EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019R0816

Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726

PE/88/2018/REV/1

OJ L 135, 22.5.2019, p. 1–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 11/06/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/816/oj

22.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/1


UREDBA (EU) 2019/816 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. aprila 2019

o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega pododstavka točke (d) člena 82(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija si je zastavila cilj, da za svoje državljane vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Ta cilj bi bilo treba med drugim doseči z ustreznimi ukrepi za preprečevanje kriminala ter boj proti njemu, vključno z organiziranim kriminalom in terorizmom.

(2)

Za uresničitev tega cilja je potrebno, da se lahko informacije o obsodbah, izrečenih v državah članicah, upoštevajo tudi zunaj države članice izreka obsodbe v novih kazenskih postopkih, kot je določeno v Okvirnem sklepu Sveta 2008/675/PNZ (2), pa tudi za preprečitev novih kaznivih dejanj.

(3)

Ta cilj predpostavlja izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc med pristojnimi organi držav članic. Takšno izmenjavo informacij urejajo in olajšujejo pravila Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ (3) ter evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS), vzpostavljen s Sklepom Sveta 2009/316/PNZ (4).

(4)

Vendar obstoječi pravni okvir sistema ECRIS posebnosti zahtevkov v zvezi z državljani tretjih držav ne upošteva v zadostni meri. Čeprav je informacije o državljanih tretjih držav že mogoče izmenjevati prek sistema ECRIS, pa ni skupnega postopka ali mehanizma Unije, ki bi omogočal učinkovito, hitro in natančno izmenjavo.

(5)

Informacije o državljanih tretjih držav se v Uniji ne zbirajo v državi članici državljanstva, kot to velja za državljane držav članic v državah članicah državljanstva, temveč se hranijo samo v državah članicah, v katerih so bile obsodbe izrečene. Celovit pregled kazenske evidence določenega državljana tretje države se lahko zato pridobi le, če se informacije zahtevajo od vseh držav članic.

(6)

Takšni splošni zahtevki predstavljajo nesorazmerno upravno breme za vse države članice, tudi za tiste, ki nimajo informacij o zadevnem državljanu tretje države. To breme države članice v praksi odvrača od tega, da bi od drugih držav članic zahtevale informacije o državljanih tretjih držav, kar resno ovira izmenjavo teh informacij med njimi in omejuje njihov dostop do informacij iz kazenskih evidenc na informacije, shranjene v njihovem nacionalnem registru. Zaradi tega obstaja večje tveganje za neučinkovito in nepopolno izmenjavo informacij med državami članicami, kar vpliva na raven varnosti in zaščite, ki se zagotavlja državljanom in osebam s prebivališčem v Uniji.

(7)

Da bi izboljšali to stanje, bi bilo treba vzpostaviti sistem, prek katerega bi lahko osrednji organ države članice hitro in učinkovito ugotovil, katere druge države članice imajo informacije iz kazenskih evidenc o določenem državljanu tretje države (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS-TCN). Prek obstoječega okvira sistema ECRIS bi se lahko nato od zadevnih držav članic zahtevale informacije iz kazenskih evidenc v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ.

(8)

V tej uredbi bi bilo zato treba določiti pravila o vzpostavitvi centraliziranega sistema na ravni Unije, ki vsebuje osebne podatke, in pravila o razdelitvi odgovornosti med državo članico in organizacijo, odgovorno za razvoj in vzdrževanje centraliziranega sistema, ter morebitne posebne določbe o varstvu podatkov, potrebne za dopolnitev že obstoječe ureditve varstva podatkov ter zagotovitev ustrezne splošne ravni varstva in varnosti podatkov ter varstva temeljnih pravic zadevnih oseb.

(9)

Cilj, da se državljanom Unije zagotovi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok oseb, zahteva, da so zbrane tudi popolne informacije o obsodbah državljanov Unije, ki imajo državljanstvo tudi tretje države. Ker obstaja možnost, da bi se te osebe predstavile z enim ali več državljanstvi ter da bi se različne obsodbe hranile v državi članici izreka obsodbe ali v državi članici državljanstva, bi morali v področje uporabe te uredbe vključiti državljane Unije, ki imajo tudi državljanstvo tretje države. Če bi take osebe izključili, bi to privedlo do tega, da bi bile informacije v sistemu ECRIS-TCN nepopolne. To bi ogrozilo zanesljivost sistema. Ker pa imajo te osebe državljanstvo Unije, bi morali biti pogoji, pod katerimi se lahko njihovi podatki o prstnih odtisih vključijo v sistem ECRIS-TCN, primerljivi s pogoji, pod katerimi države članice izmenjujejo podatke o prstnih odtisih državljanov Unije prek sistema ECRIS, ki je bil vzpostavljen z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ in Sklepom 2009/316/PNZ. Zato bi bilo treba podatke o prstnih odtisih državljanov Unije, ki imajo tudi državljanstvo tretje države, vključiti v sistem ECRIS-TCN le takrat, kadar so bili zbrani v skladu z nacionalnim pravom v kazenskem postopku, pri čemer se razume, da bi bilo treba državam članicam v primeru takšne vključitve omogočiti, da uporabijo podatke o prstnih odtisih, odvzete za druge namene, kot je kazenski postopek, če je takšna uporaba dovoljena na podlagi nacionalnega prava.

(10)

Sistem ECRIS-TCN bi moral omogočiti obdelavo podatkov o prstnih odtisih z namenom določitve, katere države članice imajo informacije iz kazenske evidence o državljanu tretje države. Omogočati bi moral tudi obdelavo podob obraza za potrditev njegove istovetnosti. Bistveno je, da vnos in uporaba podatkov o prstnih odtisih in podob obraza ne presegata tistega, kar je nujno potrebno za doseganje cilja, spoštujeta temeljne pravice in koristi otrok ter sta usklajena z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov.

(11)

Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi bilo treba glede na njene izkušnje z upravljanjem drugih obsežnih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev pooblastiti za razvoj in operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN. Njen mandat bi bilo treba ustrezno spremeniti, da bi upoštevali te nove naloge.

(12)

eu-LISA bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje in osebje za izvajanje nalog iz te uredbe.

(13)

Ker je treba vzpostaviti tesne tehnične povezave med sistemom ECRIS-TCN in sistemom ECRIS, bi bilo treba eu-LISA pooblastiti tudi za nadaljnji razvoj in vzdrževanje referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS, pri čemer bi bilo treba njen mandat ustrezno spremeniti.

(14)

Štiri države članice so v skladu s Sklepom 2009/316/PNZ razvile svojo nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS in jo uporabljajo namesto referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS za izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc. Glede na posebnosti, ki so jih te države članice uvedle v svojih sistemih za nacionalno uporabo, in sredstva, ki so jih vložile, bi jim moralo biti dovoljeno, da uporabljajo nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS tudi za namene sistema ECRIS-TCN, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

(15)

Sistem ECRIS-TCN bi moral vsebovati le informacije o identiteti državljanov tretjih držav, ki so jih obsodila kazenska sodišča v Uniji. Takšne informacije o identiteti bi morale vključevati alfanumerične podatke in podatke o prstnih odtisih. Prav tako bi moralo biti možno vključiti podobe obraza, kolikor pravo države članice, v kateri je izrečena obsodba, omogoča zbiranje in shranjevanje podob obraza obsojene osebe.

(16)

Alfanumerični podatki, ki bi jih morale države članice vnesti v osrednji sistem, bi morali vključevati priimek in imena obsojene osebe, pa tudi njen psevdonim ali vzdevek, če so take informacije osrednjemu organu na voljo. Če so zadevni državi članici poznani drugačni osebni podatki, na primer drugačen zapis imena v drugi abecedi, bi moralo biti možno takšne podatke vnesti v osrednji sistem kot dodatne informacije.

(17)

Kot dodatne informacije bi morali biti med alfanumerične podatke vključeni tudi identifikacijska številka ali vrsta in številka identifikacijskega dokumenta ali dokumentov zadevne osebe ter ime organa izdajatelja teh dokumentov, če ima osrednji organ takšne informacije. Država članica bi si morala prizadevati preveriti pristnost identifikacijskih dokumentov, preden zadevne informacije vnese v osrednji sistem. Glede na to, da bi bile lahko takšne informacije nezanesljive, je v vsakem primeru potrebna previdnost pri njihovi uporabi.

(18)

Osrednji organi bi morali sistem ECRIS-TCN uporabljati za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, kadar se tovrstne informacije o tej osebi zahtevajo v zadevni državi članici za namene kazenskega postopka zoper to osebo ali za namene iz te uredbe. Medtem ko bi morali sistem ECRIS-TCN načeloma uporabljati v vseh takih primerih, pa bi moral imeti organ, pristojen za vodenje kazenskega postopka, možnost odločiti, da se sistem ECRIS-TCN ne bi smel uporabljati, če to ne bi bilo ustrezno glede na okoliščine primera, na primer pri nekaterih vrstah nujnih kazenskih postopkov, v primerih tranzita, ko so bile informacije iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS pridobljene nedavno, ali v zvezi z manjšimi kršitvami, zlasti manjšimi prometnimi prekrški, manjšimi kršitvami v zvezi s splošnimi občinskimi predpisi in manjšimi kršitvami javnega reda.

(19)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti tudi, da sistem ECRIS-TCN uporabljajo za namene, ki niso določeni v tej uredbi, če je to določeno v nacionalnem pravu in je v skladu z njim. Da pa bi izboljšali preglednost uporabe sistema ECRIS-TCN, bi morale države članice o takšnih drugih namenih uradno obvestiti Komisijo, ki bi morala poskrbeti za objavo vseh teh uradnih obvestil v Uradnem listu Evropske unije.

(20)

Tudi drugi organi, ki zahtevajo informacije iz kazenskih evidenc, bi morali imeti možnost odločiti, da se sistem ECRIS-TCN ne bi smel uporabljati, če to ne bi bilo ustrezno glede na okoliščine primera, na primer če je treba opraviti nekatera standardna upravna preverjanja v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami osebe, zlasti če je znano, da se informacije iz kazenskih evidenc ne bodo zahtevale od drugih držav članic, ne glede na rezultat iskanja v sistemu ECRIS-TCN. Vendar pa bi bilo treba sistem ECRIS-TCN uporabljati vedno, kadar zahtevo za informacije iz kazenske evidence predloži oseba, ki zaprosi za informacije o svoji kazenski evidenci v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ, ali kadar je zahteva predložena za pridobitev informacij iz kazenske evidence v skladu z Direktivo 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(21)

Državljani tretjih držav bi morali imeti pravico, da lahko pridobijo pisne informacije v zvezi s svojo kazensko evidenco v skladu s pravom države članice, v kateri vložijo zahtevo za te informacije, in v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ. Preden zadevna država članica državljanu tretje države predloži te informacije, bi morala opraviti poizvedbo v sistemu ECRIS-TCN.

(22)

Državljani Unije, ki imajo tudi državljanstvo tretje države, bodo vključeni v sistem ECRIS-TCN le takrat, ko pristojni organi vedo, da imajo te osebe državljanstvo tretje države. V primeru, ko pristojni organi ne vedo, da imajo državljani Unije državljanstvo tretje države, pa je vseeno mogoče, da so bile te osebe prej že obsojene kot državljani tretjih držav. Da bi pristojnim organom zagotovili, da imajo popoln pregled nad kazensko evidenco, bi bilo treba omogočiti, da se lahko v sistemu ECRIS-TCN opravi poizvedba, s katero se preveri, ali ima katera od držav članic v zvezi z državljanom Unije informacije iz kazenske evidence o tej osebi kot državljanu tretje države.

(23)

Če se ugotovi ujemanje podatkov, evidentiranih v osrednjem sistemu, in podatkov, ki jih je država članica uporabila za iskanje (v nadaljnjem besedilu: zadetek), bi bilo treba informacije o identiteti, na katere se zadetek nanaša, predložiti skupaj z zadetkom. Osrednji organi bi rezultat iskanja lahko uporabili samo za namen vložitve zahtevka prek sistema ECRIS, Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Evropsko javno tožilstvo (EJT), ki je bilo ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (9), pa bi rezultat iskanja lahko uporabili samo za namen vložitve zahtevka za informacije o obsodbah iz te uredbe.

(24)

V prvem primeru bi bilo treba podobe obraza, vključene v sistem ECRIS-TCN, uporabljati le za potrditev identitete državljana tretje države, da bi določili države članice, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah zadevnega državljana tretje države. V prihodnosti bi moralo biti mogoče, da bi se podobe obraza uporabljale tudi za avtomatizirano ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, če bodo izpolnjene tehnične zahteve in zahteve glede politik v zvezi s tem. Komisija bi morala ob upoštevanju nujnosti in sorazmernosti, pa tudi tehničnega razvoja na področju programske opreme za prepoznavanje obrazov, oceniti razpoložljivost in pripravljenost zahtevane tehnologije pred sprejetjem delegiranega akta o uporabi podob obraza za identifikacijo državljanov tretjih držav z namenom določitve držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah teh oseb.

(25)

Uporaba biometričnih podatkov je potrebna, ker je to najzanesljivejši način identifikacije državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic, ki pogosto nimajo listin ali drugih sredstev za identifikacijo, poleg tega pa omogoča zanesljivejše ugotavljanje ujemanja njihovih podatkov.

(26)

Države članice bi morale v centralni sistem vnesti podatke o prstnih odtisih obsojenih državljanov tretjih držav, ki so bili odvzeti v skladu z nacionalnim pravom v kazenskih postopkih. Da bi bile v centralnem sistemu na voljo čim bolj popolne informacije o identiteti, bi morale države članice imet možnost, da v centralni sistem vnesejo tudi podatke o prstnih odtisih, ki niso bili odvzeti za namene kazenskega postopka, temveč za druge namene, če so ti podatki o prstnih odtisih na voljo za uporabo v kazenskem postopku v skladu z nacionalnim pravom.

(27)

V tej uredbi bi bilo treba določiti minimalna merila glede podatkov o prstnih odtisih, ki bi jih države članice morale vnesti v osrednji sistem. Državam članicam bi bilo treba dati na voljo izbiro, da vnesejo bodisi podatke o prstnih odtisih državljanov tretjih držav, ki jim je bila izrečena vsaj šestmesečna zaporna kazen, bodisi podatke o prstnih odtisih državljanov tretjih držav, obsojenih za kaznivo dejanje, ki se na podlagi prava zadevne države članice kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj 12 mesecev.

(28)

Države članice bi morale v sistemu ECRIS-TCN ustvariti evidence v zvezi z obsojenimi državljani tretjih držav. To bi moralo biti po možnosti samodejno in brez nepotrebnega odlašanja, potem ko se njihova obsodba vnese v nacionalno kazensko evidenco. Države članice bi morale v skladu s to uredbo v osrednji sistem vnesti alfanumerične podatke in podatke o prstnih odtisih, povezane z obsodbami, izrečenimi po datumu začetka vnašanja podatkov v sistem ECRIS-TCN. Države članice bi morale od istega datuma in kadar koli pozneje imeti možnost vnašanja podob obraza v osrednji sistem.

(29)

Države članice bi morale v skladu s to uredbo v sistemu ECRIS-TCN ustvariti tudi evidence o državljanih tretjih držav, obsojenih pred datumom začetka vnašanja podatkov, da bi se zagotovila čim večja učinkovitost sistema. Vendar ne bi smele biti obvezane, da v ta namen zbirajo informacije, ki niso v njihovih kazenskih evidencah že pred datumom začetka vnašanja podatkov. Podatki o prstnih odtisih državljanov tretjih držav, odvzeti v zvezi s takšnimi predhodnimi obsodbami bi morali biti vključeni le, če so bili odvzeti med kazenskim postopkom in če zadevna država članica meni, da jih je mogoče jasno povezati z drugimi informacijami o identiteti v kazenski evidenci.

(30)

Izboljšanje izmenjave informacij o obsodbah bi moralo državam članicam pomagati pri izvajanju Okvirnega sklepa 2008/675/PNZ, v skladu s katerim morajo v novih kazenskih postopkih upoštevati predhodne obsodbe v drugih državah članicah, kolikor se predhodne nacionalne obsodbe upoštevajo na podlagi nacionalnega prava.

(31)

Zadetek v sistemu ECRIS-TCN ne bi smel samo po sebi pomeniti, da je bil zadevni državljan tretje države obsojen v državah članicah, navedenih v zadetku. Obstoj predhodnih obsodb bi moral biti potrjen le na podlagi prejetih informacij iz kazenskih evidenc zadevnih držav članic.

(32)

Ne glede na možnost uporabe finančnih programov Unije v skladu z veljavnimi pravili bi morala vsaka država članica kriti svoje stroške za izvajanje, upravljanje, uporabo in vzdrževanje svoje podatkovne zbirke kazenskih evidenc in nacionalne podatkovne zbirke prstnih odtisov ter tehničnih prilagoditev, potrebnih za uporabo sistema ECRIS-TCN, vključno s povezavami do nacionalne osrednje točke dostopa.

(33)

Eurojust, Europol in EJT bi morali imeti dostop do sistema ECRIS-TCN z namenom določitve držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, da bi lahko učinkoviteje opravljali svoje predpisane naloge. Eurojust bi moral imeti neposreden dostop do sistema ECRIS-TCN tudi pri opravljanju svoje naloge, ki mu je dodeljena s to uredbo, in sicer da brez poseganja v uporabo načela pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, tudi pravila o medsebojni pravni pomoči, deluje kot kontaktna točka za tretje države in mednarodne organizacije. Čeprav bi bilo treba upoštevati stališče držav članic, ki ne sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo EJT, pa se EJT ne bi smel zavrniti dostop do informacij o obsodbah samo zato, ker zadevna država članica ne sodeluje pri tem okrepljenem sodelovanju.

(34)

Ta uredba določa stroga pravila o dostopu do sistema ECRIS-TCN in potrebne zaščitne ukrepe, vključno z odgovornostjo držav članic glede zbiranja in uporabe podatkov. Poleg tega določa, kako lahko posamezniki uveljavljajo svojo pravico do nadomestila, dostopa, popravka, izbrisa in pravnega varstva, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nadzora obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Zato spoštuje temeljne pravice in svoboščine, zapisane zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, načelom enakosti pred zakonom in splošno prepovedjo diskriminacije. Tozadevno upošteva tudi Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter druge obveznosti s področja človekovih pravic na podlagi mednarodnega prava.

(35)

Za obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, bi se morala uporabljati Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Za obdelavo osebnih podatkov s strani nacionalnih organov bi se morala uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (11), če takšna obdelava ne spada v področje uporabe Direktive (EU) 2016/680. Zagotoviti bi bilo treba usklajen nadzor v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki bi se morala uporabljati tudi za obdelavo osebnih podatkov s strani eu-LISA.

(36)

V zvezi s predhodnimi obsodbami bi morali osrednji organi alfanumerične podatke vnesti do konca obdobja za vnos podatkov na podlagi te uredbe, podatke o prstnih odtisih pa v dveh letih po datumu začetka delovanja sistema ECRIS-TCN. Države članice bi morale imeti možnost, da vse podatke vnesejo hkrati, če pri tem spoštujejo te roke.

(37)

Določiti bi bilo treba pravila o odgovornosti držav članic, Eurojusta, Europola, EJT ter eu-LISA za škodo, ki bi izhajala iz kakršne koli kršitve te uredbe.

(38)

Da bi bilo lažje določiti države članice, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo te uredbe, v katerih se določi uporaba podob obraza za identifikacijo državljanov tretjih držav z namenom določitve držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(39)

Za zagotovitev enotnih pogojev za vzpostavitev in operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(40)

Države članice bi morale kar najhitreje sprejeti potrebne ukrepe za uskladitev s to uredbo, da bi zagotovili pravilno delovanje sistema ECRIS-TCN, ob upoštevanju časa, ki ga eu-LISA potrebuje za razvoj in izvajanje sistema ECRIS-TCN. Ne glede na to pa bi bilo treba državam članicam dati na voljo najmanj 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe, da sprejmejo ukrepe za uskladitev s to uredbo.

(41)

Ker cilja te uredbe, in sicer omogočanja hitre in učinkovite izmenjave točnih informacij iz kazenskih evidenc o državljanih tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se z uvedbo skupnih pravil lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(42)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(43)

V skladu s členoma 1 in 2 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(44)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(45)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (15) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 12. decembra 2017 (16)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba:

(a)

vzpostavlja sistem za določitev držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS-TCN);

(b)

določa pogoje, pod katerimi osrednji organi uporabljajo sistem ECRIS-TCN za pridobitev informacij o takšnih predhodnih obsodbah prek evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS), ki je bil vzpostavljen s Sklepom 2009/316/PNZ, in pogoje, pod katerimi Eurojust, Europol in EJT uporabljajo sistem ECRIS-TCN.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za obdelavo informacij o identiteti državljanov tretjih držav, ki so bili obsojeni v državah članicah, za namene določitve držav članic, v katerih so bile takšne obsodbe izrečene. Z izjemo točke (b)(ii) člena 5(1) se določbe te uredbe, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, uporabljajo tudi za državljane Unije, ki imajo državljanstvo tretje države in so bili obsojeni v državah članicah.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„obsodba“ pomeni vsako pravnomočno obsodbo kazenskega sodišča zoper fizično osebo zaradi storitve kaznivega dejanja, kolikor se obsodba vnese v kazensko evidenco države članice izreka obsodbe;

(2)

„kazenski postopek“ pomeni fazo pred sojenjem, sojenje in izvrševanje obsodbe;

(3)

„kazenska evidenca“ pomeni nacionalni register ali registre, v katere se v skladu z nacionalnim pravom vpisujejo obsodbe;

(4)

„država članica izreka obsodbe“ pomeni državo članico, v kateri je izrečena obsodba;

(5)

„osrednji organ“ pomeni organ, ki je določen v skladu s členom 3(1) Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ;

(6)

„pristojni organi“ pomeni osrednje organe ter Eurojust, Europol in EJT, ki so pristojni za dostop do sistema ECRIS-TCN ali za poizvedovanje v njem v skladu s to uredbo;

(7)

„državljan tretje države“ pomeni osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU, ali osebo brez državljanstva ali osebo, katere državljanstvo ni znano;

(8)

„osrednji sistem“ pomeni podatkovno zbirko oziroma podatkovne zbirke, ki jih razvija in vzdržuje eu-LISA in v katerih so shranjene informacije o identiteti državljanov tretjih držav, ki so bili obsojeni v državah članicah;

(9)

„vmesniška programska oprema“ pomeni programsko opremo, ki jo gostijo pristojni organi in jim omogoča dostop do osrednjega sistema prek komunikacijske infrastrukture iz točke (d) člena 4(1);

(10)

„informacije o identiteti“ pomeni alfanumerične podatke, podatke o prstnih odtisih in podobe obraza, ki se uporabljajo pri ugotavljanju povezave med temi podatki in fizično osebo;

(11)

„alfanumerični podatki“ pomeni podatke, ki so predstavljeni s črkami, številkami, posebnimi znaki, razmiki med znaki in ločili;

(12)

„podatki o prstnih odtisih“ pomeni podatke o pritisnjenih in povaljanih odtisih vsakega prsta osebe;

(13)

„podoba obraza“ pomeni digitalno sliko obraza osebe;

(14)

„zadetek“ pomeni ujemanje oziroma ujemanja, ugotovljena s primerjavo informacij o identiteti, evidentiranih v osrednjem sistemu, in informacij o identiteti, uporabljenih za iskanje;

(15)

„nacionalna osrednja točka dostopa“ pomeni nacionalno točko povezave do komunikacijske infrastrukture iz točke (d) člena 4(1);

(16)

„referenčna programska oprema za izvajanje sistema ECRIS“ pomeni programsko opremo, ki jo razvije Komisija in ki je državam članicam na voljo za izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS;

(17)

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni neodvisni javni organ, ki ga ustanovi država članica na podlagi v skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov;

(18)

„nadzorni organi“ pomeni Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nacionalne nadzorne organe.

Člen 4

Tehnična arhitektura sistema ECRIS-TCN

1.   Sistem ECRIS-TCN sestavljajo:

(a)

osrednji sistem, v katerem so shranjene informacije o identiteti obsojenih državljanov tretjih držav;

(b)

nacionalna osrednja točka dostopa v vsaki državi članici;

(c)

vmesniška programska oprema, ki pristojnim organom omogoča povezavo do osrednjega sistema prek nacionalnih osrednjih točk dostopa in komunikacijske infrastrukture iz točke (d);

(d)

komunikacijska infrastruktura med osrednjim sistemom in nacionalnimi osrednjimi točkami dostopa.

2.   Osrednji sistem gosti eu-LISA na svojih tehničnih mestih.

3.   Vmesniška programska oprema je povezana z referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS. Države članice uporabljajo referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS oziroma, v okoliščinah in pod pogoji iz odstavkov 4 do 8, nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS za poizvedovanje v sistemu ECRIS-TCN in pošiljanje naknadnih zahtevkov za informacije iz kazenskih evidenc.

4.   Države članice, ki uporabljajo svojo nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS, so odgovorne, da zagotovijo, da ta njihovim nacionalnim organom za vodenje kazenske evidence omogoča, da v skladu s to uredbo uporabljajo sistem ECRIS-TCN, razen vmesniške programske opreme. V ta namen pred začetkom delovanja sistema ECRIS-TCN v skladu s členom 35(4) zagotovijo, da njihova nacionalna programska oprema za izvajanje sistema ECRIS-TCN deluje v skladu s protokoli in tehničnimi specifikacijami, določenimi v izvedbenih aktih iz člena 10, ter z vsemi nadaljnjimi tehničnimi zahtevami, ki jih na podlagi teh aktov določi eu-LISA v skladu s to uredbo.

5.   Dokler ne začnejo uporabljati referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS, države članice, ki uporabljajo svojo nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS, zagotovijo tudi, da so v njihovo nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS brez nepotrebnega odlašanja uvedene vse naknadne tehnične prilagoditve, ki so potrebne zaradi morebitnih sprememb tehničnih specifikacij, ki so določene v izvedbenih aktih iz člena 10, ali katerih koli nadaljnjih tehničnih zahtev, ki jih na podlagi teh aktov določi eu-LISA v skladu s to uredbo.

6.   Države članice, ki uporabljajo svojo nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS, krijejo vse stroške, ki nastanejo pri izvajanju, vzdrževanju in nadaljnjem razvoju njihove nacionalne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS in pri njenem povezovanju s sistemom ECRIS-TCN, razen vmesniške programske opreme.

7.   Če država članica, ki uporablja svojo nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS, ne more izpolnjevati svojih obveznosti iz tega člena, mora za uporabo sistema ECRIS-TCN uporabljati referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS, tudi integrirano vmesniško programsko opremo.

8.   Zadevne države članice Komisiji posredujejo vse potrebne informacije za oceno, ki jo opravi Komisija na podlagi točke (b) člena 36(10).

POGLAVJE II

Vnos in uporaba podatkov s strani osrednjih organov

Člen 5

Vnos podatkov v sistem ECRIS-TCN

1.   Za vsakega obsojenega državljana tretje države osrednji organ države članice izreka obsodbe ustvari podatkovni zapis v osrednjem sistemu. Podatkovni zapis vključuje:

(a)

kar zadeva alfanumerične podatke:

(i)

informacije, ki se vključijo, razen če te informacije v posameznih primerih osrednjemu organu niso znane (obvezne informacije):

priimek,

ime ali imena,

datum rojstva,

kraj rojstva (mesto in država),

državljanstvo ali državljanstva,

spol,

prejšnje ime ali imena, če je ustrezno,

oznako države članice izreka obsodbe;

(ii)

informacije, ki se vključijo, če so bile vnesene v kazensko evidenco (neobvezne informacije):

imena staršev;

(iii)

informacije, ki se vključijo, kadar so na voljo osrednjemu organu (dodatne informacije):

identifikacijsko številko ali vrsto in številko identifikacijskih dokumentov osebe ter naziv organa izdajatelja tega dokumenta,

psevdonime ali vzdevke;

(b)

kar zadeva podatke o prstnih odtisih:

(i)

podatke o prstnih odtisih, ki so bili odvzeti v skladu z nacionalnim pravom med kazenskim postopkom;

(ii)

vsaj podatke o prstnih odtisih, ki so bili odvzeti na podlagi katerega koli od naslednjih meril:

kadar je bila državljanu tretje države izrečena vsaj šestmesečna zaporna kazen

ali

kadar je bil državljan tretje države obsojen v zvezi s kaznivim dejanjem, ki se v skladu z nacionalnim pravom države članice kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj 12 mesecev.

2.   Podatki o prstnih odtisih iz točke (b) odstavka 1 tega člena imajo tehnične specifikacije glede kakovosti, ločljivosti in obdelave podatkov o prstnih odtisih, določene v izvedbenem aktu iz točke (b) člena 10(1). Referenčna številka podatkov o prstnih odtisih obsojene osebe vključuje oznako države članice izreka obsodbe.

3.   Podatkovni zapis lahko vsebuje tudi podobe obraza obsojenega državljana tretje države, če pravo države članice izreka obsodbe omogoča zbiranje in shranjevanje podob obraza obsojenih oseb.

4.   Država članica izreka obsodbe po vnosu obsodbe v kazensko evidenco po možnosti samodejno in brez nepotrebnega odlašanja ustvari podatkovni zapis.

5.   Država članica izreka obsodbe ustvari tudi podatkovne zapise za obsodbe, izrečene pred datumom začetka vnašanja podatkov v skladu s členom 35(1), kolikor so podatki o obsojenih osebah shranjeni v njenih nacionalnih podatkovnih zbirkah. V teh primerih so podatki o prstnih odtisih vključeni le, če so bili odvzeti med kazenskim postopkom v skladu z nacionalnim pravom in če jih je mogoče jasno povezati z drugimi informacijami o identiteti v kazenski evidenci.

6.   Za izpolnitev obveznosti iz točk (b)(i) in (ii) odstavka 1 ter iz odstavka 5 lahko države članice uporabijo podatke o prstnih odtisih, odvzetih za druge namene, kot je kazenski postopek, če je takšna uporaba dovoljena na podlagi nacionalnega prava.

Člen 6

Podobe obraza

1.   Do začetka veljavnosti delegiranega akta iz odstavka 2 se smejo podobe obraza uporabljati le za potrditev identitete državljana tretje države, ki je bil identificiran na podlagi alfanumeričnega iskanja ali iskanja s podatki o prstnih odtisih.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe glede uporabe podob obraza za identifikacijo državljanov tretjih držav, ko bo to tehnično mogoče, z namenom določitve držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah teh oseb. Pred izvršitvijo tega pooblastila Komisija ob upoštevanju nujnosti in sorazmernosti ter tehničnega razvoja na področju programske opreme za prepoznavanje obrazov oceni razpoložljivost in pripravljenost zahtevane tehnologije.

Člen 7

Uporaba sistema ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc

1.   Osrednji organi uporabljajo sistem ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, da bi prek sistema ECRIS dobili informacije o predhodnih obsodbah, kadar se informacije iz kazenskih evidenc o tej osebi zahtevajo v zadevni državi članici za namene kazenskega postopka zoper to osebo ali za katere od naslednjih namenov, če je to določeno v nacionalnem pravu in je v skladu z njim:

vpogled v kazensko evidenco osebe na njeno zahtevo,

varnostno preverjanje,

pridobitev licence ali dovoljenja,

preverjanje za namene zaposlitve,

preverjanje za prostovoljne dejavnosti, ki vključujejo neposredne ali redne stike z otroki ali ranljivimi osebami,

vizumski postopki, postopki za pridobitev državljanstva ter migracijski postopki, vključno z azilnimi postopki, in

preverjanja v zvezi z javnimi naročili in javnimi izpiti.

Vendar pa lahko v posebnih primerih, ki se razlikujejo od primerov, ko državljan tretje države osrednji organ zaprosi za informacije o svoji kazenski evidenci ali ko je podana zahteva za pridobitev informacij iz kazenskih evidenc na podlagi člena 10(2) Direktive 2011/93/EU, organ, ki zahteva informacije iz kazenske evidence, odloči, da taka uporaba sistema ECRIS-TCN ni ustrezna.

2.   Država članica, ki se odloči, da bo, če je to določeno v nacionalnem pravu in je v skladu z njim, uporabila sistem ECRIS-TCN za druge namene, kot so nameni iz odstavka 1, da bi prek sistema ECRIS dobila informacije o predhodnih obsodbah, Komisijo do datuma začetka delovanja iz člena 35(4) ali naknadno uradno obvesti o takšnih drugih namenih in njihovih spremembah. Komisija objavi takšna uradna obvestila v Uradnem listu Evropske unije v 30 dneh po njihovem prejemu.

3.   Eurojust, Europol in EJT lahko opravijo poizvedbo v sistemu ECRIS-TCN, da bi določili države članice, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, v skladu s členi 14 do 18. Vendar podatkov v sistem ECRIS-TCN ne vnašajo ter jih v njem ne popravljajo ali brišejo.

4.   Za namene iz odstavkov 1, 2 in 3 lahko pristojni organi v sistemu ECRIS-TCN opravijo tudi poizvedbo, s katero preverjajo, ali ima katera od držav članic v zvezi z državljanom Unije, informacije iz kazenske evidence o tej osebi kot državljanu tretje države.

5.   Pristojni organi lahko pri poizvedovanju v sistemu ECRIS-TCN uporabijo vse ali samo nekatere podatke iz člena 5(1). Minimalni podatki, ki so potrebni za poizvedovanje v sistemu, se določijo v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s točko (g) člena 10(1).

6.   Pristojni organi lahko pri poizvedovanju v sistemu ECRIS-TCN uporabijo tudi podobe obraza, če se ta funkcija izvaja v skladu s členom 6(2).

7.   V primeru zadetka osrednji sistem pristojnemu organu samodejno zagotovi informacije o državah članicah, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, skupaj s povezanimi referenčnimi številkami in morebitnimi ustreznimi podatki o identiteti. Takšni podatki o identiteti se uporabljajo samo za namene preverjanja identitete zadevnega državljana tretje države. Rezultate iskanja v osrednjem sistemu se sme uporabiti le za namene zahtevka v skladu s členom 6 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ ali zahtevka iz člena 17(3) te uredbe.

8.   Če ni zadetka, osrednji sistem o tem samodejno obvesti pristojni organ.

POGLAVJE III

Hramba in sprememba podatkov

Člen 8

Obdobje hrambe podatkov

1.   Vsak podatkovni zapis se hrani v osrednjem sistemu, dokler so podatki, ki se nanašajo na obsodbe zadevne osebe, shranjeni v kazenskih evidencah.

2.   Po izteku obdobja hrambe iz odstavka 1 osrednji organ države članice izreka obsodbe iz osrednjega sistema izbriše podatkovni zapis, tudi podatke o prstnih odtisih ali podobe obraza. Izbris se po možnosti izvede samodejno, v vsakem primeru pa najpozneje v enem mesecu po izteku obdobja hrambe.

Člen 9

Sprememba in izbris podatkov

1.   Države članice lahko spremenijo ali izbrišejo podatke, ki so jih vnesle v sistem ECRIS-TCN.

2.   Za vsako naknadno spremembo informacij v kazenskih evidencah, ki so privedle do podatkovnega zapisa v skladu s členom 5, država članica izreka obsodbe brez nepotrebnega odlašanja izvede enako spremembo informacij iz podatkovnega zapisa v osrednjem sistemu.

3.   Če država članica izreka obsodbe utemeljeno meni, da so podatki, ki jih je evidentirala v osrednjem sistemu, netočni ali da so bili obdelani v osrednjem sistemu v nasprotju s to uredbo:

(a)

takoj začne postopek za preverjanje točnosti zadevnih podatkov ali zakonitosti njihove obdelave, kot je ustrezno;

(b)

po potrebi popravi podatke ali jih izbriše iz osrednjega sistema brez nepotrebnega odlašanja.

4.   Če država članica, ki ni država članica izreka obsodbe in vnosa podatkov, utemeljeno meni, da so podatki, evidentirani v osrednjem sistemu, netočni ali da so bili obdelani v osrednjem sistemu v nasprotju s to uredbo, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti osrednji organ države članice izreka obsodbe.

Država članica izreka obsodbe:

(a)

takoj začne postopek za preverjanje točnosti zadevnih podatkov ali zakonitosti njihove obdelave, kot je ustrezno;

(b)

po potrebi popravi podatke ali jih izbriše iz osrednjega sistema brez nepotrebnega odlašanja;

(c)

brez nepotrebnega odlašanja obvesti drugo državo članico, da je popravila ali izbrisala podatke ali o razlogih, zakaj podatkov ni popravila ali izbrisala.

POGLAVJE IV

Razvoj, delovanje in odgovornosti

Člen 10

Izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija

1.   Komisija čim prej sprejme izvedbene akte, potrebne za tehnični razvoj in izvajanje sistema ECRIS-TCN, in sicer zlasti akte o:

(a)

tehničnih specifikacijah za obdelavo alfanumeričnih podatkov;

(b)

tehničnih specifikacijah za kakovost, ločljivost in obdelavo podatkov o prstnih odtisih;

(c)

tehničnih specifikacijah za vmesniško programsko opremo;

(d)

tehničnih specifikacijah za kakovost, ločljivost in obdelavo podob obraza za namene, in pod pogoji, iz člena 6;

(e)

kakovosti podatkov, vključno z mehanizmom in postopki za preverjanje kakovosti podatkov;

(f)

vnosu podatkov v skladu s členom 5;

(g)

dostopu do sistema ECRIS-TCN in poizvedovanju v njem v skladu s členom 7;

(h)

spremembi in izbrisu podatkov v skladu s členoma 8 in 9;

(i)

vodenju dnevnikov in dostopu do njih v skladu s členom 31;

(j)

delovanju osrednjega odložišča ter pravilih o varnosti in varstvu podatkov, ki se uporabljajo za odložišče, v skladu s členom 32;

(k)

zagotavljanju statističnih podatkov v skladu s členom 32;

(l)

zahtevah glede uspešnosti in razpoložljivosti sistema ECRIS-TCN, tudi minimalnih specifikacijah in zahtevah za uspešnost biometrične identifikacije v sistemu ECRIS-TCN, zlasti glede potrebne stopnje napačne pozitivne identifikacije in stopnje napačne negativne identifikacije.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2).

Člen 11

Razvoj in operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN

1.   eu-LISA je odgovorna za razvoj sistema ECRIS-TCN v skladu z načelom vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Odgovorna je tudi za operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN. Razvoj zajema pripravo in izvajanje tehničnih specifikacij, preskušanje in splošno usklajevanje projektov.

2.   eu-LISA je odgovorna tudi za nadaljnji razvoj in vzdrževanje referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.

3.   eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture sistema ECRIS-TCN, vključno s tehničnimi specifikacijami in razvojem v zvezi z osrednjim sistemom, nacionalno osrednjo točko dostopa in vmesniško programsko opremo. To zasnovo sprejme njen upravni odbor na podlagi pozitivnega mnenja Komisije.

4.   eu-LISA razvije in vzpostavi sistem ECRIS-TCN čim prej po začetku veljavnosti te uredbe in po sprejetju izvedbenih aktov iz člena 10 s strani Komisije.

5.   Pred fazo zasnove in razvoja sistema ECRIS-TCN upravni odbor eu-LISA ustanovi odbor za upravljanje programa, ki ga sestavlja deset članov.

Odbor za upravljanje programa sestavlja osem članov, ki jih imenuje upravni odbor, poleg njih pa še predsednik svetovalne skupine iz člena 39 in en član, ki ga imenuje Komisija. Člani, ki jih imenuje upravni odbor, se izberejo le med tistimi državami članicami, za katere so po pravu Unije zakonodajni instrumenti, ki urejajo sistem ECRIS, v celoti zavezujoči in ki bodo sodelovale pri sistemu ECRIS-TCN. Upravni odbor zagotovi, da imajo člani, ki jih imenuje v odbor za upravljanje programa, potrebne izkušnje in znanje glede razvoja in upravljanja informacijskih sistemov, ki podpirajo pravosodne organe in organe, pristojne za vodenje kazenskih evidenc.

eu-LISA sodeluje pri delu odbora za upravljanje programa. Predstavniki eu-LISA se zato udeležujejo sej odbora za upravljanje programa, da bi poročali o delu v zvezi z zasnovo in razvojem sistema ECRIS-TCN in o vsem drugem z njim povezanem delu in dejavnostih.

Odbor za upravljanje programa se sestane vsaj enkrat na tri mesece ali pogosteje, če je to potrebno. Zagotovi ustrezno vodenje faze zasnove in razvoja sistema ECRIS-TCN ter skladnost med osrednjimi in nacionalnimi projekti v zvezi s sistemom ECRIS-TCN ter z nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS. Upravnemu odboru eu-LISA redno in po možnosti enkrat na mesec predloži pisna poročila o napredku projekta. Odbor za upravljanje programa nima pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora.

6.   Odbor za upravljanje programa določi svoj poslovnik, ki vključuje zlasti pravila o:

(a)

predsedovanju;

(b)

krajih sestankov;

(c)

pripravi sestankov;

(d)

dopuščanju udeležbe strokovnjakov na sestankih;

(e)

komunikacijskih načrtih, ki zagotavljajo popolno obveščenost članov upravnega odbora, ki ne sodelujejo na sestankih.

7.   Odboru za upravljanje programa predseduje država članica, ki jo v skladu s pravom Unije v celoti zavezujejo zakonodajni instrumenti o sistemu ECRIS ter zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja eu-LISA.

8.   Vse potne stroške in stroške bivanja članov odbora za upravljanje programa krije eu-LISA. Pri tem se smiselno uporablja člen 10 njenega poslovnika. Sekretariat odbora za upravljanje programa zagotovi eu-LISA.

9.   Med fazo zasnove in razvoja svetovalno skupino iz člena 39 sestavljajo nacionalni projektni vodje za sistem ECRIS-TCN, predseduje pa ji eu-LISA. Svetovalna skupina se med fazo zasnove in razvoja ter do začetka delovanja sistema ECRIS-TCN redno sestaja, po možnosti vsaj enkrat mesečno. Po vsakem srečanju poroča odboru za upravljanje programa. Zagotavlja tehnično znanje za pomoč pri nalogah odbora za upravljanje programa in spremlja pripravljenost držav članic.

10.   eu-LISA zaradi stalnega zagotavljanja zaupnosti in celovitosti podatkov, shranjenih v sistemu ECRIS-TCN, v sodelovanju z državami članicami zagotavlja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe ter pri tem upošteva najsodobnejše tehnologije, stroške izvajanja in tveganja, povezana z obdelavo.

11.   eu-LISA je odgovorna za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo iz točke (d) člena 4(1):

(a)

nadzor;

(b)

varnost;

(c)

usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom komunikacijske infrastrukture.

12.   Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo iz točke (d) člena 4(1), zlasti za:

(a)

naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)

nabavo in posodabljanje;

(c)

pogodbena vprašanja.

13.   eu-LISA razvije in vzdržuje mehanizem in postopke za preverjanje kakovosti podatkov, shranjenih v sistemu ECRIS-TCN, ter redno poroča državam članicam. Komisiji redno poroča o težavah, ki se pojavijo, in zadevnih državah članicah.

14.   Operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema v skladu s to uredbo, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema ECRIS-TCN v skladu s tehničnimi specifikacijami.

15.   eu-LISA opravlja naloge v zvezi z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.

16.   Ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (17), eu-LISA za vse svoje osebje, ki mora delati s podatki, evidentiranimi v osrednjem sistemu, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne obveznosti glede zaupnosti. Ta obveznost velja tudi potem, ko tem osebam preneha funkcija ali ko prekinejo delovno razmerje ali dokončajo svoje dejavnosti.

Člen 12

Odgovornosti držav članic

1.   Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)

zagotavljanje varne povezave med svojimi nacionalnimi kazenskimi evidencami in podatkovnimi zbirkami prstnih odtisov ter nacionalno osrednjo točko dostopa;

(b)

razvoj, delovanje in vzdrževanje povezave iz točke (a);

(c)

zagotavljanje povezave med svojimi nacionalnimi sistemi in referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS;

(d)

upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja osrednjih organov do sistema ECRIS-TCN v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takšnega osebja in profilov iz točke (g) člena 19(3).

2.   Vsaka država članica zagotovi osebju osrednjega organa, ki ima pravico dostopa do sistema ECRIS-TCN, ustrezno usposabljanje, ki zajema zlasti pravila o varnosti in varstvu podatkov ter veljavne temeljne pravice, preden ga pooblasti za obdelavo podatkov, shranjenih v osrednjem sistemu.

Člen 13

Odgovornost za uporabo podatkov

1.   V skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov vsaka država članica zagotovi, da se podatki, evidentirani v sistemu ECRIS-TCN, obdelujejo zakonito in zlasti da:

(a)

ima le ustrezno pooblaščeno osebje dostop do podatkov za opravljanje svojih nalog;

(b)

so podatki pridobljeni zakonito ter na način, ki popolnoma spoštuje človekovo dostojanstvo in temeljne pravice državljana tretje države;

(c)

so podatki zakonito vneseni v sistem ECRIS-TCN;

(d)

so podatki ob vnosu v sistem ECRIS-TCN točni in posodobljeni.

2.   eu-LISA zagotovi, da sistem ECRIS-TCN deluje v skladu s to uredbo, delegiranim aktom iz člena 6(2) in izvedbenimi akti iz člena 10 ter Uredbo (EU) 2018/1725. Zlasti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti osrednjega sistema ter komunikacijske infrastrukture iz točke (d) člena 4(1), brez poseganja v odgovornosti posamezne države članice.

3.   eu-LISA čim prej obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo ter Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o ukrepih, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2 za začetek delovanja sistema ECRIS-TCN.

4.   Komisija da informacije iz odstavka 3 na voljo državam članicam in javnosti prek javnega spletnega mesta, ki se redno posodablja.

Člen 14

Dostop Eurojusta, Europola in EJT

1.   Za namene izvajanja člena 17 in opravljanja svojih nalog iz člena 2 Uredbe (EU) 2018/1727 ima Eurojust neposreden dostop do sistema ECRIS-TCN, in sicer z namenom določitve držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav.

2.   Za namene opravljanja svojih nalog iz točk (a) do (e) in (h) člena 4(1) Uredbe (EU) 2016/794 ima Europol neposreden dostop do sistema ECRIS-TCN, in sicer z namenom določitve držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav.

3.   Za namene opravljanja svojih nalog iz člena 4 Uredbe (EU) 2017/1939 ima EJT neposreden dostop do sistema ECRIS-TCN, in sicer z namenom določitve držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav.

4.   V primeru zadetka z navedbo držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, lahko Eurojust, Europol in EJT preko svojih stikov z nacionalnimi organi teh držav članic zahtevajo informacije iz kazenskih evidenc na način, določen v njihovih ustreznih ustanovitvenih instrumentih.

Člen 15

Dostop pooblaščenega osebja Eurojusta, Europola in EJT

Eurojust, Europol in EJT so odgovorni za upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja do sistema ECRIS-TEN v skladu s to uredbo in za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in profilov njegovih članov.

Člen 16

Odgovornosti Eurojusta, Europola in EJT

Eurojust, Europol in EJT:

(a)

vzpostavijo tehnične pogoje za povezavo do sistema ECRIS-TCN in so odgovorni za vzdrževanje te povezave;

(b)

zagotovijo ustrezno usposabljanje, ki zajema zlasti pravila o varnosti in varstvu podatkov ter veljavne temeljne pravice, za člane svojega osebja, ki imajo pravico dostopa do sistema ECRIS-TCN, preden jih pooblastijo za obdelavo podatkov, shranjenih v osrednjem sistemu;

(c)

zagotovijo, da so osebni podatki, ki jih obdelujejo na podlagi te uredbe, zaščiteni v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

Člen 17

Kontaktna točka za tretje države in mednarodne organizacije

1.   Tretje države in mednarodne organizacije lahko za namene kazenskih postopkov zahtevke za informacije o tem, katere države članice, če sploh katere, imajo informacije iz kazenske evidence državljanov tretjih držav, pošljejo Eurojustu. Pri tem uporabijo standardni obrazec iz Priloge k tej uredbi.

2.   Ko Eurojust prejme zahtevek iz odstavka 1, uporabi sistem ECRIS-TCN za določitev, katere države članice, če sploh katere, imajo informacije iz kazenskih evidenc o zadevnem državljanu tretje države.

3.   V primeru zadetka Eurojust pri državah članicah, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o zadevnem državljanu tretje države, preveri, ali soglašajo s tem, da Eurojust tretji državi ali mednarodni organizaciji sporoči imena zadevnih držav članic. Kadar ta država članica da svoje soglasje, Eurojust tretji državi ali mednarodni organizaciji sporoči ime te države članice in jo seznani s tem, kako lahko v skladu z veljavnimi postopki zahteva izpiske iz kazenskih evidenc pri tej državi članici.

4.   Če zadetka ni ali če Eurojust ne more priskrbeti odgovora v skladu z odstavkom 3 na zahtevke, podane na podlagi tega člena, obvesti zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo, da je zaključil postopek, pri tem pa ne navede, ali ima katera od držav članic informacije iz kazenskih evidenc o zadevni osebi.

Člen 18

Zagotavljanje informacij tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebniku

Eurojust, Europol, EJT in osrednji organi tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebniku ne smejo posredovati ali dati na voljo informacij o državljanu tretje države, pridobljenih iz sistema ECRIS-TCN. Ta člen ne posega v člen 17(3).

Člen 19

Varnost podatkov

1.   eu-LISA sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti sistema ECRIS-TCN, brez poseganja v odgovornosti posameznih držav članic in ob upoštevanju varnostnih ukrepov iz odstavka 3.

2.   Kar zadeva delovanje sistema ECRIS-TCN, eu-LISA sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 3, vključno s sprejetjem varnostnega načrta ter načrta neprekinjenega delovanja in sanacije po nesreči, ter da zagotovi, da se lahko nameščeni sistemi v primeru prekinitve ponovno vzpostavijo.

3.   Države članice zagotovijo varnost podatkov pred in med njihovim pošiljanjem nacionalni osrednji točki dostopa ter ob njihovem prejemu od te točke. Vsaka država članica zlasti:

(a)

fizično zaščiti podatke, med drugim s pripravo kontingentnih načrtov za zaščito infrastrukture;

(b)

prepreči dostop nepooblaščenim osebam do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v zvezi s sistemom ECRIS-TCN;

(c)

prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov;

(d)

prepreči nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov;

(e)

prepreči nepooblaščeno obdelavo podatkov v sistemu ECRIS-TCN in kakršno koli nepooblaščeno spreminjanje ali brisanje podatkov, ki so bili obdelani v sistemu;

(f)

zagotovi, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do sistema ECRIS-TCN, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer samo na podlagi individualne uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

(g)

zagotovi, da vsi organi, ki imajo pravico dostopa do sistema ECRIS-TCN, ustvarijo profile z opisom funkcij in odgovornosti oseb, pooblaščenih za vnos, popravek, izbris, uporabo ter iskanje podatkov, ter njihove profile na zahtevo brez nepotrebnega odlašanja dajo na voljo nacionalnim nadzornim organom;

(h)

zagotovi, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom, uradom in agencijam Unije se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki;

(i)

zagotovi, da se lahko preveri in ugotovi, kateri podatki so bili obdelani v sistemu ECRIS-TCN ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kateri namen;

(j)

prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med njihovim pošiljanjem v sistem ECRIS-TCN ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja;

(k)

spremlja učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejme potrebne organizacijske ukrepe v zvezi z notranjim spremljanjem in nadzorom, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

4.   eu-LISA in države članice sodelujejo pri zagotavljanju usklajenega pristopa glede varnosti podatkov, ki temelji na postopku za obvladovanje varnostnega tveganja, ki zajema celoten sistem ECRIS-TCN.

Člen 20

Odgovornost

1.   Katera koli oseba ali država članica, ki utrpi materialno ali nematerialno škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov ali katerega koli drugega dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila od:

(a)

države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo, ali

(b)

eu-LISA, kadar ta ni ravnala v skladu s svojimi obveznostmi iz te uredbe ali iz Uredbe (EU) 2018/1725.

Država članica, ki je odgovorna za povzročeno škodo, oziroma eu-LISA je v celoti ali delno oproščena odgovornosti, če dokaže, da za okoliščine, ki so povzročile škodo, ni odgovorna.

2.   Če država članica, Eurojust, Europol ali EJT zaradi kakršnega koli neizpolnjevanja obveznosti iz te uredbe povzroči škodo sistemu ECRIS-TCN, je zadevna država članica, Eurojust, Europol oziroma EJT odgovoren za takšno škodo, razen če eu-LISA ali druga država članica, ki sodeluje pri sistemu, ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega učinka.

3.   Odškodninske zahtevke zoper državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2 ureja pravo tožene države članice. Odškodninske zahtevke zoper eu-LISA, Eurojust, Europol in EJT zaradi škode iz odstavkov 1 in 2 urejajo njihovi ustrezni ustanovitveni akti.

Člen 21

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak osrednji organ sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter po potrebi sodeluje z nadzornimi organi.

Člen 22

Kazni

Vsakršna zloraba podatkov, vnesenih v sistem ECRIS-TCN, se kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ali disciplinskimi ukrepi v skladu z nacionalnim pravom oziroma pravom Unije.

POGLAVJE V

Pravice in nadzor na področju varstva podatkov

Člen 23

Upravljavec in obdelovalec podatkov

1.   Vsak osrednji organ šteje za upravljavca podatkov v skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov za obdelovanje osebnih podatkov s strani države članice tega osrednjega organa na podlagi te uredbe.

2.   eu-LISA šteje za obdelovalca podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, kar zadeva osebne podatke, ki jih države članice vnesejo v osrednji sistem.

Člen 24

Namen obdelave osebnih podatkov

1.   Podatki, vneseni v osrednji sistem, se obdelujejo le za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc državljanov tretjih držav.

2.   Z izjemo ustrezno pooblaščenega osebja Eurojusta, Europola in EJT, ki ima dostop do sistema ECRIS-TCN za namene te uredbe, je dostop do sistema ECRIS-TCN omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih organov. Dostop je omejen na obseg, potreben za opravljanje nalog v skladu z nameni iz odstavka 1, in na to, kar je nujno in sorazmerno z zastavljenimi cilji.

Člen 25

Pravica do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave

1.   Državljani tretjih držav lahko svoje zahtevke v zvezi s pravicami dostopa do osebnih podatkov, do popravka in izbrisa ter omejitve obdelave osebnih podatkov, določenimi v veljavnih pravilih Unije o varstvu podatkov, vložijo pri osrednjem organu katere koli države članice.

2.   Kadar se zahtevek vloži pri državi članici, ki ni država članica izreka obsodbe, ta država članica zahtevek posreduje državi članici izreka obsodbe brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 10 delovnih dneh po prejemu zahtevka. Država članica izreka obsodbe po prejemu zahtevka:

(a)

takoj začne postopek za preverjanje točnosti zadevnih podatkov ali zakonitosti njihove obdelave v sistemu ECRIS-TCN in

(b)

brez nepotrebnega odlašanja odgovori državi članici, ki ji je posredovala zahtevek.

3.   Če so podatki, evidentirani v sistemu ECRIS-TCN, netočni ali so bili obdelani nezakonito, jih država članica izreka obsodbe popravi ali izbriše v skladu s členom 9. Država članica izreka obsodbe oziroma država članica, ki je prejela zahtevek, zadevno osebo brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti o popravku ali izbrisu podatkov, ki se nanašajo nanjo. Država članica izreka obsodbe prav tako brez nepotrebnega odlašanja obvesti druge države članice, ki so prejele informacije o obsodbah, pridobljene na podlagi poizvedbe v sistemu ECRIS-TCN, o tem, kakšni ukrepi so bili sprejeti.

4.   Če se država članica izreka obsodbe ne strinja, da so podatki, evidentirani v sistemu ECRIS-TCN, netočni ali da so bili obdelani nezakonito, sprejme upravno ali sodno odločbo, v kateri zadevni osebi pisno obrazloži, zakaj ni pripravljena popraviti ali izbrisati podatkov, ki se nanašajo nanjo. Takšni primeri se lahko, če je ustrezno, sporočijo nacionalnemu nadzornemu organu.

5.   Država članica, ki je sprejela odločbo na podlagi odstavka 4, zadevni osebi predloži tudi informacije o tem, kaj lahko ukrene, če obrazložitev iz odstavka 4 zanjo ni sprejemljiva. To vključuje informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih zadevne države članice, ter o vsakršni pomoči, vključno s pomočjo nacionalnih nadzornih organov, ki je na voljo v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice.

6.   Vsak zahtevek, vložen v skladu z odstavkom 1, vsebuje informacije, potrebne za identifikacijo zadevne osebe. Te informacije se uporabljajo izključno za uveljavljanje pravic iz odstavka 1 ter se takoj po tem izbrišejo.

7.   Kadar se uporablja odstavek 2, osrednji organ, pri katerem je bil zahtevek vložen, vodi pisno evidenco o takem zahtevku in o tem, kako je bil obravnavan in kateremu organu je bil posredovan. Na zahtevo nacionalnega nadzornega organa da osrednji organ to evidenco brez odlašanja na voljo zadevnemu nadzornemu organu. Osrednji organ in nacionalni nadzorni organ izbrišeta takšne evidence po treh letih od njihovega nastanka.

Člen 26

Sodelovanje z namenom spoštovanja pravic do varstva podatkov

1.   Osrednji organi sodelujejo med seboj, da bi zagotovili spoštovanje pravic iz člena 25.

2.   V vsaki državi članici nacionalni nadzorni organ zadevni osebi na zahtevo zagotovi informacije o tem, kako lahko uveljavi svojo pravico do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanašajo nanjo, v skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov.

3.   Za namene tega člena nacionalni nadzorni organ države članice, ki je posredovala podatke, in nacionalni nadzorni organ države članice, pri katerem je bil vložen zahtevek, med seboj sodelujeta.

Člen 27

Pravna sredstva

Vsakdo ima pravico, da vloži pritožbo, in pravico do pravnega sredstva v državi članici izreka obsodbe, ki je zavrnila uveljavitev njegove pravice do dostopa ali pravice do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanašajo nanj, iz člena 25, v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije.

Člen 28

Nadzor, ki ga izvajajo nacionalni nadzorni organi

1.   Vsaka država članica zagotovi, da nacionalni nadzorni organi, imenovani v skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov, spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz členov 5 in 6, ki jo opravlja zadevna država članica, vključno z njihovim pošiljanjem v sistem ECRIS-TCN in prejemanjem iz njega.

2.   Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj vsaka tri leta od datuma začetka delovanja sistema ECRIS-TCN izvede revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnih kazenskih evidencah in podatkovnih zbirkah prstnih odtisov, povezanih z izmenjavo podatkov med temi sistemi in sistemom ECRIS-TCN, v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.   Države članice svojim nacionalnim nadzornim organom zagotovijo zadostna sredstva za opravljanje poverjenih nalog iz te uredbe.

4.   Vsaka država članica nacionalnim nadzornim organom zagotovi vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členi 12, 13 in 19. Omogoči jim tudi dostop do svojih evidenc iz člena 25(7) in dnevnikov iz člena 31(6) in jim kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore, povezane s sistemom ECRIS-TCN.

Člen 29

Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja, ali se dejavnosti eu-LISA v zvezi s sistemom ECRIS-TCN, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, izvajajo v skladu s to uredbo.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka tri leta izvede revizijo dejavnosti eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o tej reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, eu-LISA in nadzornim organom. eu-LISA lahko pred sprejetjem poročila poda pripombe.

3.   eu-LISA Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane informacije, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in dnevnikov iz člena 31 ter mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.

Člen 30

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

Zagotovi se usklajen nadzor sistema ECRIS-TCN v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 31

Vodenje dnevnikov

1.   eu-LISA in pristojni organi v skladu s svojimi odgovornostmi zagotovijo, da so vsi postopki obdelave podatkov v sistemu ECRIS-TCN zabeleženi v skladu z odstavkom 2, in sicer zaradi preverjanja dopustnosti zahtevkov ter spremljanja celovitosti in varnosti podatkov ter zakonitosti obdelave podatkov, pa tudi zaradi zagotavljanja notranjega spremljanja.

2.   Dnevnik vsebuje:

(a)

namen zahtevka za dostop do podatkov v sistemu ECRIS-TCN;

(b)

podatke, poslane v skladu s členom 5;

(c)

nacionalno referenčno številko dosjeja;

(d)

datum in točen čas postopka;

(e)

podatke, uporabljene za poizvedovanje;

(f)

identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje.

3.   Dnevnik vpogledov in razkritij omogoča ugotavljanje utemeljenosti takih postopkov.

4.   Dnevniki se uporabljajo le za spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter za zagotavljanje celovitosti in varnosti podatkov. Le dnevniki, ki vsebujejo neosebne podatke, se lahko uporabljajo za spremljanje in ovrednotenje iz člena 36. Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po treh letih, če niso več potrebni za že začete postopke spremljanja.

5.   eu-LISA na zahtevo da dnevnike o svojih postopkih obdelave na voljo osrednjim organom brez nepotrebnega odlašanja.

6.   Na zahtevo imajo dostop do dnevnikov zaradi opravljanja svojih dolžnosti tudi pristojni nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahtevkov in spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varnosti podatkov. Osrednji organi na zahtevo dajo dnevnike o svojih postopkih obdelave na voljo pristojnim nacionalnim nadzornim organom brez nepotrebnega odlašanja.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 32

Uporaba podatkov za namene priprave poročil in statistične namene

1.   Ustrezno pooblaščeno osebje eu-LISA, pristojnih organov in Komisije imajo dostop do podatkov, ki se obdelujejo v sistemu ECRIS-TCN, samo za namene priprave poročil in zagotavljanja statističnih podatkov, ne da bi bila mogoča identifikacija posameznikov.

2.   Za namene odstavka 1 eu-LISA na svojih tehničnih mestih vzpostavi, izvaja in gosti osrednje odložišče, ki vsebuje podatke iz odstavka 1, ne da bi bila mogoča identifikacija posameznikov, ki omogočajo pridobivanje prilagodljivih poročil in statističnih podatkov. Dostop do osrednjega odložišča se dovoli v obliki varnega dostopa z nadzorom dostopa in posebnimi uporabniškimi profili, namenjenimi le pripravi poročil in zagotavljanju statističnih podatkov.

3.   Postopki iz člena 36, ki jih eu-LISA vzpostavi za spremljanje delovanja sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS, vključujejo možnost redne priprave statističnih podatkov za namene spremljanja.

eu-LISA vsak mesec predloži Komisiji statistične podatke v zvezi z evidentiranjem, shranjevanjem in izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS. eu-LISA zagotovi, da na podlagi teh statističnih podatkov ni mogoča identifikacija posameznikov. Komisiji na zahtevo predloži tudi statistične podatke o posebnih vidikih v zvezi z izvajanjem te uredbe.

4.   Države članice zagotovijo eu-LISA statistične podatke, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti iz tega člena. Komisiji zagotovijo statistične podatke o številu obsojenih državljanov tretjih držav in številu obsodb državljanov tretjih držav na svojem ozemlju.

Člen 33

Stroški

1.   Stroški, ki nastanejo z vzpostavitvijo in delovanjem osrednjega sistema, komunikacijske infrastrukture iz točke (d) člena 4(1), vmesniške programske opreme in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

2.   Stroški povezave Eurojusta, Europola in EJT do sistema ECRIS-TCN se krijejo iz njihovih posameznih proračunov.

3.   Druge stroške krijejo države članice, zlasti stroške povezave obstoječih nacionalnih kazenskih evidenc, podatkovnih zbirk prstnih odtisov in osrednjih organov do sistema ECRIS-TCN ter stroške gostovanja referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.

Člen 34

Uradna obvestila

1.   Vsaka država članica eu-LISA uradno obvesti, kateri njen osrednji organ oziroma organi imajo dostop do vnosa, popravka, izbrisa ali iskanja podatkov ali vpogleda vanje, pa tudi o vseh s tem povezanih spremembah.

2.   eu-LISA poskrbi za objavo seznama osrednjih organov, o katerih jo uradno obvestijo države članice, v Uradnem listu Evropske unije in na svoji spletni strani. Ko eu-LISA prejme uradno obvestilo o spremembi osrednjega organa države članice, seznam brez nepotrebnega odlašanja posodobi.

Člen 35

Vnos podatkov in začetek delovanja

1.   Ko se Komisija prepriča, da so izpolnjeni naslednji pogoji, določi datum, od katerega začnejo države članice podatke iz člena 5 vnašati v sistem ECRIS-TCN:

(a)

sprejeti so ustrezni izvedbeni akti iz člena 10;

(b)

države članice so potrdile tehnične in pravne ureditve za zbiranje in pošiljanje podatkov iz člena 5 v sistem ECRIS-TCN ter o njih uradno obvestile Komisijo;

(c)

eu-LISA je v sodelovanju z državami članicami izvedla celovit preskus sistema ECRIS-TCN, pri katerem je uporabila anonimne testne podatke.

2.   Ko Komisija določi datum začetka vnašanja podatkov v skladu z odstavkom 1, ga sporoči državam članicam. Ob upoštevanju člena 41(2) države članice podatke iz člena 5 v sistem ECRIS-TCN vnesejo v dveh mesecih po navedenem datumu.

3.   Po koncu obdobja iz odstavka 2 izvede eu-LISA v sodelovanju z državami članicami končni preskus sistema ECRIS-TCN.

4.   Po uspešnem zaključku preskusa iz odstavka 3 in ko eu-LISA meni, da je sistem ECRIS-TCN pripravljen za začetek delovanja, obvesti Komisijo. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih preskusa ter določi datum, na katerega naj bi sistem ECRIS-TCN začel delovati.

5.   Sklep Komisije o določitvi datuma začetka delovanja sistema ECRIS-TCN iz odstavka 4 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6.   Države članice začnejo uporabljati sistem ECRIS-TCN od datuma, ki ga Komisija določi v skladu z odstavkom 4.

7.   Komisija lahko ob sprejetju odločitev iz tega člena določi različne datume začetka vnašanja alfanumeričnih podatkov in podatkov o prstnih odtisih iz člena 5 v sistem ECRIS-TCN, pa tudi začetka delovanja za te različne kategorije podatkov.

Člen 36

Spremljanje in ovrednotenje

1.   eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja sistema ECRIS-TCN ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter za spremljanje delovanja sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.   Za namene spremljanja delovanja sistema ECRIS-TCN in njegovega tehničnega vzdrževanja ima eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov v okviru sistema ECRIS-TCN in v okviru referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.

3.   eu-LISA do 12. decembra 2019 in nato vsakih šest mesecev med fazo zasnove in razvoja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o trenutnem stanju razvoja sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.

4.   Poročilo iz odstavka 3 vključuje pregled trenutnih stroškov in napredka projekta, oceno finančnega učinka ter informacije o morebitnih tehničnih težavah in tveganjih, ki lahko vplivajo na skupne stroške sistema ECRIS-TCN, ki se v skladu s členom 33 krijejo iz splošnega proračuna Unije.

5.   V primeru večjih zamud v postopku razvoja, eu-LISA čim prej obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za te zamude ter njihovih časovnih in finančnih posledicah.

6.   Po končanem razvoju sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS, eu-LISA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je pojasnjeno, kako so bili izpolnjeni cilji, zlasti v zvezi z načrtovanjem in stroški, ter v katerem so utemeljena morebitna odstopanja.

7.   V primeru tehnične nadgradnje sistema ECRIS-TCN, ki bi lahko povzročila večje stroške, eu-LISA o tem obvesti Evropski parlament in Svet.

8.   eu-LISA dve leti po začetku delovanja sistema ECRIS-TCN in nato vsako leto predloži Komisiji poročilo o tehničnem delovanju sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS, tudi o njuni varnosti, ki je pripravljeno zlasti na podlagi statističnih podatkov o delovanju in uporabi sistema ECRIS-TCN ter o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc prek referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.

9.   Komisija štiri leta po začetku delovanja sistema ECRIS-TCN in nato vsaka štiri leta izvede splošno ovrednotenje delovanja sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS. Poročilo o splošnem ovrednotenju, pripravljeno na tej podlagi, obsega ovrednotenje uporabe te uredbe in pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje in presojo učinka na temeljne pravice. Vsebuje tudi oceno nadaljnje veljavnosti temeljne podlage za delovanje sistema ECRIS-TCN, ustreznosti uporabe biometričnih podatkov za namene sistema ECRIS-TCN, varnosti sistema ECRIS-TCN in morebitnih varnostnih posledic za prihodnje delovanje. Ovrednotenje vključuje vsa potrebna priporočila. Komisija poročilo pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

10.   Poleg tega se v prvem splošnem ovrednotenju iz odstavka 9 oceni:

(a)

v kolikšni meri je na podlagi ustreznih statističnih podatkov in dodatnih informacij držav članic vključitev informacij o identiteti državljanov Unije, ki imajo tudi državljanstvo tretje države, v sistem ECRIS-TCN prispevala k doseganju ciljev te uredbe;

(b)

možnost, da bi nekatere države članice še naprej uporabljale nacionalno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS, kot je navedeno v členu 4;

(c)

vnos podatkov o prstnih odtisih v sistem ECRIS-TCN, zlasti uporabo minimalnih meril iz točke (b)(ii) člena 5(1);

(d)

učinek sistema ECRIS in sistema ECRIS-TCN na varstvo osebnih podatkov.

Oceni se lahko po potrebi priložijo zakonodajni predlogi. Poznejša splošna ovrednotenja lahko vključujejo oceno enega ali vseh teh vidikov.

11.   Države članice, Eurojust, Europol in EJT zagotovijo eu-LISA in Komisiji potrebne informacije, da na podlagi količinskih kazalnikov, ki jih vnaprej določi Komisija ali eu-LISA ali obe, pripravita poročila iz odstavkov 3, 8 in 9. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave.

12.   Kjer je ustrezno, nadzorni organi zagotovijo eu-LISA in Komisiji potrebne informacije, da na podlagi količinskih kazalnikov, ki jih vnaprej določi Komisija ali eu-LISA ali obe, pripravita poročila iz odstavka 9. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave.

13.   eu-LISA zagotovi Komisiji informacije, potrebne za pripravo splošnega ovrednotenja iz odstavka 9.

Člen 37

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 11. junija 2019.

3.   Prenos pooblastila iz člena 6(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 38

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 39

Svetovalna skupina

eu-LISA ustanovi svetovalno skupino, da bi pridobila strokovno znanje v zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in njenega letnega poročila o dejavnostih. Med fazo zasnove in razvoja se uporablja člen 11.

Člen 40

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726

Uredba (EU) 2018/1726 se spremeni:

(1)

v členu 1 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Agencija je odgovorna za pripravo, razvoj oziroma operativno upravljanje sistema vstopa/izstopa (SVI), omrežja DubliNet, evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.“;

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

Naloge v zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS

V zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS agencija opravlja:

(a)

naloge, ki jih ima na podlagi Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(b)

naloge v zvezi z usposabljanjem o tehnični uporabi sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS.

(*1)  Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1).“;"

(3)

v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, sistema Eurodac, SVI, ETIAS, omrežja DubliNet, sistema ECRIS-TCN in drugih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1(5).“;

(4)

v členu 19 se odstavek 1 spremeni:

(a)

točka (ee) se nadomesti z naslednjim:

„(ee)

sprejme poročila o razvoju SVI na podlagi člena 72(2) Uredbe (EU) 2017/2226, poročila o razvoju ETIAS na podlagi člena 92(2) Uredbe (EU) 2018/1240 ter poročila o razvoju sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS na podlagi člena 36(3) Uredbe (EU) 2019/816;“;

(b)

točka (ff) se nadomesti z naslednjim:

„(ff)

sprejme poročila o tehničnem delovanju SIS II na podlagi člena 50(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 oziroma člena 66(4) Sklepa 2007/533/PNZ, VIS na podlagi člena 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in člena 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ, SVI na podlagi člena 72(4) Uredbe (EU) 2017/2226, ETIAS na podlagi člena 92(4) Uredbe (EU) 2018/1240 ter sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS na podlagi člena 36(8) Uredbe (EU) 2019/816;“;

(c)

točka (hh) se nadomesti z naslednjim:

„(hh)

sprejme formalne pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o revizijah, ki se izvajajo na podlagi člena 45(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006, člena 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 in člena 31(2) Uredbe (EU) št. 603/2013, člena 56(2) Uredbe (EU) 2017/2226, člena 67 Uredbe (EU) 2018/1240 in člena 29(2) Uredbe (EU) 2019/816, ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi teh revizij;“;

(d)

vstavi se naslednja točka:

„(lla)

Komisiji predloži statistične podatke v zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo za izvajanje sistema ECRIS na podlagi drugega pododstavka člena 32(3) Uredbe (EU) 2019/816;“;

(e)

točka (mm) se nadomesti z naslednjim:

„(mm)

zagotovi vsakoletno objavo seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, na podlagi člena 31(8) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in člena 46(8) Sklepa 2007/533/PNZ, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS II (uradi N.SIS II) in uradov SIRENE na podlagi člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 oziroma člena 7(3) Sklepa 2007/533/PNZ, pa tudi seznama pristojnih organov na podlagi člena 65(2) Uredbe (EU) 2017/2226, seznama pristojnih organov na podlagi člena 87(2) Uredbe (EU) 2018/1240 ter seznama osrednjih organov na podlagi člena 34(2) Uredbe (EU) 2019/816;“;

(5)

v členu 22(4) se za tretjim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Eurojust, Europol in EJT se lahko udeležujejo sej upravnega odbora kot opazovalci, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede sistema ECRIS-TCN v zvezi z uporabo Uredbe (EU) 2019/816.“;

(6)

v členu 24(3) se točka (p) nadomesti z naslednjim:

„(p)

brez poseganja v člen 17 kadrovskih predpisov za uradnike, določitev zahtev glede zaupnosti zaradi skladnosti s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ, členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008, členom 4(4) Uredbe (EU) št. 603/2013, členom 37(4) Uredbe (EU) 2017/2226, členom 74(2) Uredbe (EU) 2018/1240 in členom 11(16) Uredbe (EU) 2019/816;“;

(7)

v členu 27(1) se vstavi naslednja točka:

„(da)

svetovalna skupina za sistem ECRIS-TCN;“.

Člen 41

Prenos in prehodne določbe

1.   Države članice čim prej sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to uredbo, da bi zagotovili pravilno delovanje sistema ECRIS-TCN.

2.   Za obsodbe, izrečene pred datumom začetka vnašanja podatkov v skladu s členom 35(1), osrednji organi ustvarijo posamezne podatkovne zapise v osrednjem sistemu, kakor sledi:

(a)

alfanumerični podatki se v osrednji sistem vnesejo do konca obdobja iz člena 35(2);

(b)

podatki o prstnih odtisih se v osrednji sistem vnesejo v dveh letih po začetku delovanja v skladu s členom 35(4).

Člen 42

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 17. aprila 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 9. aprila 2019.

(2)  Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ z dne 24. julija 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL L 220, 15.8.2008, str. 32).

(3)  Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23).

(4)  Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (UL L 93, 7.4.2009, str. 33).

(5)  Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (OJ L 295, 21.11.2018, str. 99).

(6)  Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

(7)  Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(8)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(9)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(10)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(11)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(12)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(13)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(14)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(15)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(16)  UL C 55, 14.2.2018, str. 4.

(17)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.


PRILOGA

STANDARDNI OBRAZEC ZAHTEVKA ZA INFORMACIJE IZ ČLENA 17(1) UREDBE (EU) 2019/816 ZA PRIDOBITEV INFORMACIJ O TEM, KATERA DRŽAVA ČLANICA, ČE SPLOH KATERA, IMA INFORMACIJE IZ KAZENSKE EVIDENCE O DRŽAVLJANU TRETJE DRŽAVE

Image 1 Besedilo slike

Top