pododstavka tega odstavka.

6.   Do 4 % skupnih dodatnih sredstev iz odstavka 2 tega člena se lahko v skladu s členom 51(2) na pobudo držav članic dodeli za tehnično pomoč za programe razvoja podeželja. Ta odstotni prag je lahko 5 % za tiste države članice, za katere se uporablja četrti pododstavek člena 51(2).

7.   Do 0,25 % skupnih dodatnih sredstev iz odstavka 1 tega člena se lahko v skladu s členom 51(1) dodeli za tehnično pomoč.

8.   Proračunske obveznosti, ki se nanašajo na dodatna sredstva iz odstavkov 1 in 2 tega člena, se v vsakem programu razvoja podeželja izvršujejo ločeno od dodeljenih sredstev iz člena 58(4).

9.   Členi 20, 21 in 22 Uredbe (EU) št. 1303/2013 se ne uporabljajo za skupna dodatna sredstva iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

(*)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433, 22.12.2020, str. 23)."

(**)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).“;"

(13)

člen 59 se spremeni:

(a)

v odstavku 4 se doda naslednja točka:

„(ea)

100 % za operacije, ki so financirane iz dodatnih sredstev iz člena 58a(1). Države članice lahko določijo enotno, posebno stopnjo prispevka EKSRP, ki se uporablja za vse te operacije;“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Najmanj 5 % in v primeru Hrvaške 2,5 % skupnega prispevka EKSRP k programu razvoja podeželja je rezervirano za pristop LEADER in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 4 Uredbe (EU) 2020/2220.

Kadar države članice uporabijo možnost iz šestega oziroma sedmega pododstavka člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se odstotki iz prvega pododstavka tega odstavka uporabljajo za skupni prispevek EKSRP k programu razvoja podeželja brez dodatne podpore, dane na voljo v skladu s šestim oziroma sedmim pododstavkom člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.“;

(c)

odstavek 6a se nadomesti z naslednjim:

„6a.   Podpora EKSRP, zagotovljena v okviru člena 39b, ne presega 2 % skupnega prispevka EKSRP za program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, kot je določen v prvem delu Priloge I.“;

(14)

v členu 75(1) se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Država članica Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju programa razvoja podeželja v prejšnjem koledarskem letu do 30. junija 2016 in do 30. junija vsakega naslednjega leta do vključno leta 2026. Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015.“;

(15)

člen 78 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice leta 2026 pripravijo poročilo o naknadnem vrednotenju za vsak njihov program razvoja podeželja. To poročilo se Komisiji predloži do 31. decembra 2026.“;

(16)

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(17)

vstavi se nova Priloga Ia, kot je navedena v Prilogi II k tej uredbi;

(18)

Priloga II se spremeni:

(a)

člen 17(3) Naložbe v osnovna sredstva, četrti stolpec se spremeni:

(i)

šesta vrstica se nadomesti z naslednjim:

„zneska upravičenih naložb v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %, se lahko navedene stopnje povečajo za dodatnih največ 35 odstotnih točk v primeru operacij, ki so financirane iz sredstev iz člena 58a(1) in ki prispevajo k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu okrevanju gospodarstva, če taka podpora ne presega 75 %, in za dodatnih 20 odstotnih točk za:

mlade kmete, kot so opredeljeni v tej uredbi ali ki so kmetijsko gospodarstvo ustanovili v petih letih pred vlogo za podporo,

kolektivne naložbe in integrirane projekte, vključno s tistimi, povezanimi z združevanjem organizacij proizvajalcev,

območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz člena 32,

operacije, ki se podpirajo v okviru EIP,

naložbe v zvezi z operacijami iz členov 28 in 29.“;

(ii)

enajsta vrstica se nadomesti z naslednjim:

„zneska upravičenih naložb v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 % za operacije, ki se podpirajo v okviru EIP, ali operacije v zvezi z združevanjem organizacij proizvajalcev, se lahko zgornje stopnje povečajo za dodatnih največ 35 odstotnih točk v primeru operacij, ki so financirane iz sredstev iz člena 58a(1) in ki prispevajo k odpornemu, trajnostnemu in digitalnemu okrevanju gospodarstva, če taka podpora ne presega 75 %, in za dodatnih 20 odstotnih točk.“;

(b)

člen 19(6) Razvoj kmetij in podjetij, četrti stolpec, prva vrstica se nadomesti z naslednjim:

„na mladega kmeta v skladu s členom 19(1)(a)(i)

Ta znesek se lahko poveča za dodatnih največ 30 000 EUR v primeru operacij, ki so financirane iz sredstev iz člena 58a(1).“

Člen 8

Spremembe Uredbe (EU) št. 1306/2013

Uredba (EU) št. 1306/2013 se spremeni:

(1)

v členu 25 se doda naslednji pododstavek:

„Zneska rezerve za leto 2021 in za leto 2022 znašata vsak [400] milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) in se vključita v razdelek 3 večletnega finančnega okvira, kot je določen v Prilogi k Uredbi Sveta (EU) 2020/2093 (*) [večletni finančni okvir].

(*)  Uredba Sveta (EU) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11).“;"

(2)

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Proračunske obveznosti

V zvezi z obveznostmi za programe razvoja podeželja v proračunu Unije se uporablja člen 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi v povezavi s členom 2(2) Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta (*).

(*)  Uredba (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L 437, 28.12.2020, str. 1).“;"

(3)

v členu 35 se doda naslednji odstavek:

„5.   Za programe, podaljšane v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2020/2220, se za dodeljena sredstva za leti 2021 in 2022 ali za dodatna sredstva iz člena 58a(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 predhodno financiranje ne odobri.“;

(4)

v členu 36(3) se doda naslednji pododstavek:

„Točka (b) prvega pododstavka se smiselno uporablja za dodatna sredstva iz člena 58a Uredbe (EU) št. 1305/2013.“;

(5)

v členu 37 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o napredku pri izvajanju programa razvoja podeželja ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja zadevnega programa razvoja podeželja in ustrezne odločitve o potrditvi obračunov. Ti obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi v povezavi s členom 2(2) Uredbe (EU) 2020/2220, in zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.“;

(6)

v členu 38 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi v povezavi s členom 2(2) Uredbe (EU) 2020/2220, in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, samodejno preneha.“

Člen 9

Spremembe Uredbe (EU) št. 1307/2013

Uredba (EU) št. 1307/2013 se spremeni:

(1)

v členu 11(6) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice do 19. februarja 2021 za leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za leto 2022 Komisijo uradno obvestijo o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj.“;

(2)

člen 14 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice se lahko odločijo, da kot dodatno podporo, financirano v okviru EKSRP v proračunskih letih 2022 in 2023, dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarski leti 2021 in 2022, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil. To odločitev sporočijo Komisiji do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022 ter navedejo izbrani odstotek.“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz sedmega pododstavka odstavka 1 za proračunski leti 2022 in 2023, se lahko odločijo, da kot neposredna plačila dajo na voljo do 15 %, Bolgarija, Estonija, Španija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska in Švedska pa do 25 % zneska, namenjenega za podporo, financirano v okviru EKSRP v proračunskem letu 2022 z Uredbo (EU) št. 1305/2013 in v proračunskem letu 2023 z zakonodajo Unije, sprejeto po sprejetju Uredbe Sveta (EU) 2020/2093 (*) [večletni finančni okvir]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporo, financirano v okviru EKSRP. To odločitev sporočijo Komisiji do 19. februarja 2021 za proračunsko leto 2022 in do 1. avgusta 2021 za proračunsko leto 2023 in navedejo izbrani odstotek.

(*)  Uredba Sveta (EU) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL L 433, 22.12.2020, str. 11).“;"

(3)

člen 22 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Za vsako državo članico se znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko poveča za največ 3 % ustrezne letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, potem ko se odšteje znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47(1) za ustrezno leto. Kadar država članica uporabi takšno povečanje, Komisija to povečanje upošteva pri določitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila v skladu z odstavkom 1 tega člena. V ta namen države članice do 1. avgusta 2014 obvestijo Komisijo o letnih odstotkih, za katere se bo povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena. Države članice do 19. februarja 2021 obvestijo Komisijo o letnem odstotku, za katerega se bo za leti 2021 in 2022 povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena.“;

(b)

v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Če se za državo članico zgornja meja za koledarski leti 2021 in 2022, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 1 tega člena, razlikuje od tiste za preteklo leto zaradi spremembe zneska iz Priloge II ali zaradi odločitve, ki jo sprejme navedena država članica v skladu s tem členom, členom 14(1) ali (2), členom 42(1), členom 49(1), členom 51(1) ali členom 53, navedena država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh plačilnih pravic in/ali zmanjša ali poveča nacionalno rezervo ali regionalne rezerve, da se zagotovi skladnost z odstavkom 4 tega člena.“;

(4)

v členu 23(6) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek odstavka 1, do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022 Komisijo obvestijo o odločitvah iz odstavkov 2 in 3.“;

(5)

v členu 25 se dodata naslednja odstavka:

„11.   Po uporabi prilagoditve iz člena 22(5) se lahko države članice, ki so uporabile odstopanje iz odstavka 4 tega člena, odločijo, da se za plačilne pravice, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019 in katerih vrednost je nižja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2020, izračunane v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, vrednost na enoto v letu 2020 poveča na nacionalno ali regionalno vrednost na enoto. Povečanje se izračuna pod naslednjimi pogoji:

(a)

metoda za izračun povečanja, za katero se odloči zadevna država članica, temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih;

(b)

za financiranje povečanja se znižajo vse ali del lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019 in katerih vrednost je višja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2020, izračunane v skladu z drugim pododstavkom; to znižanje se nanaša na razliko med vrednostjo navedenih pravic in nacionalno ali regionalno vrednostjo na enoto v letu 2020; uporaba tega znižanja temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih, ki lahko vključujejo določitev največjega zmanjšanja.

Nacionalna ali regionalna vrednost na enoto v letu 2020 iz prvega pododstavka tega odstavka se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila, ki se za leto 2020 določi v skladu s členom 22(1) ali členom 23(2), razen zneska nacionalnih ali regionalnih rezerv, deli s številom lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko države članice, ki so uporabile odstopanje iz odstavka 4 tega člena, odločijo ohraniti vrednost plačilnih pravic, izračunano v skladu z navedenim odstavkom, ob upoštevanju prilagoditve iz člena 22(5).

Države članice kmete pravočasno obvestijo o vrednosti njihovih plačilnih pravic, izračunani v skladu s tem odstavkom.

12.   Države članice se lahko za koledarski leti 2021 in 2022 odločijo za uporabo nadaljnje notranje konvergence z uporabo odstavka 11 za zadevno leto.“;

(6)

v členu 29 se doda naslednji odstavek:

„Za koledarski leti 2020 in 2021 države članice obvestijo Komisijo o svojih odločitvah iz člena 25(11) in (12) do 19. februarja 2021.

Za koledarsko leto 2022 države članice obvestijo Komisijo o svojih odločitvah iz člena 25(12) do 1. avgusta 2021.“;

(7)

v členu 30(8) se doda naslednji pododstavek:

„Za dodelitve sredstev iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letih 2021 in 2022 se znesek nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv, ki se izključi v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, prilagodi v skladu z drugim pododstavkom člena 22(5). Za dodelitve sredstev iz nacionalne rezerve ali regionalnih rezerv v letih 2021 in 2022 se tretji pododstavek tega odstavka ne uporablja.“;

(8)

člen 36 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice, ki v letu 2020 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, to nadaljujejo tudi po 31. decembru 2020.“;

(b)

v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za vsako državo članico se znesek, izračunan v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko poveča za največ 3 % ustrezne letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, potem ko se odšteje znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47(1) za ustrezno leto. Kadar država članica uporabi tako povečanje, Komisija to povečanje upošteva pri določitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka. V ta namen države članice do 31. januarja 2018 Komisijo obvestijo o letnih odstotkih, za katere se bo vsako koledarsko leto od leta 2018 povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena. Države članice do 19. februarja 2021 obvestijo Komisijo o letnem odstotku, za katerega se bo za koledarski leti 2021 in 2022 povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena.“;

(9)

člen 37 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice, ki v obdobju 2015–2020 odobrijo prehodno nacionalno pomoč, se lahko odločijo za odobritev prehodne nacionalne pomoči tudi v letih 2021 in 2022.“;

(b)

v odstavku 4 se šesta alinea nadomesti z naslednjim:

„—

50 % v letih 2020, 2021 in 2022.“;

(10)

v členu 41 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice se lahko do 1. avgusta katerega koli leta odločijo, da kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz oddelkov 1, 2, 3 in 5 poglavja 1 ali na podlagi sheme enotnega plačila na površino iz oddelka 4 poglavja 1 (prerazporeditveno plačilo), odobrijo letno plačilo, ki se jim začne izplačevati naslednje leto. Države članice lahko sprejmejo tako odločitev do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022. Države članice, ki že uporabljajo prerazporeditveno plačilo lahko svojo odločitev, da odobrijo tako plačilo ali podrobnosti sheme, ponovno pregledajo do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022.

Države članice o takšni odločitvi obvestijo Komisijo do ustreznega datuma iz prvega pododstavka.“;

(11)

v členu 42(1) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice obvestijo Komisijo o odstotku iz prvega pododstavka do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022.“;

(12)

v členu 49(1) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice, ki odobrijo plačila v skladu s členom 48 v koledarskem letu 2020, obvestijo Komisijo do 19. februarja 2021 o odstotku iz prvega pododstavka za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022.“;

(13)

v členu 51(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice za financiranje plačila za mlade kmete porabijo odstotek, ki ni višji od 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II. Države članice obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2014 o ocenjenem odstotku, ki je potreben za financiranje tega plačila. Do 19. februarja 2021 države članice obvestijo Komisijo o ocenjenih odstotkih potrebnih za financiranje tega plačila za koledarski leti 2021 in 2022.“;

(14)

v členu 52 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

„10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki to uredbo dopolnijo v zvezi z ukrepi, s katerimi se prepreči, da bi upravičenci do prostovoljne vezane podpore utrpeli škodo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju. Ti delegirani akti lahko državam članicam omogočijo, da odločijo, da se taka podpora lahko izplačuje še do leta 2022 na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila prostovoljna vezana podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju.“;

(15)

člen 53 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice, ki niso odobrile prostovoljne vezane podpore do leta predložitve vlog 2020, lahko za koledarsko leto 2021 do 19. februarja 2021 sprejmejo odločitev v skladu s prvim pododstavkom.

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice lahko do 1. avgusta katerega koli leta spremenijo svojo odločitev na podlagi tega poglavja.

Države članice lahko do 8. februarja 2020 spremenijo tudi svojo odločitev na podlagi tega poglavja, kolikor je to potrebno za prilagoditev odločitve o prožnosti med stebri za koledarsko leto 2020, sprejete v skladu s členom 14.

Države članice se do 19. februarja 2021 za koledarsko leto 2021 in do 1. avgusta 2021 za koledarsko leto 2022 odločijo, ali bodo za zadevno leto predložitve vlog še naprej odobrile prostovoljno vezano podporo ali je ne bodo več odobrile.

S spremembo odločitve na podlagi prvega in drugega pododstavka tega odstavka ali uradnega obvestila v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka se države članice z učinkom od naslednjega leta ter za koledarski leti 2020 in 2021 z učinkom od istega koledarskega leta lahko odločijo:

(a)

da bodo ohranile, povečale ali zmanjšale odstotek, določen na podlagi odstavkov 1, 2 in 3, vendar po potrebi v okviru tam določenih omejitev, ali da bodo ohranile ali zmanjšale odstotek, določen na podlagi odstavka 4;

(b)

da bodo spremenile pogoje za odobritev podpore;

(c)

da podpore iz tega poglavja ne bodo več odobrile.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o vsaki odločitvi iz prvega, drugega in tretjega pododstavka tega odstavka do zadevnih datumov iz navedenih pododstavkov. V uradnem obvestilu o odločitvi v zvezi s spremembo na podlagi drugega pododstavka tega odstavka pojasnijo zvezo med spremembo in odločitvijo o prožnosti med stebri za koledarsko leto 2020, sprejeto v skladu s členom 14.“;

(16)

v členu 54 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice o odločitvah iz člena 53 obvestijo Komisijo do datumov iz navedenega člena. Razen pri odločitvi iz točke (c) četrtega pododstavka člena 53(6) obvestilo vsebuje informacije o ciljnih regijah, izbranih vrstah kmetovanja ali kmetijskih sektorjih in ravni podpore, ki bo odobrena. Obvestila o odločitvah iz člena 53(1) in odločitvi iz tretjega pododstavka člena 53(6) vključujejo tudi odstotek nacionalne zgornje meje iz člena 53 za ustrezno koledarsko leto.“;

(17)

v členu 58 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Znesek posebnega plačila za določeno kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine za bombaž se za leto 2020 izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:

Bolgarija: 649,45 EUR,

Grčija: 234,18 EUR,

Španija: 362,15 EUR,

Portugalska: 228,00 EUR.

Znesek posebnega plačila za določeno kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine za bombaž se za leti 2021 in 2022 izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:

Bolgarija: 636,13 EUR,

Grčija: 229,37 EUR,

Španija: 354,73 EUR,

Portugalska: 223,32 EUR.“;

(18)

prilogi II in III se spremenita v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

Člen 10

Spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

(1)

člen 29 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Delovni programi, pripravljeni za obdobje od 1. aprila 2021, se zaključijo 31. decembra 2022.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Financiranje Unije za delovne programe iz odstavka 1 za leto 2020 znaša:

(a)

11 098 000 EUR za Grčijo;

(b)

576 000 EUR za Francijo;

(c)

35 991 000 EUR za Italijo.

Financiranje Unije za delovne programe iz odstavka 1 za vsako izmed let 2021 in 2022 znaša:

(a)

10 666 000 EUR za Grčijo;

(b)

554 000 EUR za Francijo;

(c)

34 590 000 EUR za Italijo.“;

(2)

v členu 33(1) se dodata naslednja pododstavka:

„Operativni programi, za katere se podaljšanje v skladu z najdaljšim trajanjem petih let iz prvega pododstavka odobri po 29. decembru 2020, se lahko podaljšajo le do 31. decembra 2022.

Z odstopanjem od prvega pododstavka trajajo novi operativni programi, ki so odobreni po 29. decembru 2020, največ tri leta.“;

(3)

v členu 55(1) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se nacionalni programi, pripravljeni za obdobje od 1. avgusta 2019 do 31. julija 2022, podaljšajo do 31. decembra 2022. Države članice spremenijo svoje nacionalne programe, da bi upoštevale to podaljšanje, in o spremenjenih programih uradno obvestijo Komisijo z namenom njihove odobritve.“;

(4)

v členu 58 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 za leto 2020 znaša 2 277 000 EUR za Nemčijo.

Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 za vsako izmed let 2021 in 2022 znaša 2 188 000 EUR za Nemčijo.“;

(5)

v členu 62(3) se dodata naslednja pododstavka:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se veljavnost dovoljenj, izdanih v skladu s členom 64 in členom 66(1), ki bi prenehala veljati v letu 2020, podaljša do 31. decembra 2021.

Pridelovalcem, ki so jim bila izdana dovoljenja v skladu s členom 64 in členom 66(1) te uredbe, ki prenehajo veljati leta 2020, se z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ne naloži upravna kazen iz člena 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013, pod pogojem, da do 28. februarja 2021 pristojne organe obvestijo, da ne nameravajo uporabiti dovoljenja in da ne želijo izkoristiti podaljšanja njegove veljavnosti, kot je navedeno v drugem pododstavku tega odstavka.“;

(6)

člen 68 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Take pretvorbe se izvedejo na zahtevo, ki jo ti pridelovalci predložijo pred 31. decembrom 2015. Države članice lahko odločijo, da bodo pridelovalcem dovolile predložiti tovrstno zahtevo za pretvorbo pravic v dovoljenja do 31. decembra 2022.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Dovoljenja, ki se izdajo v skladu z odstavkom 1, veljajo enako obdobje kot pravice do zasaditve iz odstavka 1. Če se ta dovoljenja ne uporabijo, prenehajo veljati najpozneje 31. decembra 2018 oziroma, če je država članica sprejela odločitev iz drugega pododstavka odstavka 1, najpozneje 31. decembra 2025.“;

(7)

na koncu oddelka 4 poglavja III naslova II se doda naslednji člen:

„Člen 167a

Pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za oljčno olje

1.   Države članice pridelovalke lahko za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za oljčno olje, vključno z oljkami, iz katerih se to olje pridobiva, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila morajo biti sorazmerna z zastavljenim ciljem in ne smejo:

(a)

zadevati poslov po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b)

omogočati določanja cen, vključno z okvirnimi ali priporočenimi cenami;

(c)

omogočati zadrževanja prevelikega deleža pridelka v tržnem letu, ki bi sicer bil na voljo.

2.   Pravila iz odstavka 1 se v celoti objavijo v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci o njih obveščeni.

3.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o kakršnih koli odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena.“;

(8)

v členu 211 se doda naslednji odstavek:

„3.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se členi 107, 108 in 109 PDEU ne uporabljajo za nacionalne davčne ukrepe, s katerimi se države članice odločijo za odstopanje od splošnih davčnih pravil in dovolijo izračun osnove za davek od dohodkov, ki se uporablja za kmete, na podlagi večletnega obdobja, da se na določeno število let izravna davčna osnova.“;

(9)

v členu 214a se doda naslednji odstavek:

„V letih 2021 in 2022 lahko Finska še naprej odobri nacionalno pomoč iz prvega odstavka pod enakimi pogoji in v enakih zneskih, kot jih je Komisija odobrila za leto 2020.“;

(10)

Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 5 člena 9 (v zvezi s členom 25(11) Uredbe (EU) št. 1307/2013) in točka 5 člena 10 (v zvezi s členom 62(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013) se uporabljata od 1. januarja 2020.

Z odstopanjem od prvega odstavka tega člena začnejo točka 12, točka (a) točke 13 ter točki 17 in 18 člena 7 veljati na dan začetka veljavnosti Uredbe EURI. Točka 12, točka (a) točke 13 ter točki 17 in 18 člena 7 se uporabljajo od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednik

M. ROTH


(1)   UL C 232, 14.7.2020, str. 29.

(2)   UL C 109, 1.4.2020, str. 1.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. decembra 2020.

(4)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(5)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(7)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(8)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(9)  Uredba (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L 347, 20.12.2013, str. 865).

(10)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L 227, 31.7.2014, str. 1).

(11)  Uredba (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L 350, 29.12.2017, str. 15).

(12)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433, 22.12.2020, str. 23).

(13)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).


PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„PRVI DEL: RAZDELITEV PODPORE UNIJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA (2014–2020)“;

(2)

dodata se naslednji naslov in preglednica:

DRUGI DEL: RAZDELITEV PODPORE UNIJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA (2021 IN 2022)

(tekoče cene v EUR)

 

2021

2022

Belgija

101 120 350

82 800 894

Bolgarija

344 590 304

282 162 644

Češka

316 532 230

259 187 708

Danska

92 734 249

75 934 060

Nemčija

1 334 041 136

1 092 359 738

Estonija

107 490 074

88 016 648

Irska

380 590 206

311 640 628

Grčija

680 177 956

556 953 600

Španija

1 319 414 366

1 080 382 825

Francija

1 782 336 917

1 459 440 070

Hrvaška

363 085 794

297 307 401

Italija

1 648 587 531

1 349 921 375

Ciper

29 029 670

23 770 514

Latvija

143 490 636

117 495 173

Litva

238 747 895

195 495 162

Luksemburg

15 034 338

12 310 644

Madžarska

509 100 229

416 869 149

Malta

24 406 009

19 984 497

Nizozemska

89 478 781

73 268 369

Avstrija

635 078 708

520 024 752

Poljska

1 612 048 020

1 320 001 539

Portugalska

660 145 863

540 550 620

Romunija

1 181 006 852

967 049 892

Slovenija

134 545 025

110 170 192

Slovaška

316 398 138

259 077 909

Finska

432 993 097

354 549 956

Švedska

258 769 726

211 889 741

EU-27 skupaj

14 750 974 100

12 078 615 700

Tehnična pomoč

36 969 860

30 272 220

Skupaj

14 787 943 960

12 108 887 920 “


PRILOGA II

Vstavi se Priloga Ia k Uredbi (EU) št. 1305/2013:

„PRILOGA Ia

RAZDELITEV DODATNIH SREDSTEV PO DRŽAVI ČLANICI IZ ČLENA 58A

(tekoče cene v EUR)

 

2021

2022

Belgija

14 246 948

33 907 737

Bolgarija

59 744 633

142 192 228

Češka

54 879 960

130 614 305

Danska

16 078 147

38 265 991

Nemčija

209 940 765

499 659 020

Estonija

18 636 494

44 354 855

Irska

56 130 739

133 591 159

Grčija

108 072 886

257 213 470

Španija

212 332 550

505 351 469

Francija

256 456 603

610 366 714

Hrvaška

59 666 188

142 005 526

Italija

269 404 179

641 181 947

Ciper

3 390 542

8 069 491

Latvija

24 878 226

59 210 178

Litva

41 393 810

98 517 267

Luksemburg

2 606 635

6 203 790

Madžarska

88 267 157

210 075 834

Malta

2 588 898

6 161 577

Nizozemska

15 513 719

36 922 650

Avstrija

101 896 221

242 513 006

Poljska

279 494 858

665 197 761

Portugalska

104 599 747

248 947 399

Romunija

204 761 482

487 332 328

Slovenija

21 684 662

51 609 495

Slovaška

48 286 370

114 921 561

Finska

61 931 116

147 396 056

Švedska

44 865 170

106 779 104

EU-27 skupaj

2 381 748 705

5 668 561 918

Tehnična pomoč (0,25 %)

5 969 295

14 206 922

Skupaj

2 387 718 000

5 682 768 840


PRILOGA III

Prilogi II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 se spremenita:

(1)

v Prilogi II se dodata naslednja stolpca:

„2021

2022

494 926

494 926

788 626

797 255

854 947

854 947

862 367

862 367

4 915 695

4 915 695

190 715

193 576

1 186 282

1 186 282

1 891 660

1 890 730

4 800 590

4 797 439

7 285 001

7 274 171

344 340

374 770

3 628 529

3 628 529

47 648

47 648

339 055

344 140

569 965

578 515

32 748

32 748

1 243 185

1 243 185

4 594

4 594

717 382

717 382

677 582

677 582

3 030 049

3 061 233

595 873

600 528

1 891 805

1 919 363

131 530

131 530

391 174

396 034

515 713

517 532

685 676

685 904 “

(2)

v Prilogi III se dodata naslednja stolpca:

„2021

2022

494,9

494,9

791,2

799,8

854,9

854,9

862,4

862,4

4 915,7

4 915,7

190,7

193,6

1 186,3

1 186,3

2 075,7

2 074,7

4 860,3

4 857,1

7 285,0

7 274,2

344,3

374,8

3 628,5

3 628,5

47,6

47,6

339,1

344,1

570,0

578,5

32,7

32,7

1 243,2

1 243,2

4,6

4,6

717,4

717,4

677,6

677,6

3 030,0

3 061,2

596,1

600,7

1 891,8

1 919,4

131,5

131,5

391,2

396,0

515,7

517,5

685,7

685,9“


PRILOGA IV

Priloga VI k Uredbi (EU) št. 1308/2013 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VI

PRORAČUNSKE OMEJITVE ZA PODPORNE PROGRAME IZ ČLENA 44(1)

v 1 000 EUR na proračunsko leto

 

2014

2015

2016

2017–2020

od 2021

Bolgarija

26 762

26 762

26 762

26 762

25 721

Češka

5 155

5 155

5 155

5 155

4 954

Nemčija

38 895

38 895

38 895

38 895

37 381

Grčija

23 963

23 963

23 963

23 963

23 030

Španija

353 081

210 332

210 332

210 332

202 147

Francija

280 545

280 545

280 545

280 545

269 628

Hrvaška

11 885

11 885

11 885

10 832

10 410

Italija

336 997

336 997

336 997

336 997

323 883

Ciper

4 646

4 646

4 646

4 646

4 465

Litva

45

45

45

45

43

Luksemburg

588

Madžarska

29 103

29 103

29 103

29 103

27 970

Malta

402

Avstrija

13 688

13 688

13 688

13 688

13 155

Portugalska

65 208

65 208

65 208

65 208

62 670

Romunija

47 700

47 700

47 700

47 700

45 844

Slovenija

5 045

5 045

5 045

5 045

4 849

Slovaška

5 085

5 085

5 085

5 085

4 887

Združeno kraljestvo

120


Top